Leto XXXVII Št. 40 Murska Sobota 10. oktobra 1985 CENA 40 DIN NASLOV LJUTOMERSKI TEHNOSTROJ PRED VELIKO PREIZKUŠNJO BITI ALI NE BITI? Če je še pred dvema letoma ljutomerski Tehnostroj dosegal izredno ugodne poslovne rezultate, je ta največja delovna organizacija v občini zdaj v najtežjem položaju v vsej svoji zgodovini. Močan padec povpraševanja po izdelkih kmetijskega programa, neustrezna organiziranost proizvodnega procesa, ob tem pa še pomanjkanje kakovostnih obratnih sredstev — vse to so bili med drugim razlogi, da je tozd Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije poslovno leto 1984 zaključil z. več kot 300 milijoni dinarjev izgube. Pomagal ni niti ukrep družbenega varstva, saj se napak iz preteklosti od danes na jutri ne da odpraviti. Tako se težave v Tehnostroju še naprej zaostrujejo, ob letošnjem polletju je izguba narasla že na dobrih 335 milijonov dinarjev, napovedujejo pa, da bo do konca leta dosegla že višino okrog 600 milijonov dinarjev. Težave v Tehnostroju so postale najresnejši problem ljutomerskega gospodarstva, saj ustvarja ta delovna organizacija desetino družbenega proizvoda občine {pred leti celo 13 odstotkov) in predstavlja pomemben delež v zagotavljanju sredstev za skupno porabo, saj bi se brez Tehnostroja morala prispevna stopnja za te namene pri drugih povečati za tri odstotke. V Ljutomeru zato o Tehnostroju razmišljajo: biti ali ne biti. Stečaj ne pride v poštev, pravijo ljutomerski gospodarstveniki, zato so vse sile usmerili v iskanje nekoga, ki bi razmere uredil, in ustreznega proizvodnega programa, hkrati pa so že sprejeli nekatere ukrepe, ki bi vsaj delno omilili zaostrene razmere v Tehno- stroju. Da bi še dalje izdelovali za zaloge, ni sprejemljivo, saj obresti že zdaj predstavljajo 30 odstotkov cene njihovih izdelkov, ki jih tržišče tako še bolj ne sprejema, zato so se odločili za zmanjšanje proizvodnje. Število zaposlenih so že znižali od 500 na okrog 350, nekaj delavcev^so prerazporedili v druge organizacije združenega dela, število zaposlenih pa bodo še naprej zmanjševali. Za prihodnje leto načrtujejo, da bodo izdelavo kmetijskega programa skrčili na 45 odstotkov, vendar težav tudi s tem ne bo konec. Možnosti za odpravo le-teh so le v iskanju novih ustreznih programov, doda- tnih del za druge organizacije združenega dela, tudi za tujino, in v večjem izvozu. Slednji je sicer dohodkovno nezanimiv, saj s cenami ne morejo hiti konkurenčni na tujih tržiščih, zato bo treba najti tudi več razumevanja pri dobaviteljih reprodukcijskega materiala. Najtežji problem, pred katerim so se znašli, ko so se odločili za sanacijo, je ureditev finančnega položaja, predvsem pokrivanje letošnje izgube. Pa tudi sicer je finančni položaj Tehnostroja nadvse zaskrbljujoč, saj je trenutno v tej delovni organizaciji vezanih 1.045 milijonov dinarjev bančnih sredstev, samo za obresti pa so morali v prvih letošnjih šestih mesecih plačati kar 478 milijonov dinarjev. Razmere so torej več kot kritične, zato je treba nemudoma ukrepati. Občinski izvršni svet se je aktivno vključil v iskanje rešitev, dogovarjajo se tudi z republiškim izvršnim svetom, več pa bi pri tem vsekakor morala narediti tudi gospodarska zbornica. Ludvik Kovač Če je mednarodni sejem tehnike varjenja in rezanja v zahodnonemškem Essnu barometer za dosežke na tem področju, bi lahko bila lendavska delovna organizacija Gorenje Varstroj, zlasti pa njen tozd Tovarna varilne opreme, pojem za razvijanje varilne tehnike in tehnologije ne le v Pomurju, ampak širše. Serije številnih novih izdelkov pričajo o velikih ustvarjalnih naporih in prodornosti skupine Varstrojevih strokovnjakov, zato se najbrž spodobi, da smo pred bližnjim dnevom inovatorjev v objektiv ujeli nekaj iz tega doma in na tujem vse bolj (pri)znanega kolektiva. (B. Ž.) PRED 12. OKTOBROM, DNEVOM INOVATORJEV prodaja lendavske rafinerije Rešitev v novembru? Te dni so se s Kitajske vrnili predstavniki Ina-Nafte Lendava, kjer so se dogovarjali o prodaji rafinerijskih naprav, ki so ostale uskladiščene v Lendavi, potem ko. smo se v Sloveniji odločili, da ne bomo gradili nove rafinerije. Kitajci so resen kupec, vendar niso pripravljeni plačati toliko, kolikor hočejo za rafinerijo iztržiti Lendavčani, čeprav so slednji ceno že znižali za 20 odstotkov od nakupne vrednosti. Pogovori so bili prekinjeni, ker predstavniki Nafte niso imeli pooblastil o večjem znižanju cene. Zdaj poverjajo dosedanje, pogovore in preračunavajo, do katere meje še lahko znižajo ceno. Na Kitajsko se bodo vrnili spet v mesecu novembru in tedaj bodo verjetno podpisali pogodbo o prodaji rafinerije. Si bodo potlej v Lendavi oddahnili? Nikakor ne! Morebitna prodajna pogodba bo namreč tudi velika odgovornost, kajti z njo bo Ina-Nafta tudi jamčila za delovanje opreme, kar pomeni, da bodo morali vsak del stroja oziroma opreme, ki ne bi deloval, zamenjati na lastne stroške. Š. S. »Muzikantje« v povorki razvoja Kam, radgonsko gospodarstvo? Občina G. Radgona je v daljšem razvojnem obdobju dosegla pomembne rezultate na gospodarskem in socialnem področju ter bistveno spremenila sestavo gospodarstva. Leta 1961 je bilo v občini 60.odstotkov kmečkega prebivalstva in le 19 odstotkov zaposlenih od skupnega prebivalstva: letos pa le še 21 odstotkov kmečkega prebivalstva in kar 34 odstotkov zaposlenih. Kljub tako dinamičnemu razvoju je občina po družbenem proizvodu v zadnjih letih med zadnjimi v SR Sloveniji. Za tako stanje je več vzrokov. Izstopajo pa predvsem ekstenziven razvoj industrije v preteklem obdobju, velik delež delovno intenzivnega gospodarstva, sorazmerno velik delež kmetijstva v gospodarstvu občine, neugodna izobrazbena sestava zaposlenih in predvsem nizka produktivnost, slabša učinkovitost investiranja in gospodarnost poslovanja. Organizacija' dela je premalo učinkovita, tudi lastnega znanja ne izkoriščamo dovolj. Iz ocene izvajanja družbenega načrta občine za tekoče srednjeročno obdobje izhaja, da so se gospodarske in razvojne razmere v zadnjih letih temeljito spremenile. V zaostrenih gospodarskih razmerah je dosežena skromna stopnja razvoja, čeprav je uspelo zadržati pozitivno stopnjo rasti fizičnega obsega proizvodnje in je v kmetijstvu dosežen napredek. V skladu z razvojnimi usmeritvami so sredstva za vse oblike porabe naraščala počasneje od rasti dohodka in so realno močno nazadovala, s tem nazaduje tudi življenjski standard. V tekočem srednjeročnem obdobju smo načrtovali 2-odstotno rast družbenega proizvoda. V posameznih letih so bile nominalne rasti družbenega proizvoda precej visoke, v letih 1981 — 1984 celo 39 odstotkov. Zaradi visoke rasti cen v zadnjih letih pa realni družbeni proizvod radgonskega gospodarstva nazaduje. Pred iztekom tekočega srednjeročnega obdobja je to vsekakor slaba osnova za načrtovanje v prihodnje, vendar bo potrebno dosegati v okviru zastavljenih ciljev in gospodarjenja iz dolgoročnega načrta SR Slovenije v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 realno rast družbenega proizvoda (za 4 odstotke) in izvoza (za 10 odstotkov). Pri razvoju industrije bomo upoštevali usmeritve v širšem pro-stru, v reprodukcijskih verigah pa predvsem povezovanje na višji ravni in skupno načrtovanje razvojnih programov. Posodabljali in razvijali bomo proizvodnjo z uvajanjem sodobne tehnologije, z večjim vključevanjem strokovnih kadrov in znanja ter z večjo udeležbo inovacij. Nadaljnjo rast gospodarstva načrtujemo pri vseh nosilcih razvoja industrije. Tako bo Radenska pri opremi polnilne linije prešla v naslednjo fazo z združitvijo potencialnega znanja večjih gospodarskih panog na osnovi razvoja in proizvodnje tega programa. Načrtuje tudi povečanje polnjenja brezalkoholnih pijač. Integral, DO Avtoradgona se bo zavzemala za zagotovitev višje tehnološke ravni in kakovosti dela. Razširila bo ponudbe z novimi inačicami bivalnih enot, katerih značilnost bo večnamembnost. Začela bo z izdelavo avtobusov na samovoznih podvozjih in posebnih nadgradenj. Ustvarila bo pogoje za izdelavo strojnih elementov, zlasti tistih, ki jih sedaj kovinska industrija uvaža. Gorenje Elrad bo ostal vodilni proizvajalec izdelkov, komponent in sistemov za prenos audio in video signalov, komponent za proizvajalce elektronike. Razvijal bo namensko opremo za elektroniko in njej sorodno industrijo. Mura, tozd Moda kot izdelovalec konfekcije bo sledila zahtevam kakovostnih izdelkov razvitih držav in sproti uvajala dosežke vrhunske tehnologije. Elkom Lina bo nadaljevala z razvojem pri izdelavi glasbil, kjer so odprte velike možnosti za uspešno vključitev na domačem in tujem trgu. V kmetijstvu bo osnovna naloga tudi v prihodnje povečati obseg kmetijskih pridelkov in pridelavo hrane. To bomo dosegli z nadaljnjimi posegi za izboljšavo zemljišč, kot so osuševanja, namakanja in z uvajanjem sodobne tehnologije: Osnova hitrejšega razvoja turizma v naši občini so gotovo naravne lepote krajine, bogastvo mineralnih voda ter tradicija in izkušnje iz preteklosti. Turizem bo usmerjen v doseganje večjega deviznega priliva ter ustvarjanje boljših razmer za celovitejše zadovoljevanje turističnih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov. Vzporedno se bo razvijala tudi trgovina. Načrtovane cilje bo možno doseči z vlaganjem v modernizacijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti, predvsem v opremo in uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov, z boljšo izkoriščenostjo sedanjih zmogljivosti ter smotrnejšo izrabo surovin in energije. Kadrovska sestava se bo v občini glede na sedanje stanje morala bistveno izboljšati. Izkoristiti bomo morali več znanja in bistveno izboljšati produktivnost. Rast življenjskega standarda bo odvisna od doseženega dohodka, izboljšanja kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, predvsem pa od produktivnosti dela. Predsednica izvršnega sveta SO G. Radgona Dana SUKIČ Med semensko pšenico 40 ton obolele Kmetijski strokovnjaki KZ Panon-ke so s hitro akcijo preprečili katastrofo. Med 700 tonami semenske pšenice, od te so je precej kupili od organizacije SEMENA iz Somborja, je bilo namreč 40 ton super zlate, ki je bila okužena s trohnobo. Pšenica je bila deklarirana kot semenska. Da bi bilo kaj narobe, iz papirjev ni bilo moč razbrati, saj so podatki analiz kazali, da gre za neoporečno seme. Konec minulega tedna, natančneje v petek ob 12.00, pa so komercialno službo KZ Panonka iz Somborja obvestili, da je med poslanim semenom tudi bolno. V KZ Panonki so takoj ukrepali. Še neraztovorjeni vagon z 20 tonami obolele pšenice so že vrnili, 20 ton, ki so jo kmetje že prevzeli, pa so začeli vračati v ponedeljek, 7. oktobra. Od prevzete^o je posejali le okoli 100 kg na površini od 30 do 40 arov v okolici Šaldvec na Goričkem. B. H. Mladi glasovi Aktiv ZSMS Bogojina zopet organizira tekmovanje Glas mladih pevcev — ljubiteljev. Prireditev bo 27. oktobra 1985 v kulturnem domu v Bogojini. Pričakujejo veliko udeležbo, vsem pogumnim mladim pevcem pa sporočajo, da se naj za nastop prijavijo do 15. oktobra pri vodstvu mladinske organizacije. Prizanesljiv nasmešek je šinil čez obraz moža za strojem v eni naših tovarn, ko smo mu postregli z metaforičnim prebliskom enega uveljavljenih družboslovcev: naše izumiteljstvo ni speča lepotica, ki bi jo morali prebuditi, temveč velikan v verigah, ki ga je treba osvoboditi. Meril je kajpak na vsakovrstne zavore in pregrade, ki se tudi v pomurskem združenem delu kažejo na dva načina; oba v smislu uravnilovke. Očitnejša in bolj groba je »filozofija, enakih želodcev«, ki jo najpogosteje srečujemo med delavci s kronično nizkimi osebnimi dohodki. Druga, bolj »premetena« in manj očitna pa je »intelektualna uravnilovka« ali uravnilovka sposobnosti. Prva si je toplo gredo našla predvsem med neposrednimi proizvajalci, tam torej, kjer sicer gromovniško prisegamo na množično inventivno dejavnost, druga pa tam, kjer naj bi prišla do veljave poklicna, razvojno-raziskovalna dejavnost. V eni od analiz o razmerah v 'pomurskem inovatorstvu smo prebrali: »Na žalost je veliko temeljnih organizacij, kjer je popolno inovacijsko mrtvilo. Posebej zaskrbljujoče je v kmetijstvu. Res pa je, da v nekaterih kolektivih inovatorji ne prijavljajo svojih inovacij — bodisi jz skromnosti bodisi zato, ker menijo, da je to njihova delovna dolžnost, pogosto pa tudi zato ne, ker ne želijo biti žrtev zavisti svojih sodelavcev. Žal je v Pomurju precej primerov, ko morajo inovatorji iskati svoje pravice na sodišču«. Se potemtakem tudi pomurskim inovatorjem obeta, da bodo sčasoma le še »muzikantje« v razvojni povorki, bele vrane in črne ovce po delovnih kolektivih? Prelistali smo knjižico, ki je pred nekaj meseci izšla pri založbi Gospodarskega vestnika in. obravnava krožke za izboljševanje proizvodnje. Te so ponekod v Sloveniji sicer že vpeljali, vendar so prve izkušnje zelo različne, ene bolj druge manj spodbudne. Gre za metodo in način organiziranega pristopa k širjenju inovativne dejavnosti med delavci v smislu motivacije in »kolektivnega pritiska« ob popolnem sodelovanju vseh vodilnih in vodstvenih sestavov. Le tako je namreč za pričakovati, da bo namen dosežen. V večini or- ' ganizacij združenega dela v štirih pomurskih občinah se za krožke ne navdušujejo, pa tudi sicer je stopnja dojemljivosti za novosti na dokaj nizki ravni. Zakaj je tako, tokrat ne bi razpredali^ Dejstvo pa je, da ob letošnjem dnevu inovatorjev ne more biti razlogov za večji optimizem. (Mimogrede: skupščina občinske raziskovalne skupnosti v Murski Soboti minuli ponedeljek spet ni bila sklepčna!) Branko Žunec CRVENA ZASTAVA Z JUGOM Platana z liftomatom? Seveda eno z drugim ne more biti primerljivo, pa vseeno: oba sta se znašla na tržišču onkraj »velike luže«. Kragujevška Crvena zastava s tako imenovanim »poslom stoletja«, soboška Platana z izdelkom, ki resda zbuja različne asociacije, toda baje veliko obeta. Za zdaj bo omogočal udobje in zdrav način sedenja samo nežnemu spolu. »Stol za sekretarke,« mu pravi direktor Plataninega tozda Ledava Karel Toplak in. dodaja: »Gre za novost na našem tržišču. Sedalo ima nagibe, naslon pa se prilagaja hrbtenici, tako da med sedenjem ni posebnih obremenitev. Prednost pri izvozu pomeni demontažna konstrukcija liftomata, saj bomo v zabojnike lahko naložili veliko večje količine. Stroški, ki jih imamo s pošiljko enega zabojnika v Ameriko, so namreč okrog milijon dinarjev. Poglavitno prednost pomeni to, da bo mogoče iz omenjenega stola razviti bogate >fotelje<, kjer se bosta sedalo in naslon prilagajala drži sedečega.« Kako daleč ste z razvojem tega izdelka in kdaj ga boste začeli industrijsko izdelovati? »Petdeset smo jih pripravili kot prototip: deset jih pošiljamo na eno največjih razstav pisarniškega pohištva v Chicago v Združene države Amerike, štirideset pa jih gre za domači trg v Sloveni-jalesove poslovne enote, ki bodo hkrati testirale tržišče. Doslej smo skupaj z marketingom Slovenijalesa ugotovili, da bi količine, ki naj bi jih izdelovali, znašale okrog deset tisoč kosov letno. Vendar bomo konkretno število zvedeli šele ko bodo vzorci iz ničte serije v skladiščih in prodajalnah Slovenijalesa. S serijsko izdelavo bomo začeli predvidoma s 1. januarjem prihodnje leto in ostajamo pri številki deset tisoč kosov za domače tržišče. Na tujem trgu pa pričakujemo konkretne rezultate v oktobru po že omenjenem chi-caškem sejmu,« je povedal Toplak in nas opozoril, da ne smemo pozabiti na delež, ki ga je pri izdelku prispevala delovna organizacija Panonija. Brez njene kovinske konstrukcije in določenih izvirnih'rešitev vrtljivi stol liftomat ne bi bil kar je, smo razumeli sogovornika. B. Žunec KREPIMO POŽARNO VARSTVO aktualno doma in oo svetu Mehiški potres še vedno odmeva po svetu. Po 17-dnevni prekinitvi so pred dnevi spet vzpostavili telefonske zveze iz Ciudad de Mexica š svetom. Žrtev je že preko 8 tisoč. Tu in tam se po tolikih dneh zgodi skoraj čudež: 16 dni in 17 noči je v ruševinah preživel 9-letni Luis Ramon Nafarrete; ko so se prekopali do njega so ugotovili kako na' pol živ objema svojega mrtvega deda. Na sliki: eden od tisoč prizorov — reševalci so našli pone-srečenko.____________________________________________________________________________________ Cesta Dunaj—Gradišče Fred nedavnim so v gradiščanskem Eisenstadtu v Avstriji odprli jugoslovansko-avstrijsko podjetje Burgtrade, v katerem poleg avstrijskih firm iz Gradišča sodelujejo tudi nekateri ozdi iz SR Hr-vatske, na primer Varteks, Astra, Omnica in drugi. Novo podjetje se ne bo ukvarjalo samo z blagovno menjavo, marveč bo ustanavljalo nova podjetja za potrebe potrošnikov v Avstriji in na tretjih Osnutek kritične analize sprejemljiv Kaj spremeniti v našem političnem sistemu, da bomo z njim bolj zadovoljni? Na predloge, kaj naj bi naredili, bo treba počakati do konca oktobra. Tedaj bo namreč komisija zveznega družbenega sveta, ki se ukvarja z vprašanji družbene ureditve, dopolnila svoje na 125 straneh zapisano nekajmesečno delo — kritično analizo delovanja našega političnega sistema. V zveznem družbenem svetu v Beogrdu so ugotovili, da je osnutek predstavljene kritične analize sprejemljiv. Razlogov za spreminjanje temeljev političnega sistema ni, po demokratični javni razpravi, ki naj bi jo organizirala Socialistična zveza (njeno predsedstvo naj bi določilo tudi, kakšna naj bi ta razprava bila), pa naj bi prišle do izraza ne le kritike sedanjih slabosti in pomanjkljivoti, temveč tudi to, kako, kje in kdo se mora lotiti dela. Da dveletno delo zveznega sveta ni bilo lahko in da je bilo pravzaprav zelo uspešno, je spomnil Josip Vrhovec, predsednik komisije, ki je pripravila os Še enkrat o bencinu Samo v dveh stavkih, ampak zapisali smo (čeprav z vprašanjem v naslovu kakor nekateri drugi časopisi), da se ob drsenju dolarja navzdol lahko poceni tudi bencin. Barva v časopisu se še ni do kraja posušila, ko smo izvedeli, da se je prejšnji četrtek bencin (in vsi drugi naftni derivati) PODRAŽIL. Vseeno kakšni so razlogi za podražitev, vemo pa, da je s tem zvezni izvršni svet prilil ogenj na nova zviševanja ceii, kajti energija je v vsakršni proizvodnji ali storitvah ena od temeljnih postavk. Za tiste pa, ki se radi ukvarjajo s takšnimi ali drugačnimi primerjavami, še tabela o podražitvah bencina v zadnjih trinajstih letih. Da ne boste računali: to je natanko 7000 odstotkov! Cene bencina v dinarjih Navadni Super 1. 1. 1972 1,80 2,00 2. 3. 1972 . ’ 2,60 2,80 1. 7.1972 2,55 2,85 14. 6.1973 2,80 3,10 30. 10. 1973 4,00 4,30 14. 4. 1974 4,90 5,20 1. 3. 1977 6,70 7,00 28. 7.1978 6,90 '"'ČT 7,30 16. 11. 1978 8,85 9,15 22. 4.1979 9,80 10,50 14. 7. 1979 12,50 13,50 115. 2. 1980 15,00 ’ 16,50 11. 8.1980 19,00 21,00 22. 1.1981 24,00 26,00 10.10. 1981 26,50 28,50 20. 2.1982 17.7.1982 28,30 ' 35,50 30,50 " 37,50 4.11.1982 38,00 40,00 15. 4. 1983 49,00 52,00 14. 9. 1983 63,50 68,00 24.12.1983 -v L 6. 1983 , 68,00 .’71,00 81,50 85,50 1. 9.1984 87,50 92,40 LIL 1984 L 1 1985 k . 94,70 100,00 107,00 113,00 29. 3. 1985 23. 8.1985 3- 10- 1985 111,00- 122,00 130,00 118,00 132,00 140.00 ... tržičih. Burgtrade je že prve dni po otvoritvi prodal na Madžarsko 5 tisoč Varteksovih oblek. Otvoritvi je prisostvoval tudi Ante Markovič, predsednik izvršnega sveta sabora Hrvaške, ki je z gradiščanskim deželnim glavarjem Keryjem izmenjal poglede o nekaterih aktualnih vprašanjih dosedanjega in prihodnjega sodelovanja med SR Hrvaško in avstrijsko deželo Gradišče, pri čemer nutek dokumenta. Tisoč strani obsegajoče separate, ki govorijo o osrednjih vprašanjih političnega sistema in dvakrat toliko strani povzetkov iz razprav, je bilo treba strniti na več kot desetkrat tanjšo kritiko. Dokument predlaga spremembo ali dopolnitev 27 členov Ustave SFRJ, na tri vprašanja pa še ne daje odgovorov. Prvo vprašanje govori o temeljnih pravicah, obveznostih in odgovornosti delegacij in delegatov. Komisija predlaga, da naj bi jih zapisali v samoupravnih splošnih aktih, v alternativnih predlogih pa prihaja do izraza zahteva po posebnem zveznem zakonu. Kakšna naj bi bila uskladitev delegatske- —Zagreb? sta nakazala tudi potrebo po cestni povezavi iz smeri Dunaj—južno Gradišče—Hrvaška. To naj bi prispevalo k poživitvi turizma, maloobmejnega prometa in tudi zbliževanju gradiščanskih Hrvatov z matično deželo. Med dvodnevnim obiskom je bilo ugodno ocenjeno tudi kulturno sodelovanje med obema deželama, o čemer že od leta 1973 obstaja poseben sporazum. ga odločanja, je drugo vprašanje. V analizi predlagajo, da bi jo bilo možno zagotoviti z oblikovanjem konferenc delegacij, nasprotni predlogi pa govorijo, da naj bi z ustavo omogočili manjšim organizacijam v delovni organizaciji na območju iste družbenopolitične skupnosti oblikovanje skupne delegacije za skupščino občine. Tu je še 281. člen Ustave. Nasproti predlogu komisije, ki meni, da je dovolj širok, da federaciji omogoča prek zveznih organov uresničevati sistem socialističnih družbenih in ekonomskih odnosov ter enotni politični sistem, je mnenje, da bi morali natančneje razmejiti zakonodajno odgovornost med federacijo ter republikami in pokrajinama. Vrhovec je svetu predlagal, da bi z novimi dokazi, če jih seveda predlagatelji imajo, poskušali najti skupen jezik tudi o teh vprašanjih. Spet izraelski »izlet« Po takoimenovani »operaciji Entebbe« leta 1976 in po nepričakovanem bombardiranju iraških atomskih reaktorjev leta 1981, je bil nenadni napad izraelskih vojnih letal na palestinsko taborišče v Tuniziji že tretji izraelski »izlet« v inozemstvo, s katerim so v prvi vrsti hoteli pokazati, da so sposobni intervenirati tudi na velike daljave. Tja in nazaj so letala preletela okoli 5 tisoč kilometrov in za poznavalce je to nemogoče brez vmesnega dobivanja goriva, pri čemer so osumili Američane. Palestinski vodja Arafat (namen napada je bil, da bi ga ubili), je bil dan pred napadom v Maroku, vendar so ob povratku v Tunizijo ni vrnil v svoj štab. Napad je zahteval veliko materialno škodo ter več deset mrtvih Palestincev in Tunizijcev. Izrael naj bi izvedel ta napad kot povračilo za uboj treh Izraelskih turistov v ciprskem pristanišču Larnaka pred desetimi dnevi. Zadeva je sporazumevanje okrog bližnje-vzhodnega vprašanja spet spravila v hladilnik. Smrt žejnih hrastov V bjelovarskem gozdnem gospodarstvu Mojica Birta je zavladal preplah, ko so ugotovili neustavljivo propadanje hrastovih gozdov. V gozdovih bodo zapele žage, čeprav tega niso predvidevali še vsaj za nekaj desetletij. Gozdno gospodarstvo v Bjelovarju gospodari s preko 172 tisoč hektarji gozdov, hrastovina pa raste na 35 tisoč hektarjih. Nekaj več suhih hrastov kot običajno je bilo že pred leti, vendar temu niso namenjali posebne pozornosti. Letos se je posušilo okoli 1300 hektarjev in verjetno je, da bo »bolezen« napadla še večje površine. Besedo bolezen je res treba dati v narekovaj, saj gre za nekoliko neobičajno umiranje hrastovih gozdov, ki se razprostirajo na tleh z izredno ugodnimi vodnimi razmerami, kjer tudi poplave niso bile redkost. S številnimi osuševalnimi posegi so porušli naravno razmerje med vodo in hrastjem, ki mu sedaj — kot vse kaže — bije zadnja ura. Predvidena gradnja kanala za hidroelektrarno Durdevac bo pripomogla k uničenju še 4 tisoč hektarjev sestojev hrasta. Po oceni gozdnega obrata Vrbovec bodo morali letos prisilno posekati preko 6.600 kubikov hrastovine, na drugih, petih bilogorsko-podravskih območjih pa škode še niso izračunali, vendar prisilno posekane hrastovine ne bo manj kot 25 tisoč kubikov. Tudi bjelovarski zgled kaže na nepomirljivo nasprotje med vodnogospodarskimi in gozdarskimi interesi, ki imajo strahovite posledice, če se jih ob skupnih prizadevanjih ne zavedo pravočasno. rana mbbi aaM aa PRIMERJAVE I BURIJO DUHOVE I I Republiški komite za delo je pripravil temeljito 3 primerjavo gibanj povprečnih osebnih dohodkov v Slo- B veniji z drugimi republikami. Podatek iz te primerjave, | ki pravi, da slovensko povprečje osebnih dohodkov za 31 odstotkov presega jugoslovansko je nekoliko razbu- Irilo duhove vzhodno od Kolpe. Omenjeni podatek sam pa seveda še ničesar ne pove, zato je treba k temu doda- B ti še nekaj dejstev. Tako je slovenski delavec v prvi po- Ilovici leta ustvaril za 40 odstotkov več dohodka kot v _ povprečju jugoslovanski delavec. V Sloveniji so se naj- bolj — za 75,8 odstotka — povečali življenjski stroški. I Realni osebni dohodki so se v Sloveniji v prvi polovici * Ileta v gospodarstvu povečali za 3,7 odstotka, v drugih — republikah pa so se zmanjšali, najbolj, za 7,4 odstotka v I Makedoniji. V prejšnjih letih so se osebni dohodki mo- B čneje zviševali v vseh republikah, razen v Sloveniji, Cr- ni Gori in Makedoniji. POMEMBNA OBLETNICA V Vatikanu so se te dni začele slovesnosti ob 1100-le-tnici sv. Metoda; Kot v uvod so odprli razstavo kopij makedonskih fresk, nastalih od 9. do 13. stoletja. V glasbenem delu prireditve so nastopili cerkveni pevci iz Ljubljane in orkester RTV Ljubljana. V Vatikanski knjižnici so odprli razstavo 'redkih slovanskih knjig, med njimi je tudi edini izvod Trubarjeve »Cerkvene ordnunge«. Jedro proslave je znanstveno posvetovanje o krščanstvu med Slovani, na katerem naj bi obravnavali vpliv slovanskih apostolov — Cirila in Metoda na razvoj religije, V ŽARIŠČU DOGODKOV Ni še dolgo od tega, ko so se v Prištini zbrali jugoslovanski novinarji, da bi ugotovili, kako so naša sredstva obveščanja v zadnjih nekaj mesecih — predvsem pa po majskem zasedanju zvezne konference SZDLJ — obravnavala dogajanja na Kosovu, koliko so s tem prispevala ali škodovala pri urejanju razmer v tej pokrajini. Član predsedstva zvezne konfeence SZDLJ Milan Ra-kas je zbrane spomnil na majsko ugotovitev SZDL: v sredstvih javnega obveščanja je bil senzacionalizem nekako premagan, vendar, kot kaže, ne do kraja. To besedah Rakasa je vse preveč nekonstruktivnega obravnavanja, preveč je še sporočil samo o negativnih pojavih, o dejavnosti tistih, ki so za priključitev Kosova k Albaniji, mnogi dnevniki na primer pa o dogajanjih v tej avtonomni pokrajini enostavno molčijo. Naša javnost — je poudarjal Ra-kas — mora biti o vsem objektivno seznanjena, o vsem negativnem kakor tudi o vsem tistem, kar nesporno kaže na izboljšanje razmer. Zamolčevanje dejstev v preteklosti se nam je hudo maščevalo. Te besede so tudi delen odgovor na vprašanje, zakaj različni pristopi k obrvanavanju kosovskih dogodkov, od popolnega zanikanja vsakršnih premikov v pozitivnem smislu preko lakiranja do popolnega molka. Tako nekateri vidijo samo slabo in trdijo, da se od leta 1981 kulture, nacionalne osveščenosti v njunem času ter o vplivu, ki sta ga zapustila v deželah, kjer sta delovala. Od 80 referatov na tem posvetovanju jih bodo kar 12 prispevali slovenski avtorji. Papež Janez Pavel II. je v svoji četrti encikliki »Slovanska apostola« zapisal, da je treba odkrivati nauke Cirila in Metoda, ki sta pokazala, da se kulturne tradicije Vzhoda in Zahoda prepletajo. Julija letos je bilo ob 1100-letnici smrti Cirila veliko slavje tudi na njegovem grobu v Velehradu na Češkoslovaškem. Med molkom in pretiravanjem ni nič spremenilo, spet drugi vztrajno ponavljajo vedno isto, nesprejemljivo mnenje, da je stanje dobro. Ponekod gredo celo tako daleč, da tendenciozno omalovažujejo posamezne vodilne ljudi na Kosovu, ki si resnično prizadevajo, da bi vzpostavili v pokrajini normalne razmere. To pa je voda na mlin tistim, ki hočejo Tirano in pri tem izkoriščajo naše slabosti, saj se zremo kot rjave mravlje, je slikovito dejal Rakas. Med napadanimi sb tudi najvišji pokrajinski funkcionarji, na primer Sinan Hasani in Azem Vllasi, pa se ob tem postavlja vprašanje, koga takšni kritiki ponujajo za zamenjavo. Morda res mislijo, da bodo bitko izbojevali drugi in ne Albanci sami?. Nihče, po Rakasovih besedah, ne trdi, da vlada na Kosovu nekakšna idila, saj se Srbi in Črnogorci še vedno izseljujejo, še vedno so nasilje in pritiski. Vendar, kot je dejal predsednik pokrajinskega komiteja ZK Kole Shiroka, pomeni uspeh že to, da so delovali do leta 1981 iredentisti (tisti, ki so za priključitev k Albaniji) skoraj ja- I globus ŽENEVA — Svetovni cerkveni svet je odobril 220 tisoč dolarjev pomoči osvobodilnim gibanjem, ki se borijo proti manjšinskemu rasističnemu režimu v Pretorii. BUDIMPEŠTA - Tukaj bo prihodnje leto začela delovati skupna trgovinska banka, ki sta jo ustanovili Centralna kreditna banka iz Budimpešte in Citybank iz New Yorka. BONN - V Frankfurtu, Manheimu in še v mnogih drugih zahodnonemških mestih je v preteklem tednu prišlo do nemirov in demonstracij, ker je nekega demonstranta povozil policijski avto. CIUDAD DE MEXICO -Energija, ki se je sprostila ob katastrofalnem potresu v Mehiki, je v Pacifiku povzročila razpoko, dolgo 200 kilometrov in široko 800 metrov. MOSKVA — Zaradi vedno večjih težav pri pridobivanju nafte, namerava Sovjetska zveza okrepiti tehnično sodelovanje z zahodnimi firmami, predvsem kanadskimi. WASHINGTON - Ameri ški državni sekretar za zunanje zadeve Schultz je po ameriški televiziji povedal, da ZDA pozdravljajo sovjetsko pobudo o 50-odstotnem zmanjšanju strateške oborožitve, vendar to ZDA ne bo prisililo k opustitvi Reaganove »pobude strateške obrambe« (vojne zvezd). ATENE - V Grčiji že tri mesece in pol ni deževalo, zato so hektarski donosi za polovico manjši od običajnih. Okoli 13 tisoč kmetov bo izgubilo celotno letino. TUNIS — Televizijske mreže arabskih držav so pred dnevi začele izmenjavo televizijskih programov in novic prek arabskega satelita. KARTUM - Blizu 700 kilometrov od tega sudanskega mesta so našli 43 mrtvih Sudancev, ki so se brez zadovoljivih količin hrane in vode napotili čez puščavo iskat delo v Libijo. Potniki so omagali tik pred oazo Al Atrum. globus vno, sedaj pa so potisnjeni v ilegalo. Skratka, kosovska dogajanja so izšla iz naših; jugoslovanskih razmer, kot sta to ugotovili predsedstvi ZKJ in SZDLJ. Razsežnosti kosovke problematike naj nekoliko podrobneje ilustriramo s podatki iz poročila Zavoda za napredek predšolskega in šolskega izobraževanja Tetovo o ugotavljanju znanja učencev v razredih, kjer poučujejo v albanskem jeziku. Učenci četrtega razreda osnovne šole niso znali povedati imena države, v kateri živijo, niso vedeli naslova državne himne in ne imen posameznih republik, zapisali so. da je Tirana glavno mesto Črne Gore, da je »Tirana socialistična republika Prištine« in daje vodil NOB — kralj! Anketo so naredili zato, da bi ugotovili, kje so začetki delovanja albanskega iredentizma. Takšno porazno znanje pa ne izhaja morda iz slabe kvalifikacijske sestave učiteljev, saj jih ima večina učiteljišče ali pa so doštudirali na pedagoških akademijah, imajo pa tudi dolgoletne izkušnje v poučevanju. V omenjenem zavodu so se odločili, da bodo s podobnimi anketami še nadaljevali, vendar upajo, da ne bodo prišli do podobno pretresljivih podatkov, kot so jih dobili z omenjeno anketo. VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 od tedna MURSKA SOBOTA - OO ZSMS KS Boris Kidrič iz Murske Sobote je priredila v petek, 4. oktobra, v svojih prostorih kviz na temo II. svetovna vojna. Udeležilo se gaje okrog 15 članov KS Boris Kidrič. Prvo mesto sta si razdelila Gorazd Zadravec in Feri Bohar, tretja pa je bila Petra Žunec. LENDAVA — V koordinacijskem odboru za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi so na zadnji seji obravnavali predlog odloka o pokopališkem redu v lendavski občini. V glavnem so se strinjali s predlagano ureditvijo, hkrati pa so se zavzeli, da se med redna pokopališča uvrsti tudi židovsko pokopališče v Dolgi vasi. KAMENŠČAK — Če bo šlo vse po načrtih, potem bodo že čez dobra dva meseca vaščani Kameščaka (KS Ljutomer) lahko telefonirali. Minulo soboto so z dopoldansko delovno akcijo položili glavnolinijo — 1001 meter telefonskega kabla. Tudi sicer so v minulih štirinajstih dneh precej svojega prostega časa namenili telefo- komunalnih energetskih naprav Čeprav nas sonce podnevi še da v Murski Soboti ni možnosti priključitve novih stanovanjskih in poslovnih prostorov na sedanjih 16 kotlovnic (od katerih je le ena na trda goriva!) niso točne. Nasprotno: Avtor analize Stane Juršič z Zavoda za ekonomiko in urbanizem ugotavlja, da do leta 2000 ne potrebujemo v pomurskem središču nobene nove kotlovnice, kar je spodbudno za jutri, manj spodbudno pa je, da ceno za neizkoriščene kotlovnice plačujejo stanovalci danes. Na Gregorčičevi na primer je le 19,5-odstotni izkoristek, na sporni Lendavski sever pa 43-odsto-tni, v povprečju pa bi lahko govorili o polovičnem, torej 50-od-stotnem izkoristku sedanjih zmogljivosti. Kotlovnica na Kocljevi (tam kjer so Dom tehnike, lekarna ter zgoraj stanovanja) pa dokazuje, da je pokritje potreb in zmogljivosti, lahko tudi več kot stoodstotno. Da se ne bi izubljali v odstotkih, je potrebno poudariti, da so toplotne potrebe odvisne tudi od višine prostorov in zasteklitve, predvsem pa se izgubi veliko drage energije zaradi neizoliranih objektov ali slabe izolacije (tipičen primer so vsi starejši objekti in toplotni mostovi izolacije tudi na novejših objektih) predvsem v stanovanjski soseski Lendavska sever. Vse naštete pomanjkljivosti bi odpravili z boljšim izkoristkom kotlovnic, ureditvijo slabih objektov, da bi zmanjšali porabo goriva, in skrbnim projektiranjem novih objektov. Predvsem pa je potrebno sistematično in prednostno reševanje sedanjih zgrešenih energetskih razmer, tako pri porabnikih kot toplotnih izvorih. Brigita Bavčar do tedna OPEKARNA DOLGA VAS PROTI UKINITVI Na zadnjem zasedanju skupščine občine Lendava so delegati tudi poslušali poročilo o razmerah v dolgovaški Opekarni, ki se — podobno kot vse druge jugoslovanske opekarne, kjer se še niso prilagodili razmeram na trgu — ubada z izgubo. Najenostavneje bi bilo, če bi opekarno ukinili (kot so to že ponekod storili) vendar so bili delegati proti. Bolj so se zavzemali za neke vrste kompromisen predlog: preiti le na sezonski način izdelave opeke, čeprav tudi to ni tako enostavno, saj se pojavlja problem ozkega grla v sušilnicah. Kot smo že poročali, v dolgovaški Opekarni zdaj veliko pričakujejo od nove dejavnosti: izdelovanje okrasne keramike. Če bi bili edini izdelovalec, potem seveda ne bi bilo pomislekov. Morda jih imajo tudi v Konstruktorju Maribor? Da bi v Dolgi vasi normalno stekla izdelava okrasne keramike (sedaj nekaj delavcev le poskusno izdeluje unikate oziroma se priučuje) bo potrebna velika naložba, za katero imajo sicer ustrezno dokumentacijo, ne pa še denarja. V delovni organizaciji Konstruktor Maribor naj bi torej poskrbeli za ustrezno združevanje sredstev, vendar se zadeva dolgo ne premakne z mrtve točke. Morda pa ne bi bilo narobe, če bi Opekarna pri načrtovanju lepše prihodnosti (ob ohranitvi klasične opekarske dejavnosti, vendar s sezonsko izdelavo) iskala tesnejšo povezavo z organizacijo, ki se s tako dejavnostjo že ukvarja. Tovarna Liboje je pripra- ALI SO NIŽINSKI GOZDOVI V NEVARNOSTI? Gozdovi v lendavski občini pokrivajo 22 odstotkov celotne površine občine. Gozdnatost občine je bistveno pod republiškim povprečjem, glede na pomembnost so vsi gozdovi razporejeni v kategorijo lesnoproizvodnih gozdov, posebnost pa so gozdovi črne jelše v Črnem logu in Polani. Razvojno je v prostoru neprestano konflikt med gozdom, kmetijstvom in urbanizacijo. Poleg zahtev, ki jih postavlja energetska infrastruktura, imajo neugodne vplive tudi regulacije voda in osuševanja. Zaradi nižanja podtalnice je uspevanje gozdov na meji obstanka, zato bo v prihodnje potrebno več pozornosti nameniti obnavljanju gozdov. Nižanje podtalnice posebej ogroža nižinske gozdove, zato naj bi pri nadaljnjih vodnogospodarskih posegih poskrbeli za izboljšanje razmer za uspevanje gozdov, da bi tako varovali okolje in naravno dediščino. Zaradi znanstvenoraziskovalnega dela v gozdarstvu so bili s odlokom občinske skupščine razglašeni za gozdove s posebnim namenom nekateri deli gozdov v Kobilju in Dobrovniku. V teh gozdovih so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske in ostale dejavnosti, ki bi spremenile naravo. Foto: J. Š. Jani D. vljena strokovno pomagati, morda pa še kako? seja Š. S. ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA OB OBČINSKEM PRAZNIKU V počastitev padlih borcev za svobodo, žrtev fašističnega nasilja in v spomin na deportacije in internacije v II. svetovni vojni praznuje občina Murska Sobota 17. oktobra svoj praznik. Delovni ljudje in občani občine Murska Sobota bodo praznik občine počastili s številnimi kulturnimi in drugimi prireditvami. Delegati vseh zborov občinske skupščine pa bodo praznik občine počastili s slavnostno sejo. V skladu z določili statuta občine sklicuje predsednik občinske skupščine I slavnostno sejo vseh zborov. Slavnostna seja bo v četrtek, 17. oktobra 1985, ob 11. uri v dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Podelili bodo priznanja in nagrade občine Murska Sobota. Obračun toplotne energije v Murski Soboti je poglavje zase, je rebus, kot se je ilustrativno izrazil predstavnik IBT,.tozda Projektivni biroji. Gre za očitno barantanje med količino in ceno goriva, ki vpliv’ na strošek ogrevanja. Da je cena visoka, je znano, manj pa, da so stanovalci blokov v Murski Soboti, kjer ni poslovnih prostorov vezanih na kurilnico, v slabšem položaju. Na Lendavski sever stanovalcev ne zebe le zaradi neodpravljenih tehničnih napak, ampak tudi zaradi slabega in omejenega kurjenja, ker varčujejo kurivo. V kurilni sezoni 1983/84 so porabili 12 litrov lahkega kurilnega olja na kvadratni meter ogrevalne površine (za enake bloke v Mariboru, ki so jih načrtovali isti projektanti, porabijo za radiatorsko ogrevanje 16 litrov na kvadratni meter in imajo dovolj toplo!). V Murski Soboti pa so na Titovi 25 v isti sezoni porabili še enkrat toliko (24 litrov olja na kvadratni meter!) in jim je bilo zelo toplo, pa tega niso dvojno plačali, saj kotlovnica ogreva tudi SDK . .. Podobno velja tudi za druge ob-‘ jekte, na kotlovnice katerih so vezani lokali in poslovni prostori, na primer že omenjena Kocljeva 2 (ki ima 19,39 litra porabe), Staneta Rozmana 2 (15,24 litrov na kvadratni meter ogrevalne površine) in Staneta Rozmana 3 (17,67 litrov). Ta rebus povzroča, da pri enakem plačilu nekatere stanovalce zebe, drugim pa je prijetno toplo. In rešitev rebusa? Ta je v natančnem obračunu toplotne energije, po katerem naj bo za enako plačilo vsem porabnikom enako toplo, ne pa enim v stanovanjih, ki so vezana na skupne kotlovnice s poslovnimi prostori, vroče, drugim, kjer so na kotlovnice vezana le stanovanja, pa mrzlo. Upamo, da bodo odgovorni Rešitev rebusa ukrepali in da temu v novi kurilni sezoni več ne bo tako. Prav tako pa upamo, da plačniki kurjave med stanovalci ne bodo več plačevali za neplačnike iz svojih vrst, saj se dogaja tudi to. Distru-buterja pa vprašujemo, če je tak način obračunavanja stroškov energije dopusten. Brigita Bavčar TOKO ŽIŽKI ODSLEJ LE OBRAT Delavci tovarnice Toko Žižki so z referendumom odločili, da ne bodo več imeli svoje temeljne organizacije združenega dela, ampak bodo le proizvodni obrat Toka iz Domžal. Do predloga o glasovanju je menda prišlo na podlagi mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Domžale. V Lendavi niso toliko ogorčeni nad reorganizacijo kot nad pripravami na referendum; zanj so v skupščini občine in družbenopolitičnih organizacijah zvedeli tik pred glasovanjem. Dejstvo je namreč, da so lahko ob ukinitvi nekega tozda, ki ima matično organizacijo izven lendavske občine, hudo gmotno prizadeti skladi občinskih interesnih skupnosti in proračun občine. V primeru žižkovskega Toka se to sicer ne bo zgodilo, saj bo normalen (?) dotok sredstev uredila pogodb a med izvršnima svetoma občin Lendava in Domžale, toda ... V občini je le nekaj »lendavskih« organizacij združenega dela, večina pa so tozdi delovnih organizacij od drugod. Posledice so lahko hude, če se bo nadaljevala »moda« reorganizacij tozdov v obrate. Zanimivo je tudi, da sicer velik izdelovalec in zaposlovalec novih delovnih moči lendavski Lek tudi nima statusa temeljne organizacije združenega dela. Popolnoma razumljivo je, da je iz leta v letu več prošenj za posojila za posamezno in zadružno gradnjo ter za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih, invalide in borce (lani je bilo teh prošenj 270, letos pa že 573. torej dvakrat več), saj drugih posojil razen deviznih, sploh ni. Zaradi tega je bilo tudi težko izbrati najbolj ustrezne prosilce, saj jih je pogoje izpolnjevalo več kot je denarja. V prihodnje bo de-loolajšano na ta način, da se bo v pravilniku določil minimum sredstev ter faze gradnje (te se bodo povečale). S strožjimi kriteriji naj bi bila olajšana izbira kandidatov. Prejšnji teden je Zbor uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Murske Sobote obravnaval poročilo Odbora za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, splošne, finančne in administrativne zadeve o razdelitvi posojil za individualno in zadružno gradnjo po 4. natečaju. Da bi pospešili postopek dodeljevanja sredstev, je to nalogo prevzel Odbor. Zaradi pritožbe enega od članov Stanovanjske zadruge Černelavci so na pobudo družbenega pravobranilca te odločbe razveljavili in sprejeli sklepe po normalnem postopku preko skupščine. V skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Stanovanjske skupnosti in z ostalimi akti je bila načrtovana vsota za posojila 112 milijonov 500 tisoč dinarjev. Od tega je za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo namenjeno 60 odstotkov (75 milijonov) ter 40 odstotkov za posamezno stanovanjsko gradnjo (37 milijonov 500 tisoč). Ljubljanska banka je do 15. julija prejela 573 prošenj za dodelitev posojil za posamezno gradnjo. Komisija je opravila oglede od 26. julija do 12. avgusta, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev pa je bilo izločenih iz nadaljnje obravnave 248 prošenj. Zneski posojil (v razponu od 30 do 145 tisoč dinarjev) so izračunani po kriterijih pravilnika. Prosilci posojil, ki so člani Stanovanjske zadruge Černelavci, se v skladu z razpisanimi pogoji in pravilnikom obravnavajo enako kot vsi drugi prosilci. Zbor uporabnikov je sprejel predlog, da se razdeli posojilo po 4. natečaju 21. od 34 prosilcem. Sredstva, ki po tem natečaju niso razdeljena, se razpišejo kopec leta. S tem se omogoči zadružnikom iz Černelavec, ki iz objektivnih razlogov na tem natečaju niso imeli možnosti za pridobitev posojila, da si ga pridobijo pod istimi pogoji in v skladu z načrtom (načrtovan je znesek 15 milijonov dinarjev za prosilce 1. faze gradnje, katerih je po podatku Stanovanjske zadruge Černelavci 60). Čeprav se na skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti Murska Sobota obravnavajo zadeve, ki so za marsikaterega občana življenjskega pomena, je nerazumljivo, da se delegati ne udeležujejo teh sej. Tudi ta seja je bila zaradi nesklepčnosti sklicana že drugič, pa še tokrat so morali pred začetkom klicati delegate po telefonu. Š. S. B. Peček MURSKA SOBOTA Računalniki v osnovnih in Iz majhne pobude lahko nastanejo velike reči. Tako bi na kratko lahko ocenili pobudo učencev OŠ Edvard Kardelj, ko so zaprosili delovno organizacijo Mura iz Murske Sobote, naj jim pomaga pri nakupu računalnika za pouk. Delavci Mure so akcijo .razširili in preko Gospodarske zbornice Pomurja in Zavoda za šolstvo sprožili akcijo v vseh štirih pomurskih občinah. Že konec lanskega šolskega leta so v skoraj vse srednje in osnovne šole (razen 4) prispeli računalniki srednjih šolah tipa commodore 64 z monitorji in tiskalniki. Sami delavci Mure so prispevali 2 milijona dinarjev, pomagale so tudi druge delovne organizacije, osnovne šole pa so svoj dinar prispevale iz sredstev za amortizacijo nepremičnin. Tačas je v vseh šolah okrog 266 računalnikov, v počitnicah pa je nekaj učiteljev opravilo tudi seminar za delo z njimi. Glavna naloga pri usposabljanju pa je še na vrsti, saj bo v treh pomurskih občinah: Murski Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni (v Len- davi so to opravili v avgustu in septembru) potrebno dodatno usposobiti učitelje za delo z omenjenimi računalniki. Tudi za ravnatelje osnovnih šol pripravljajo posebne seminarje oziroma predavanja, na katerih naj bi jih seznanili z možnostjo uporabe računalnikov na šolah, pri učno-vzgojnih procesih in drugod. Ti seminarji in predavar a se bodo začeli oktobra. D. t. VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 3 Vestnikova predvolilna okrogla miza »TEMPERATURA SE DVIGA, PRITISK RASTE!« Naslov v slogu vremenske napovedi je v bistvu misel iz nedavnega pogovora v našem uredništvu o pripravah na volitve na pomlad leta 1986. Vabilu k sodelovanju za okroglo mizo so se odzvali: BORIS PREJAC, predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL, TONE VOD AN, sekretar občinske konference SZDL Gornja Radgona, MARJAN ZERDIN, tajnik družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji Gorenje Varstroj v Lendavi, in STANKO KLEMEN, predsednik krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti Ljutomer. Naslovna misel na slikovit način priča, da se predvolilnih priprav ponekod lotevajo preveč rutinsko in kampanjsko. Zanemarjajo stalno, organizirano in sistematično spremljanje kadrov. »Če bi recimo takoj po koncu volitev začeli sistematično spremljati kadre v bazni — to pa Zveza socialistične mladine gotovo je — organizaciji, ne bi imeli takih težav. Zdaj pa se, pe če priznamo ali ne, včasih zdi, da gremo v kampanjske akcije. Ne kampanjske v klasičnem smislu, ampak pritiskamo in dvigamo temperaturo proti samemu finalu priprav na volitve. Ne trdim, da ni nikjer stalnega spremljanja, vendar ni tako organizirano, da bi lahko bili zadovoljni,« je menil Boris Prejac. Marjan Žer-din pa je spomnil, da smo v minulem obdobju pozabili na izobraževanje kadrov: »... pa ne tistih, ki že imajo funkcije, ampak prihodnjih. Posameznike, ki se izkažejo kot prizadevni in dejavni, bi morali vključevati, jih oboroževati skozi vse obdobje. Dati jim je treba možnost, da se pokažejo pred ljudmi, da jih lahko potem evidentirajo. Tu nam šepa. Mladinske organizacije so opustile vse politične — večdnevne ali tedenske — občinske kadrovske šole, seminarje in podobne oblike izobraževanja, kar ni prav.« V Ljutomeru so imeli v preteklih letih večkrat opravka s sicer razširjenim pojavom' »siljenja na funkcije«. Ko pa se je med mandatom kakorkoli zataknilo, je bilo slišati: »Ja, saj so me na to funkcijo postavili, ker pač ni bilo nikogar drugega!« Vendar evidentiranje še ni kandidiranje, so se navzoči strinjali s predsednikom pomurskega medobčinskega sveta SZDL, ko je odgovarjal na spoznanje Stanka Klemna, češ da moramo tako evidentirati. da na koncu posameznikov ne bomo celo »prisilili v funkcijo«. ZAUPANJE Z MOŽNOSTJO VPLIVANJA NE ZGOLJ POTRJEVANJA »Pri evidentiranju ni potrebno, da vprašamo kandidata, če je za ali proti. To razumimo kot priznanje posameznega okolja posameznemu kandidatu za določeno funkcijo. Toda evidentiranje ne sme biti neresno, na pamet, samo da ’odpikamo’ svoje obveznsoti do SZDL in napišemo tistega, ki ga poznamo, pa kakorkoli je je. Evidentirane možne kandidate bomo namreč javno objavili, tudi za vse republiške funkcije,« je pojasnil Boris Prejac. Še posebej pa je opozoril: »Ustvariti moramo vzdušje, v katerem bodo ljudje zaupali volilnim pripravam in ugotovili, da imajo možnost vplivanja, ne sa- BORIS PREJAC: »Zelo energično se moramo boriti proti poskusom manipuliranja z delegati... Manj gradiv, povzetki, različice in pogovorni jezik ... Kdo pa naj telesno ali intelektualno »prebavi« gradivo za 10 ali 15 točk dnevnega reda občinskih in tudi po 30 točk dnevnega reda republiških skupščin ?« mo potrjevanja.« Nič kaj optimistično razpoložen je nadaljeval, da se utegne zaplesti ravno pri finalu — na samih volitvah, ko ne bo primernega kandidata, čeprav jih je bilo v ta namen evidentiranih deset ali več. Ljudje se funkcij otepajo, kar ni nobena skrivnost, smo lahko v pogovoru za okroglo mizo Večkrat slišali. V dobršni meri ironično zabeljena replika — »če kdo misli, da je funkcija lagodna zadeva s toplimi fotelji, fino zakurjeno sobico in vsakdanjo kavico, naj kar izvoli« - lam je navrgla misel, da bi se verjetno kazalo nekoč lotiti teme, kakšen je pravzaprav delovni dan enega naših funkcionarjev. DOSLEJ NAJMANJ 12 TISOČ EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV V občinah Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer so se postopkov evidentiranja različno lotevali. Ponekod so jim prav prišli zbori občanov, drugje so večji del opravili na razširjenih sejah krajevnih organizacij socialistične zveze oziroma osnovnih organizacij sindikata. V Murski Soboti so STANKO KLEMEN: »V predsedstvu krajevne konference socialistične zveze Ljutomer menimo, da morajo priti na položaje v občini — predvsem na sekretarska mesta — strokovno usposobljeni ljudje, ki se razumejo na gospodarstvo. Občina je namreč v gospodarskih mukah in bi morala v naslednjem gospodarskem obdobju bolj zaživeti.« evidentirali najprej za potrebe delegacij v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, v drugih občinah pa večidel enotno za vse ravni; torej tako za potrebe občine kot za potrebe republike in interesnih skupnosti. Evidenco možnih kandidatov imajo v Murski Soboti in Gornji Radgoni urejeno pri občinski kadrovski službi, v Lendavi in Ljutomeru pa pri občinski konferenci socialistične zveze. Do konca septembra so v štirih pomurskih občinah evidentirali čez 12 tisoč ljudi, zadnji rok za evidentiranje pa je-30. november, tako da ni še nič zamujenega. Pravzaprav gre dogajanje političnim delavcem dokaj na roko, saj so ta čas na terenu v polnem razmahu razprave o srednjeročnih in dolgoročnih načrtih razvoja občin, o referendumskih programih in priprave na letne volilno-programske konference socialistične zveze. Kot refren predvolilne »kampanje« tudi letos ponavljamo: več žensk, mladih, delavoljnih in sposobnih, v občinah Murska Sobota in Lendava pa še — več pripadnikov narodnosti. V Lendavi ugotavljajo, da se izobrazbeni sestav kandidatov za člane MARJAN ŽERDIN: »Med delavci in celo v organih sindikata je večkrat slišati, da so na primer lahko predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti tisti nepoklicni funkcionarji, ki na delovnem mestu niso polno obremenjeni. Kaže, da teh funkcij še nismo ustrezno moralno ovrednoti- u li.« delegacij in vodilne funkcije izboljšuje, kar je spodbudno. NEKATERI PREDOLGO VEDRIJO IN OBLAČIJO Z drugimi sogovorniki smo pritrdili Borisu Prejacu glede presoje, naj Pomurje v prihodnje ne bo več zgolj kadrovska baza »za pokrivanje sestava različnih teles, skupščin, organov družbenopolitičnih organizacij«, kot se je rado dogajalo doslej, ko je šlo za kmete ali pripadnike narodnosti kot evidentirane možne kandidate za republiške funkcije. Prav tako ni vzdržno, da se posamezniki po več let ali celo desetletij »zasedijo« na istih funkcijah. Opozorili smo na primer iz Gornje Radgone, kjer imajo v združenju dvolastnikov že od leta 1953, ko so ga ustanovili, istega predsednika. Tone Vodan je brez dlake na jeziku dejal, da to že meri na monopol in nikakor ne more biti sprejemljivo. Hkrati pa je v premislek navrgel: »Ljudje ne terenu opozarjajo na drugo plat medalje. Pravijo, da so gospodarske in politične razmere zato take, ker smo včasih — posebej omenjajo federacijo — prehitro menjavali ljudi na funkcijah. Večletni aktivisti v krajevnih skupnostih predlagajo, da bi za (naj)odgovornejše funkcije izbirali ljudi iz baze z določenimi zaslugami in sposobnostmi. Funk- TONE VODAN: »Ljudje v naši občini so se dokaj stvarno opredeljevali in odgovorno evidentirali, tako da imena evidentiranih možnih kandidatov niso našteta kar tja v en dan. Tudi usklajevanje med družbenopolitičnimi organizacijami je uveljavljeno, res pa je, da v združenem delu nekoliko zaostajajo.« cijo naj bi opravljali štiri leta, vendar bi jih vsako leto ocenili, kako delajo. Če se ne bi obnesli, naj že po prvem letu gredo drugam, če pa bi dobro delali, naj bodo še štiri leta.« Toda — smo skušali rahlo ugovarjati — saj bi vendar to sprotno ocenjevanje moralo biti že uveljavljeno. »Vendar je od primera do primera različno,« je komentiral predsednik pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze.« Tako imajo recimo predsedniki občinskih skupščin dveletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve. To pa še ne pomeni avtomatizma, da bo torej ponovno izvoljen, ampak je treba po dveh letih delegatski skupščini predložiti oceno, v kolikšni meri je bil dejansko angažiran pri skrbi za razvojna vprašanja, socialno politiko in razvoj skupščinskega sistema.« MOŽNOST ODPRTIH KANDIDATNIH LIST IN VEČ KANDIDATOV Spoštovati je treba tako imenovano bazno evidentiranje, kar pomeni: vsakdo, ki ni bil evidentiran na terenu, ne more kandidirati. Pravilo je najbrž dovolj jasno, kot je razumljiva možnost, ki se ponuja v pripravah na volitve prihodnjo pomlad — odprte 'kandidatne liste in več kandidatov. »Vendar to ne more biti diktirano od zgoraj, iz foruma, ampak naj se o več kandidatih odločijo temeljne kandidacijske konference in predložijo argumente za in proti enemu kandidatu. Odprte kandidatne liste skrivajo več slabosti. Tisti, ki smo v teh postopkih večkrat sodelovali, vemo, da nam tisti V, Z in Ž včasih izpadejo,« smo razumeli Borisa Prejaca. Glede pobude iz Murske Sobote, naj predsednik občinske skupščine te naloge ne bi opravljal več poklicno, je Prejac sodil, da ne gre toliko za depro-fesionalizacijo, ampak da se moramo boriti proti monopolizaciji funkcije.« Sicer pa je pobuda sama po sebi zanimiva in bi jo morali proučiti. Vendar bodimo previdni in raje poglejmo vsebino dela predsednika občine! V tej ihti po deprofesionalizaciji se lahko skriva nevarnost, da se začno krepiti drugi sestavi, ki so izvršni, in bi to nekomu celo ustrezalo,« je poudaril sogovornik. BRANKO ŽUNEC OHM Krajevni samoprispevek za šolstvo, komunalo in kulturo Vzporedno s pripravami na referendum za občinski samoprispevek, ki bo sredi letošnjega decembra, se v mestu Murska Sobota pospešeno pripravljajo tudi na podaljšanje sedanjega petletnega krajevnega samoprispevka. Z zbranim denarjem se precej naredili in uresničili tako rekoč vse načrte. Veliko nalog pa jih čaka še v šolstvu, komunali in kulturi. Prav zato so stekle obsežne priprave na razpis novega referenduma, na katerem naj bi se prebivalci Murske Sobote dokončno odločili za nov program. Po njem bi denar, zbran s krajevnim samoprispevkom — načrtujejo, da ga bo v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 čez 126 milijonov dinarjev — porabili za sofinanciranje gradnje večnamenske telovadnice pri osnovni šoli Edvard Kardelj in dograditev osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh, za vzdrževanje temeljev in hidroizolacijo grajske zgradbe ter obnovo prostorov, kakor tudi za ureditev grajske dvorane za potrebe gledališča. Poleg tega načrtujejo sofinanciranje prostorov za dnevno bivanje otrok na Lendavski ulici jug in gradnjo komunalnih objektov, asfaltiranje mestnih ulic, zgraditev kanalizacijskih in vodovodnih priključkov, ureditev pločnikov in posodobitev javne razsvetljave. Za naložbe v šolstvu bodo združili tudi zbran denar iz občinskega samoprispevka, pospe Obiskati vsako 00 ZSMS Mladi se morajo najprej seznaniti s pomembnostjo sedanjih priprav na volitve v letu 1986, saj bodo le tako tudi pravilno in resno pristopili k tej akciji in predlagali svoje kandidate. S tem namenom bodo tudi člani predsedstva O K ZSMS Gornja Radgona v naslednjih dveh mesecih obiskali vsako posamezno osnovno organizacijo ZSMS, in seznanili z nalogami vse mladince iz vseh okolij. Osnovnih organizacij ZSMS je v radgonski občini 63, vendar sta do sedaj poslali predloge kandidatov le dve. Na posvetu s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij v petek, 4. oktobra, so se dogovorili tudi o aktivnostih in pripravah na XII. kongres ZSM Slovenije, (b.p.) šene amortizacije, republiških virov in prispevkov organizacij združenega dela, pri kulturi bodo priskočile na pomoč kulturna skupnost občine in SRS, kulturni center in ZKO občine Murska Sobota, pri komunali pa bodo združevali sredstva komunalne skupnosti, prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, sredstva občanov nekaterih ulic in zainteresiranih ozdov. Menijo, da bodo na ta način lahko dokončali dela v ulicah, kjer niso izpolnili obveznosti iz sedanjega srednjeročnega obdobja, in sicer Nikola Tesla, Žitna, Šercerjevo naselje, Klavniška, del Iva Lole Ribarja in pločnik na Titovi cesti. Poleg tega jih čakata ureditev kanalizacijskih in vodovodnih priključkov v Titovi, delu Ivana Regenta in Gregorčičevi ulici, asfaltiranje slednjih dveh ulic ter ulic Ob progi in Male nove ulice. V ta okvir pa sodi tudi vzdrževanje dela Cvetkove, Arhitekta Novaka, Juša Kramarja, Tomšičeve ulice in čiščenje Malega Dobla. Če bo referendum za krajevni samoprispevek uspel, o čemer pa nihče ne dvomi, bi občani šestih mestnih krajevnih skupnosti v naslednjih petih letih plačevali 1 odstotek od čistega osebnega dohodka in pokojnin, 2,5 odstotka od katastrskega dohodka, obrtniki 1 odstotek od čistega OD iz davčne osnove, delavci na začasnem delu v tujini pa povprečno 4000 dinarjev letno. Milan Jerše LJUTOMER Preveč optimizma? Vsaj tako bi lahko ocenili razpravo na zboru združenega dela zadnjega skupščinskega zasedanja. Res je sicer, da gre šele za osnutek dogovora o temeljih družbenega plana za prihodnje srednjeročno obdobje, vendar pa so delegati že v osnutku imeli — poleg ocene, daje pesimističen — tudi številne druge pomisleke. Naj samo naštejemo nekatere poudarke iz osnutka dogovora: družbeni proizvod naj bi porasel realno za 3,5 odstotka, zaposlovanje naj bi raslo za 1,5 in družbena produktivnost za 2 odstotka v prihodnjih petih letih. Največ pripomb so imeli delegati na samo zaposlovanje, saj je 1,5-odstotna rast premajh-' na, poleg tega pa načrtovalci načrtujejo zaposlovanje v glavnem nekvalificirane ali nizkokvalificirane delovne sile. To pa tudi kaže, da niti najmanj ne računajo na uvajanje sodobnejših tehnologij, računalništva in drugih oblik, za katere je nujna visoka kvalifikacijska sestava. Če pogledamo, da je združeno delo v občini Ljutomer v glavnem predelovalno — s poudarkom na lesno- in kovinskopredelovalni industriji ter kmetijstvu, v zadnjem času pa še kemični, potem je res vprašanje, ali so temelji kot jih je predlagatelj postavil pred delegate, resnično tisti pravi — ne glede na trenutno težavno gospodarsko stanje v občini Ljutomer — in zagotavljajo boljšo perspektivo in razvoj občine. Se en pomemben dokument so sprejeli delegati — osnutek družbenega dogovora o osnovah in načelih načrtovanja in o financiranju dejavnosti krajevnih skupnosti občine Ljutomer za prihodnje srednjeročno obdobje. Pomemben dokument zato, ker bo natančno opredelil razvitost posameznih območij v občini Ljutomer. Čeprav sta oba dokumenta predložena šele v osnutku, pa je razprava pokazala, da so se — po dolgem času — delegati temeljito pripravili na zasedanje skupščine in da jim ni vseeno, kakšne načrte bodo ob izteku mandata prepustili naslednikom in seveda Združenemu delu. Zadnja seja skupščine pa je bila tudi nekoliko slavnostna, saj so Štefanu Tompi, dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu v občini, regiji in republiki podelili red dela z zlatim vencem za dolgoletno aktivno ter pomembno delo za napredek države. Dušan Lopamik LENDAVA BODO SPET ZMRZOVALI? Avtobusna postaja v Lendavi je bila že med gradnjo predmet kritike, saj so potniki slutili, da bodo pozimi med čakanjem na avtobus zmrzovali. Slutnja se je uresničila minulo zimo, pa tudi poleti je marsikoga streslo, ko je pomislil na novo zimsko obdobje. Od lani se namreč ni nič spremenilo. Tako bodo tudi takrat potniki spet izpostavljeni vremenskim razmeram. Avtobusno podjetje je ponudilo »rešitev«. Postavili naj bi dva zabojnika Avtoradgone; enega naj bi kupili oni, drugega pa združeno delo lendavske občine. Gre za predlog o začasni rešitvi, vendar se s takim načinom reševanja nihče ne more strinjati, tudi občinski svet zveze sindikatov ne. O problemu avtobusne postaje je bilo postavljeno delegatsko vprašanje na zadnjem zasedanju skupščine občine Lendava. KOMENTAR Zaposlovanje še vedno premajhno V soboški občini se tudi v prvi polovici letošnjega leta srečujejo z neugodnimi gibanji v zaposlovanju. To pa seveda ne daje upanja, da bi do konca leta lahko uresničili predvideno 2-odstotno stopnjo rasti zaposlovanja, kar pomeni 380 dodatnih delavcev, kot je zapisano v občinski resoluciji. V prvem polletju se je zaposlenost povečala le za 1,3 odstotka ali 253 delavcev. Pri tem izstopa družbeni sektor z 208 delavci ali 1,1 odstotka, v zasebnem sektorju pa so v tem času zaposlili 45 delavcev oziroma 5,9 odstotka več. Kot je zapisano v gradivu strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja v Murski Soboti, se v nekaterih organizacijah srečujejo celo s problemom, kako zaposliti že zaposlene delavce. Ob takem dejstvu si je seveda nemogoče zamisliti, da bi tu lahko zaposlili nove delavce. Še vedno največ zaposluje tovarna Mura, ki je že nekaj časa glavni nosilec zaposlovanja ne le v soboški občini, ampak tudi v Pomurju. To pomeni, da industrija, predvsem tekstilna, nudi možnost dodatnega zaposlovanja. Tako so v Muri v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zaposlili okrog 220 delavcev, v tozdu Beltinka 80 in v prosenjakov- Zima se bliža. Pa tudi jesenska jutra in noči so mrzle. Do najhujšega obdobja bo treba nekaj storiti. Potnike je treba zavarovati pred prepihom, v najslabšem primeru bi kazalo urediti vsaj začasno čakalnico, čimprej (vsekakor prihodnje leto) pa je treba POVSEM UREDITI AVTOBUSNO POSTAJO v Lendavi (vsaj večjo čakalnico, če ne že vsega drugega, kar je predvideno), in šele potem naj bi Certus Murska Sobota začel razširjati postajo v Murski Soboti, zahtevajo v Lendavi. S.S. skem Pletilstvu 21 novih delavcev. Po drugi strani pa se je občutno zmanjšalo število zaposlenih v tozdih Panonija — za 146 delavcev, in v Blisku za 63 delavcev. Nazadovanje je opazno tudi v gradbeništvu, obrti in zasebnih storitvah, pa tudi v trgovini ne kaže dosti boljše. Zaskrbljuje tudi podatek, da na drugih področjih ne beležijo večjega števila dodatnih zaposlitev. Pri tem je treba opozoriti na kakovost zaposlovanja, ki so nenehno slabša. Združeno delo zaposluje največ nekvalificiranih in priučenih delavcev, manjše pa je povpraševanje po strokovno usposobljenih kadrih z višjo in visokošolsko izobrazbo. Za nadaljnji gospodarski razvoj soboške občine pa to ni spodbudno. Še posebno zato, ker tudi z zaposlovanjem pripravnikov močno zaostajajo za načrti. Čeprav so organizacije združenega dela z letnimi načrti predvidele zaposliti 244 pripravnikov, s čimer se niti ne približujejo sklenjenemu samoupravnemu sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Tam je namreč zapisana številka 526, kar je dve tretjini vseh dodatnih in nadomestnih zaposlitev od druge do sedme zahtevnostne stopnje, s katero bi lahko zaposlili vse pripravnike. V prvih šestih mesecih pa so delovne organizacije v soboški občini zaposlile komaj 104 pripravnike; od tega kar 84 za določen čas. Neugodna je tudi njihova kvalifikacijska sestava saj jih je imelo le 12 visoko izobrazbo, z višjo jih je bilo 10, s srednjo 34 in 47 s poklicno šolo. Vzroke za tako porazno stanje je treba iskati v težavnem položaju združenega dela, še posebno družbenih dejavnosti. Pričakovati je, da se bo to stanje vendarle izboljšalo v drugi polovici leta, saj so potrebe združenega dela po teh kadrih iz dneva v dan večje. Le denar zanje bo treba čim prej poiskati, če ne želimo-, da se bo kolo razvoja prepočasi vrtelo. Milan STRAN 4, VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 kulturna obzorja G. RADGONA: Za kulturne temelje najnujnejše Čeprav materialni okviri za radgonsko kulturo v naslednjem srednjeročnem obdobju še niso dokončno opredeljeni, so kulturni delavci pri pripravi izhodišč za razvoj kulture v občini do leta 1990 izhajali iz gospodarskih razmer, ki odmerjajo tej plati življenja delovnih ljudi in občanov vse manj denarja. Zato so načrti povezani le z najnujnejšim: vzdrževanjem in obnovo kulturnih objektov, razvoju ljubiteljske kulture in kulturni vzgoji mladih. V ospredju prvih je obnova radgonskega kulturnega doma, za katero se zbira denar v okviru krajevnega samoprispev-. ka, želja pa je, da bi mu dodali še prizidek za prostore občinske knjižnice. To bo mogoče le, če bo to v programu naslednjega občinskega samoprispevka in če bo priskočila na pomoč republiška kulturna skupnost. V tem času bi bilo potrebno urediti tudi notranjost in fasado kulturnega doma na Kapeli, rešiti problem z dvorano v Stogovcih, na obnovo vile Holt pa se pripravljajo v Črešnjevcih. Tu naj bi dvorano iz gornjih prenesli v spodnje prostore. Ob teh naložbah pa bo potrebno še naprej načrtno zagotavljati denar za urejanje negovskega gradu. V prizadevanjih za še kakovostnejšo rast ljubiteljske kulture bodo okrepili vlogo kulturnih društev in jim poskusili zagotoviti kader, ki bo prispeval pomemben delež k rasti skupin na glasbenem igralskem in še posebno na folklornem področju. Tu bodo imeli pomembno vlogo na festivalu bratstva in enotnosti, ki bo v G. Radgoni leta 1987; za to vsejugoslovansko prireditev pa bodo morali zbrati nekaj denarja v prvih dveh letih naslednjega obdobja tudi v občinski kulturni skupnosti. Zagotavljanje kulturne vzgoje osnovnošolcem in srednješolcem je naloga, ki ji bodo odmerili posebno skrb. Ob tem, da bodo zagotovili vsaj po eno lutkovno, gledališko in glasbeno gostovanje na leto po vseh šolah, bodo osnovnošolce in srednješolce šole za gostinstvo in turizem seznanili z ustvarjanjem v mariborski operi, s kulturnimi dogajanji v ljubljanskem Cankarjevem domu in drugimi kulturnimi ustanovami v slovenski prestolnici. Če bodo uspeli uresničiti te cilje, bodo izjemno zadovoljni. Sicer pa bo osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih načrta kulturne skupnsoti deležen osrednje pozornosti na novembrski seji skupščine, razvojni dokument pa naj bi bil sprejet ob koncu letošnjega ali v začetku naslednjega leta. Vlado Paveo LJUTOMER: Le srednjeročne želje Razen nekaterih vsebinskih dopolnil so delegati zbora izvajalcev in uporabnikov ljutomerske kulturne skupnosti potrdili osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih načrta občinske kulturne skupnosti za prihodnje srednjeročno obdobje. Dokument opredeljuje razvoj in naloge posameznih kulturnih inštitucij, in če izvzamemo nekatere že stalne naloge pri večini od osmih zajetih področij (občinska matična knjižnica, muzejska in galerijska dejavnost, naloge pri varstvu kulturne dediščine, združevnaje poklicne kulture v občini, ljubiteljska kulturna dejavnost, druge obveznosti, sofinanciranje Vestnika in obnova kulturnega prostora), lahko iz osnutka o temeljih načrta razberemo, da bo občinsko kulturno skupnost (vsaj po denarni plati), čakalo največ nalog pri varstvu kulturne dediščine. Dve pomembni nalogi sta v dokumentu: obnova vinogradniškega dvorca Železne dveri in restavriranje obzidja in baročnih portalov pri ljutomerski cerkvi. Pri obnovi vinogradniškega dvorca naj bi bila osnovna ureditev končana v letih 1986—88, vrednost obnove pa je okoli 8 milijonov dinarjev, baročne portale in reliefe v cerkvenem obzidju pa naj bi restavrirali v letih 1986—90, vrednost pa je ocenjena na 12 milijonov dinarjev. Poleg teh dveh večjih nalog naj bi v prihodnjih petih letih pri spomeniškem varstvu opravili še nekaj manjših kulturniških akcij (prostorski popis celotne kulturne in naravne dediščine, obnova sakralnih spomenikov, ureditev krajinskega parka Mura ter ogroženih rastlin) v skupni vrednosti okoli 2,3 milijona dinarjev. Pri arhivskem varstvu naj bi v prihodnjih petih letih pripravili in razstavili dokumentarno gradivo tržnih pravic Ljutomera 18. stoletja — ta razstava in gradivo naj bi ostala trajna last mesta Ljutomer, ponatisnili bodo knjigo dr. Frana Kovačiča—Zgodovina trga in sreza Ljutomer, uredili pa bi tudi prostore za hranjenje premične kulturne dediščine. Vse te naloge se bodo financirale na isti način: za redno dejavnost bo polovico prispevala republika, drugo polovico pa občinska kulturna skupnost; za akcije pa v razmerju 20:80. Pri pazljivem branju gradiva lahko ugotovimo še neko novost: zaradi pomanjkanja denarja bo likovna kolonija Ante Trštenjak poslej le vsake dve leti, med ljubiteljsko kulturno dejavnostjo pa se ponovno uvršča Foto-kinoklub dr. Karel Grosman. Osnutek samoupravnega sporazuma je kljub na videz obsežnim nalogam dokaj skromno napisan, saj je v njem le najnujnejše, pa vendar bo vseh pet leto osnovno vprašanje — kje zagotoviti dovolj denarja za izvedbo vseh nalog. Del (večino) na podlagi združevanja dela in sredstev, svobodne menjave dela in prispevne stopnje, vendar pa to najbrž ne bo dovolj. Vsi napori, da bi bil tu vsaj del (manjši del) sredstev iz referendumskega programa ali da bi v novi referendumski program vnesli kako od nalog pri ohranjanju kulturne dediščine občine Ljutomer, sože dolgo zaman. Dušan Loparnik Lojze Logar na čelu evropske grafike To poletje je bil odprt evropski bienale grafike EBBB (evropski bienale Baden Baden), ki vsaki dve leti prikazuje najvišje dosežke v tej umetnostni panogi na stari celini. Letos so organizatorji povabili 235 umetnikov iz 26 evropskih držav, ki so razstavili okoli 1.000 del. Jugoslavijo je zastopalo osem umetnikov vseh generacij (od Zorana Mušiča, Rika Debenjaka do Lojzeta Logarja). Prav jugoslovanskim avtorjem so kritiki in organizatorji namenili veliko pozornost. Lojze Logar, akademski umetnik, naš domačin, je poleg treh nagradnih odkupov bil deležen največje časti, saj so njegovo grafiko natisnili na naslovnici ekskluzivnega skoraj petsto strani obsegajočega kataloga te mednarodne razstave. Jugoslovanski avtorje tako prvič prišel na naslovnico, ki je bila do zdaj prihranjena za največje mojstre evropske grafike. Med te velikane se je torej uvrstil tudi naš Lojze Logar. Katalog in eksponati bienala so zdaj razstavljeni v Bruxellesu kot trenotno najpopolnejša zbirka v Evropi. Še letos pa jo bodo prikazali v muzejih v Swansei (Švedska) in Koebenhavnu (Danska). Zbirka bo še vse naslednje leto razstavljena v Madridu, Parizu in Dunaju in vedno jo bo spremljal katalog z naslovnico našega umetnika Lojzeta Logarja. kulturni koledar ČETRTEK, 10. OKTOBRA LENDAVA — Ob 9. uri bo v čitalnici lendavske knjižnice otvoritev razstave in srečanje z dr. Antonom Vratušo ob njegovi 70-letnici. Grafika Lojzeta Logarja Flora I in njena reprodukcija na naslovnici kataloga evropskega bienala grafike. Tekst in fotografija: Rade Bakračevič PETEK, 11. OKTOBRA RADENCI — V hotelu Radin bo ob 11. uri predstavitev knjige POSLANSTVA IN POSLANIŠTVA ki jo je napisal diplomat Rudi Čačinovič, založili pa Založba Obzorja in Pomurska založba. Avtorja in knjigo bo pred-' stavil dr. Anton Vratuša. SOBOTA, 12. OKTOBRA MURSKA SOBOTA - Ob 19. uri bo v dvorani kina Park celovečerni nastop folklorne skupine iz Kbrmenda na Madžarskem. Kbrmendski folkloristi niso znani samo madžarski publiki, ampak so s svojimi uspešnimi nastopi očarali občinstvo v mnogih evropskih deželah, tako da lahko pričakujemo zanimiv večer izvirne madžarske folklore. Za boljšo ponudbo in prodajo Čas dolgih jesenskihin zimskih večerov je kot nalašč za oblikovanje kakšnega ličnega izdelka domače obrti. Poleg že -korajda preveč razvpitega do-užnjeka in drugih izdelkov iz slame ter keramike lahko naredimo še kaj drugega izvirnega in z našo kulturno tradicijo obarvanega. Iz gline lahko vešče roke oblikujejo piitre, svečnike in druge uporabne ter okrasne predmete. Iz slame (brez plastičnih, dodatkov) lahko nastanejo izvirni in praktični cekarji, iz. šibja košare iz koruznega ličja pa predpražniki. Še marsikaj bi lahko našteli, pa prepustimo odprto pot ljudski domišljiji in tradiciji, predvsem pa uspešnosti oziroma uporabnosti, analize, ki jo po dogovoru in sogiašanju delegatov občinske raziskovalne skupnosti pripravljata Geza Sočič in Ladislav Tušar na Zavodu za ekonomiko in urbanizem. Analiza možnosti in prodaje izdelkov domače obrti in keramike v občini Murska Sobota naj bi pomagala razširiti in obogatiti turistično ponudbo in izdelo-valcem ustrezne domače obrti omogočiti organizirano prodajo. Ce bo uporabna, bo upravičila sredstva in namen, predvsem pa po dolgih letih (od takrat, ko je tovrstna prodaja Agromerkurja zamrla) zapolnita praznino, ki jo drugod po Sloveniji uspešno poslovno polni Dom, pri nas pa bi jo lahko zadruge. B. Bavčar Kulturne želje Očitno so eno želje, drugo pa realnost vsakdanjika, v katerem je bila zadnja — za v ponedeljek zjutraj sklicana skupščina kulturne skupnosti v Murski Soboti, nesklepčna. Kot običajno so odpovedali uporabniki. Od 35 jih je prišlo le 15 in tako bomo o temeljih načrta Kulturne skupnosti za obdobje 1986—90 in osnutku dolgoročnega dogovora do leta 2000 morali Sklepati drugič.. Škoda, ker bomo zamudili republiške roke, v katere smo vpeti, bb RAZSTAVA SKUPINE DHLM V MARIBORSKI UMETNOSTNI GALERIJI Deset let pozneje V teh dneh je v zgornjih prostorih mariborske Umetnostne galerije na ogled razstava del Ladislava Danca, Štefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca Mesariča, slikarjev, ki so pred desetimi leti delovali in razstavljali v okviru skupine, poimenovane po začetnicah njihovih priimkov: DHLM. Danes, »deset let pozneje«, kar zgovorno priča sam naslov razstave, se srečujemo z deli umetnikov na zelo zanimiv način; v konfrontaciji likovnih dosežkov skupine izpred desetih let z izborom del, nastalih do danes. Zasnova razstave — soočiti in ovrednotiti likovne dosežke skupine DHLM izpred desetih let z zdajšnjmi — pomeni smelo in smotrno potezo Umetnostne galerije, še posebej kustosa Mitje Visočnika. Če je nastanek skupine DHLM leta 1970 vplival na ustvarjalni zagon posameznega umetnika na eni ter zavest o poživitvi likovnega mrtvila v Prekmurju na drugi strani, pa se zdi pričujoča razstava bolj pomembna predvsem z likovnega vidika, saj nam v primeri z deli aktivnega delovanja skupine prinaša z izborom novejših del umetnikov pregled nad ustvarjalnim in umetniškim razvojem vsakega posamezno. Najstarejši v skupini je bil Ladislav Danč, katerega opus je žal že zaključen (umrl leta 1979), njegovo življenjsko delo pa bi bilo nujno pravilno ovrednotiti — ne samo s formalno-likovnega vidika, marveč je treba videti tudi povezavo med starejšo (prvo) generacijo prekmurskih slikarjev ter po vojni šolanimi prekmurskimi slikarji. Opus Štefana Hauka kaže — kljub snovnim in slogovnim opredelitvam, ki jih je moč aplicirati ob njegovih delih — stalen in vsebinsko bogat razvoj: tisti čudoviti patos krajine, ki ga nosi v sebi kot vsak Prekmurec, Logarjevo umetniško pot zaznamuje več faz, ki jih ne moremo determinirati zgolj kot razvojne, temveč so hkrati pomembne kot zrele likovne rešitve, katerih dosežki se merijo v širšem likovnem prostoru. Z zgledno retrospektivno razstavo se nam je v pomladnih mesecih predstavil Franc Mesarič. Njegovo slikarstvo — ob že doseženem — v zadnjem obdobju bogatijo močni ikonografski simboli, ki še povečujejo ekspresivni izraz njegovih del. Uvodna študija Mitje Visočnika v katalogu ob mariborski razstavi dobro osvetljuje predvsem »sociološki« vidik — prostor delovanja naših umetnikov; zdi pa se, da je bil pri tem nekoliko zanemarjen likovni. Razstava je odlično postavljena, tako tehnično kot konceptualno. Vsekakor je razstava vredna ogleda, bodisi v Mariboru, ali pa ko bo prenesena v Mursko Soboto, januarja 1986. Janez Balažič NEDELJA, 13. OKTOBRA RADENCI - Ob 19. uri bo v znanem zdraviliškem kraju gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s predstavo BEG znanega bolgarskega dramatika Mihaela Veličkova. BOGOJINA - Ob 14. uri se bo v kulturnem domu začelo občinsko srečanje folklornih skupin, ki ga organizirata domače kulturnoumetniško društvo in občinska zveza kulturnih organizacij. Poleg folklorne skupine Bogojina bodo nastopile še gostujoče folklorne skupine iz Mure, Dokležovja, Moščanec, Mot-varjevec, Beltinec in Kbrmenda, cimbalist Andi Sobočan, ljudske pevke iz Beltinec in banda Kociper-Baranja. PONEDELJEK, 14. OKTOBRA LJUTOMER — V okviru tedna domačega filma bo kot prvi na sporedu letošnji favorit — jugoslovanski film Oče na službeni poti. MURSKA SOBOTA - V soboškem kinematografu bo prvi večer filmskih dnevov na programu slovenski film Ljubezen. GORNJA RADGONA - Teden domačega filma bodo v gor-njeradgonskem kinematografu začeli s filmom Ada. LENDAVA — Življenje je lepo, je spodbudni naslov prvega iz Dnevov domačega filma v Lendavi. TOREK, 15. OKTOBRA GORNJA RADGONA - Ob občinskem prazniku bo v okviru Dnevov domačega filma na sporedu letošnji canski in puljski nagrajenec — Kusturičev film Oče na službeni poti. MURSKA SOBOTA - V soboškem kinematografu bodo kot drugi predvajali film Življenje je lepo. LJUTOMER — Ada pa je naslov filma, ki ga bodo zavrteli v ljutomerskem kinematografu v okviru filmskih Dnevov jugoslovanskega filma v Pomurju. SREDA, 16. OKTOBRA MURSKA SOBOTA - V stabilizacijski in ročni menjavi filmov med štirimi pomurskimi kinematografi bodo v pomurskem središču zavrteli jugoslovanski film Ada. LJUTOMER - Prleški kinematograf bo predvajal film ŽIVLJENJE JE LEPO. LENDAVA - V dvojezičnem kinu bo tokrat na sporedu jugoslovanski film OD PETKA DO PETKA. Otvoritve razstave DHLM Deset let pozneje v Umetnostni galeriji v Mariboru so se udeležili tudi Mitja Visočnik (kustos Umetnostne galerije Maribor), Lojze Logar, Štefan Hauko in Peter Može (ravnatelj Umetnostne galerije Maribor). Foto: R. Bakračevič az stave RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin bo od 10. do 17. oktobra na ogled razstava del, ki so nastala na letošnji likovni koloniji Avtoradgona—Elrad v Gornji Radgoni in okolici. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so — Slavica ŠI-KOVEC: SODOBNO KLETARJENJE (Kmečki glas), Anton Ingolič: PODOBE NJENEGA ŽIVLJENJA (Mladinska knjiga) in Vida Brest: MALA MARJETICA IN GOZDNI MOŽ (Mladinska knjiga). VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 5 35 LET PROIZVODNO-TRANSPORTNEGA PODJETJA AVTORADGONA Od skromne mehanične delavnice do stebra občinskega gospodarstva ČESTITAMO OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE SO Gornja Radgona OK SZDL Gornja Radgona 0K ZKS Gornja Radgona OSS Gornja Radgona OK ZSMS Gornja Radgona 00 ZZR NOV Gornja Radgona Komunisti o gospodarjenju Šele druga seja občinskega komiteja ZK Ljutomer je bila dovolj dobro obiskana, da so člani lahko sklepčno razpravljali in sprejemali sklepe o rezultatih polletnega gospodarjenja v občini. Pravzaprav sta obe pomembnejši točki dnevnega reda — polletno gospodarjenje in težaven položaj DO Tehnostroj — dovolj povezani, da je bila razprava po- JANEZ PRE JAC Obeti, ki so bili izrečeni na prvem zboru prebivalcev, so se začeli uresničevati. Decembra 1945 je bil v Železnih dverih sklican zbor vseh dotakratnih viničarjev, tudi tistih z Vinskih vrhov, iz Nunske grabe in Lit-merka pri Ormožu. Sedaj naj bi se uresničilo geslo: zemljo'tistemu, ki jo obdeluje! Ljudje naj bi se odločili, ali naj se jim zemlja razdeli ali pa jo bodo skupno obdelovali v vinogradniških zadrugah. Večina se je odločila za zadruge. Tako so na območju Ijutomersko-ormo-škega vinorodnega območja spomladi 1946 nastale štiri vinogradniške zadruge-vinoze imenovane: VZ Železne dveri, Rod najmlajših iz otroškega vrtca pri Svetinjah (Foto: A. Abraham) globljena. Čeprav so o tem precej spregovorili na drugih forumih, pa je seja komiteja nakazala predvsem tisto, kaj morajo storiti osnovne organizacije in sami komunisti v organizacijah združenega dela za boljše gospodarjenje. To velja predvsem za organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo (DO Tehnostroj in Lesnin tozd Mizarstvo), in za VZ Vinski vrhovi, VZ Nunska graba in VZ Litmerk pri Ormožu. V te zadruge so pristopili tudi mnogi tisti delavci, ki so že prej delali na državnih posestvih. Zadružna posest je obsegala okoli 400 hektarjev vinogradov, 100 hektarjev sadovnjakov in vso tisto obdelovalno zemljo, ki je pripadala prejšnjim lastnikom vinogradov. Zadružniki so si iz svojih okolij izvolili vodstvo: predsednika, tajnika in blagajnika, med sabo pa so se nazivali zadružani. Zemljišča so razdelili v delovne brigade, katerim so načelovali brigadirji. Brigade so bile razdeljene v skupine, ki so jih vodili skupinovodje. Tako bri- tiste, ki so že dalj časa na robu pozitivnega gospodarjenja. Pred komuniste se postavljajo težke in zahtevne naloge, vendar pa jih morajo s svojim aktivnim delom skupaj z drugimi premagati in v celoti izpolniti. Tako bi lahko na kratko povzeli razpravo in sklepe s seje komiteja. D. L. NEKOČ SO BILI VINIČARJI gadirji kot skupinovodje so bili iz vrst nekdanjih viničarjev. Zadružniki niso bili socialno zavarovani, saj jim je pripadal ves pridelek in so se imeli za lastnike. Iz leta v leto so bolje gospodarili. Posvetovali so se s strokovnjaki in te nasvete upoštevali pri delu. Kaj pa mladina? Udejstvovala se je v kulturi. Prirejala je igre in zabave. Mladi pa so odhajali tudi na delovne akcije v Sloveniji in po vsej državi. Te zadruge so več ali manj dobro gospodarile sedem let. Vse to, kar sem zgoraj opisoval, je veljalo za gosposke viničarje. Agrarna reforma je posegla le po zemlji veleposestev in tujcev. Kmečki viničar je ostal še naprej viničar. Ti viničarji so se manj selili, sicer pa je bilo vse po starem, le za viničarske otroke so se razmere izboljšale. Bolj redno so hodili v šolo, lažje so se izučili obrti. Časopisi in radio so ljudi osveščali. Vse češče so bili prisotni v javnem življenju, javno so nastopali, se opredeljevali za ali proti posameznim predlogom. To je bil velik napredek. Vendar, ostali so še naprej viničarji in bivši gosposki viničarji, ki so bili ali delavci ali zadružani, so dali tem ostalim kmečkim viničar-jem nekoliko zaničljiv vzdevek Od nekdanje Okrajne splošne mehanične delavnice Radgona do današnje sodobne delovne organizacije delavci v tem radgonskem kolektivu niso poznali miru. Ustvarjalni nemir in nove potrebe družbe pa so bili vzrok za vrsto novih programov. Tako se je iz pravzaprav obrtniške mehanične delavnice, kije pred 35 leti dajala kruh nekaj delavcem, razvil čez 1,200-članski delovni ko lektiv, sestavljen iz štirih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Danes sicer Avtoradgono pestijo težave, značilne za celotno gospodarstvo in še posebej kovinskopredelovalno industrijo, vendar pa poznajo poti do boljšega jutri in za nadaljnjo rast in razvoj delovne organizacije. ZAMETKI V OBRTNIŠKI DELAVNICI NA LACKOVI 4 Stari Radgončani se še spominjajo delavnice že pokojnega mojstra Kozarja v starem predelu mesta v hiši na Lackovi 4. V hiši, kjer je danes znana šampanjska klet, so delavci Okrajne splošne delavnice Radgona (ustanovljene z odločbo Okrajnega ljudskega odbora G. Radgona 19. 11. 1950 — v letu, ko smo začeli uvajati delavsko samoupravljanje) podedovali staro stružnico, vrtalni stroj, varilni aparat in kake tri delovne mize ... in popravljali stare avtomobile iz vojne, kolesa, motorje. Kmalu so se preselili na novo lokacijo ob Muri, med mejni prehod in klavnico (na »Gornjem grisu«), se v slabih dveh letih obstoja preimenovali v Krajevno mehanično delavnico Gprnja Radgona, leta 1953 pa v Avtore- 35 let obstoja bodo delavci Avtoradgone dostojno proslavili. 12. oktobra se bodo pomerili na športnem tekmovanju v rokometu, odbojki in nogometu na radgonskem športno-rekreacijskem centru Bratstvo in enotnost (na tekmovanja so vabljeni tudi drugi). Slovesna seja delavskega sveta bo 16. oktobra ob 12. uri v gasilskem domu v Gornji Radgoni. Na seji bodo podelili priznanja zaslužnim delavcem in organizacijam, s katerimi sodelujejo. Osrednja prireditev pa bo 18. oktobra na radgonskem sejmišču, kjer bo po kulturnem programu družabno srečanje. Jubilej pa so že obogatili slikarji, udeleženci letošnje 9. likovne kolonije Elrad-Avtoradgona, pripravljajo pa tudi slavnostno številko svojega časopisa Glas kolektiva. mont, ime, ki so ga nosili polni dve desetletji. Tako kot se je spreminjalo ime podjetja, se je kolektiv zlagoma širil in zaposloval nove delavce. Prva leta so samo popravljali, se za kratko obdobje celo v sili pre privatnik in še družili se niso radi z njimi. Viničarji so se začeli oblastem pritoževati, saj so spoznali, da so prikrajšani. Tako so jeseni 1951 sklicali v Ljutomeru zbor vseh kmečkih viničarjev. Zbralo se jih je okoli sto. Kasneje se je ugotovilo, da se mnogi viničarji tega zbora niso udeležili, ker so se bali svojih gospodarjev. Uspeh tega zbora je bil v tem, da so razlastili vinograde tistih kmetov, ki so imeli pisno pogodbo ali ustni dogovor o delu viničarja v vinogradu. Ta razmerja so ugotavljale posebne komisije in že leta 1953 je bilo veliko kmečkih vinogradov dodeljenih zadrugam ali državnim posestvom. Vini-čarije, ki so bile-v pretežni meri y zelo slabem stanju, so bile podarjene viničarjem — sedaj delavcem oziroma zadruža-nom. Tako so postali tudi kmečki viničarji končno enakopravni z vsemi drugimi delavci, ki" so obdelovali vinograde. Nič ni bilo več strahu pred gospodarjem ali pred morebitno selitvijo tik pred zimo. Počasi je zginila tudi zaničljiva beseda privatnik in vsi skupaj so se imenovali vinogradniško-sadjarski delavci v svobodni socialistični Jugoslaviji. (KONEC) izkusili v izdelovanju kovinskih košaric za"smeti, vse dokler se niso sredi petdesetih let specializirali za popravilo Tamovih vozil, takrat priljubljenih pionirjev, nastalih v mariborski tovarni na osnovi licence češke Prage. Da jim je delo šlo od rok, ni dvoma, saj so bili za ta vozila po kakovosti drugi najuspešnejši servis v drža- Izdelovanje nadgradenj za Tamova vozila (pred halo na dvorišču Avtoradgone) je temelj nadaljnjega razvoja tega delovnega kolektiva vi, kljub skromnim delovnim možnostim. Za rast takratnega Avtoremon-ta je značilno, da so nekaj let zapored venomer nekaj dozidavah in pridobivali za vse večji obseg dela, odkupili pa tudi prostore gradbenega podjetja (bilo je med njimi in klavnico), ki so ga ukinili. Prav tu so začeli s kleparstvom, z izdelovanjem karoserij in različnih nadgradenj na šasije (za hladilnike, pekovska vozila, dve leti pa so izdelovali tudi ka bine za Zmaj iz Zemuna). Med tem ko se je mehanična delavnica počasi širila, so leta 1957 kupili prvi tovornjak (zametek transporta), istega leta pa tudi prvi avtobus, pionir domače izdelave, za progo Radenci—G. Radgona, čez nekaj let pa še drugega — deutza. Vzporedno z rastjo kleparstva in transporta je mehanična delavnica pričela zlagoma zaostajti, kajti glavnino denarja so vlagali v nove dejavnosti, toliko pa ga tudi niso ustvarili, da bi lahko enakovredno zagotovili rast vseh treh. Kmalu so imeli v Avtore-montu toliko dela, da So bili prostori pretesni in prenizki in več kot polovico dela so opravljali dobesedno na ulici. Nove so zgradili v industrijski coni na Meleh. AVTORADGONA DANES Sedanji naziv ima ta radgonska delovna organizacija od leta 1974. Iz enovite delovne organizacije seje leta 1977 preobrazila v ozd s tremi tozdi: Proizvodnja, Avtoservisi in Transport, leto zatem pa se je tozd Proizvodnja razcepil v dve temeljni organizaciji Bivalne enote in Nadgradnje, tozd Avtoservisi pa je spremenil ime v tozd Avtotrgovina—servisi. Te štiri temeljne organizacije in skupne službe — to je Avto-radgona danes. Kljub jubileju v delovni organizaciji ne zatiskajo oči pred izjemno težkim gospodarskim položajem, ki je v veliki meri posledica visokih kratkoročnih posojil, značilnih za vso kovinskopredelovalno industrijo, ki ne premore dovolj lastnih kakovostnih sredstev. Pa vendarle ostajajo med vodilnimi jugoslovanskimi izdelovalci bivalnih enot in z več kot dva tisoč tovrstnimi izdelki letno zadovoljujejo dobro tretjino potreb domačega trga. Kakovost potrjuje trg, ki te izdelke spreje ma, čeprav so s cenami pred konkurenti. Bivalne enote Avtoradgone pa se uveljavljajo tudi v svetu. Omejitvena naložbena politika v jugoslovanskem gospodarstvu in s tem oženje domačega trga je že pred leti preusmerila razvojno strategijo k novim kakovostnejšim bivalnikom, ki so našli kup- če v mnogih tujih državah. Po zadnjem uspehu s programom montažnih hiš za Jamajko so segli tudi v srednjo Ameriko. Sicer pa gredo bivalne enote dobro v prodajo v vseh državah severne Afrike, na Bližnjem Vzhodu, v Evropi, tja vse do Sibirije v Sovjetski Zvezi, kjer so postavili več zahtevnih naselij s celotno infrastrukturo. Letos bodo z izvozom te temeljne organizacije iztržili 700 milijonov dinarjev. Dvesto vozil uvršča Avtorad-gonin Transport med srednje velike jugoslovanske prevoznike. V nosilcu te dejavnosti v Pomurju pa so predvsem zaskrbljeni zaradi iztrošenosti voznega parka. Pri iskanju novih vozil se bodo naslonili na Tamova vozila in na sodelovanje tega domačega izdelovalca avtomobilov s svetovno uveljavljenim Ivecom. S prevozništvom pa je tesno povezana tudi temeljna organizacija Avtotrgovina—servisi, čeprav še vedno ne dovolj, saj bi morala biti osnovna naloga servisa predvsem hitro zadovoljevanje domačih potreb. Za to pa'je potrebno predvsem sodobno organizirati skladiščenje transportnih delov. AVTORADGONA JUTRI: TESNEJŠE SODELOVANJE S TAMOM Čeprav v tem kratkem opisu zadnja, je danes in predvsem jutri najpomembnejša dejavnost — izdelava nadgradenj. Letos bodo izdelali za Tamov program 1.500 nadgradenj, oziroma sedem na dan, sedem vozil na šasijah mariborske tovarne, kombibuse in kombifurgone. Sedaj, ko se razmere v tem dolgoročnem sodelovanju urejujejo, lani so postali člani Poslovne skupnosti Tam, vidijo v Av-toradgoni svoj boljši jutri prav v tem skupnem programu. Seveda bodo potrebne naložbe in predvsem dopolnitve proizvodnje v konstrukcijskem smislu. Razvojna razmišljanja že dobivajo prve konkretne obrise. Spomladi 1987 naj bi stekla sodobna izdelava nadgradenj furgonov na osnovi sodobne tehnologije, leto zatem izdelava avtobusa z 28 sedeži, ki naj bi bil s konstrukcijskimi rešitvami konkurenčen tudi v Evropi. Za to pa je potrebna tudi temeljita organizacijska in tehnološka preobrazba v delovni organizaciji. Povezati bo potrebno proizvodne hale in zagotoviti osnovo za sodobno zahtevno industrijsko proizvodnjo in nakupiti prepotrebno opremo in stroje, kar je najbolj boleča rana P^z-vodnje v Avtoradgoni v zadnjih letih. Ob tem pa ne nameravajo zanemariti izdelovanje bivalnih enot, ki jim mora še precej let prinašati dragocene devize, vendar ne izdelava na zastarel način, ampak serijska zahtevna proizvodnja s končno montažo predhodnih sestavin. To pa pomeni v bistvu tudi racionalizacijo obeh poglavitnih dejavnosti, proizvodnje nadgradenj in bivalnih enot, in vse možnosti, da bi delo pod eno, skupno streho, privedlo tudi do skupne samoupravne organiziranosti. Vlado Paveo STRAN 6 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 kmetijska panorama Z ustreznim gnojenjem in zaščito do . visokih pridelkov Cenovna nesorazmerja so tistaJci tudi v kmetijstvu bistveno vplivajo na zmanjševanje proizvodnje. Čeprav v zadnjem času tudi pomurski kmetijci namenjajo vse več pozornosti intenzifikačiji, ki je pogoj za večjo tržnost, v zadružnem sektorju zastavljenih ciljev,še vedno ne dosegajo. Za primerjavo se tokrat nekoliko pomudimo pri pšenici, kjer pridelki pri nekaterih kmetih močno zaostajajo za povprečji, ki jih dosegajo družbena kmetijska gospodarstva. Da bo primerjava popolnejša, zapišimo, da so letos v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan povprečno pridelali nekaj čez 6,1 tone pšenice na hektar, pri kmetih pa je povprečje okrog 3,5 tone na hektar. Seveda so to le povprečja, saj se mnogi kmetje, ki dosledno upoštevajo predpisane agrotehnične ukrepe, po pridelkih celo uspešno kosajo z družbenim sektorjem. Dobra priprava zemlje, kakovostno seme, primerno gnojenje in ustrezna zaščita pred pleveli in boleznimi so prvi pogoj za dober pridelek, prav,, tu pa mnogi pridelovalci grešijo. Zaradi visokih cen mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev je v zadnjem času opaziti,, da poraba le-teh pada, kar se seveda potem odraža tudi na pridelkih. Takšno ravnanje pa je seveda nesmiselno, saj vsi drugi stroški pridelovanja ostajajo isti. Naj to ponazorimo z naslednjo tabelo, v katero smo zajeli le najosnovnejše stroške pridelovanja pšenice. pridelek na površinah,'kjer zaščite ni bilo, tudi do 30 odstotkov nižji. Izračun je enostaven: stroški zaščite bi znašali okrog 14.000 dinarjev, izpad dohodka pa je od 70.000 do 77.000 dinarjev. Podoben izračun bi lahko naredili tudi pri uporabi različnih količin mineralnih gnojil, ki prav tako odločilno vplivajo na višino pridelka, vendar naj to skuša ugotoviti vsak pridelovalec sam. Zapišimo le, da za 30 odstotkov manjša poraba mineralnih gnojil zniža stroške le za slabih 13.00 dinarjev, izpad dohodka zaradi nižjega pridelka pa je nekajkrat večji. Ne trdimo, da so vsi ti izračuni točni, so pa dovolj nazorni, da bi se nad njimi lahko zamislili. Jesenska setev se je začela, naš cilj je, pridelati čim več tržnih viškov, zato storimo vse, da bomo ob prihodnji žetvi dosegli večje hektarske pridelke. Ludvik Kovač OGLED POSKUSNIH POLJ V RAKIČANU količina cena stroški na ha NPK 6:18:18 700 kg 43,08 30.156 KAN 400 kg 30,15 12.060 organski gnoj 6.000 seme 280 kg 42,00 11.760 bayleton WP 25 0,75 kg 4.000,00 3.000 dicofluid 2,5 kg 812,10 2.030 dicuran 2,5 kg 1.536,00 3.840 tilt 1,0 kg 5.500 5.500 traktor 12 ur 3.000,00 36.000 kombajn 1,5 ure 9.000,00 13.500 zavarovanje 9.000 skupaj -132.846 V tabeli seveda niso zajeti vsi stroški (izpustili smo osebni dohodek kmeta, davke in prispevke, stroške sušenja in skladiščenja iti druge), upoštevali pa smo trenutne cene, ki so ponekod le orientacijske. Tako je iz tabele razvidno, da predstavljajo mineralna gnojila približno 32 odstotkov stroškov, zaščita približno 11 odstotkov, 57 odstotkov pa je vseh drugih stroškov. Ob doslednem upoštevanju agrotehničnih ukrepov bi morali na hektarju pridelati od 55 do 60 dt suhega zrnja, vsako zmanjševanje mineralnih gnojil in uporabe zaščitnih sredstev pa pomeni seveda manjši pridelek. To potrjujejo tudi podatki ob letošnji žetvi, ko je bil Koruza in njen pomen, v pomurskem kolobarju sta dobro znana. Po zadnjih podatkih se poseje koruza na naših poljih že čez 20.000 ha. Da bi povprečno nizke pridelke čim bolj povečali, strokovne službe vsako leto priporočajo agrotehniko, ki bi naj prispevala k temu. Eden od pomembnih ukrepov pri pridelavi koruze je izbor sort — hibridov. V Jugoslaviji je registreiranih okrog 400 koruznih hibridov, od katerih bi jih po priporočilih pridelovalcev hibridov lahko uporabili vsaj četrtino na našem območju. Ker so ekološke razmere (tla, okolja) v Jugoslaviji zelo različne, obenem pa vsak pridelovalec koruze želi najrodovitnejše hibride, so nekateri obetavni hibridi že več let na preizkušanju v Sloveniji. Ena do teh poskusnih postaj je v Rakičanu. Preizkušanje teče v mikroposkusih (male parcelice v 4 ponovitvah) in v makroposkusih (15—20 arov) Delno se pri izboru hibridov upoštevajo rezultati pridelave družbenega sektorja in predsta-vitveno-propagandnih poskusov pri kmetih. Skratka, upoštevani so vsi merjenim rezultati. Ker pa se pridelovalne razmere iz leta v leto menjajo, posamezni hibridi pa se različno obnašajo, pri izboru hibridov upoštevamo rezultate vsaj 3-letnih preizkušenj, izjemoma za izredne hibride (pio-ner) 2-letne. Na osnovi teh podatkov so v preteklih letih določeni glavni spremljajoči hibridi in hibridi v uvajanju ali poskusni pridelavi. Da bi se čim bolj spoznali z načinom preizkušanja in dobili vtis o videzu in obnašanju posa-' meznega hibrida v posameznih letih, je za strokovne službe in zainteresirane proizvajalce iz severovzhodne Slovenije organiziran ogled poskusnih polj. Podo ben ogled je bil tudi za ozimna žita pred žetvijo, zrnate stročnice, krompir in nekatere druge poljščine. Letošnji mikroposkusi v Rakičanu so zajeti 12 zelo ranih hibridov (FAo—100), 14 radnih (FAO—200), 15 srednje ranih (FAO —300) in 11 srednje poznih hibridov (FAO—400). - Mikroposkus v Rakičanu je zajel 29 hibridov iz štirih ranost-nih skupin (100—400) in pri Kupšincih 10 hibridov, ki se sejejo v obmejnem delu sosednje Avstrije. Poleg hibridov koruze so si lahko ogledali zanimiv mikroposkus strniščnih dosevkov. Strniščni dosevki naj bi se koristili kot zelena krma jeseni ali spomladi, ali kot zeleni podor v izrazito poljedelskem kmetovanju. Na letošnjem ogledu poskusnih polj 25. septembra je bilo okrog 90 udeležencev. Predsta vljali so strokovne službe zadružnega in družbenega sektorja, nekaj kmetov, predstavniki selekcijskih hiš koruze Jugoslavije raziskovalne in izobraževalne inštitucije iz Slovenije, predstavniki občin in skupina strokovnjakov iz sosednje Avstrije. Ugotovit -so naslednje: — Poskusna polja so skrb, urejena in vzorno pripravljena zv oglede. —, Med hibridi so značilne razlike, pomembno odstopajo nekateri hibridi pioneer, dobri so tudi naši glavni hibridi (OSSK 247, ZPSK 37 t, ZPSK 42, itd.), prav tako so obetavni nekateri novi. Ob vzniku so se dobro držali nekateri hibridi iz programa sosednje Avstrije, pozneje so se razlike zmanjšale in v rodnosti najbrž ne bo velike razlike. — Poskusno delo naj se razširi, dan ogledov naj bo določen za vsako leto vnaprej. Geza DŽUBAN, kmet. inž. Zamude pri povečanju zmogljivosti sušilnice ogrožajo pravočasno spravilo koruze. Ogrožen je tudi načrtovan obseg setve pšenice. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so dosegli v letošnjem letu za jugoslovanske razmere odličen pridelek pšenice, saj jim je zraslo v povprečju na hektar 60,11 stota pšenice, osušene na 14-odstotno vlažnost. Presegli pa so tudi plan odkupa pšenice. Pričakujejo, da bodo tudi pri koruzi dosegli dober pridelek, in to v povprečju okoli 80 stotov (14 odstotna vlažnost), čeprav je bila druga polovica avgusta dokaj sušna, kar je povzročilo precej škode predvsem na lahkih peščenih tleh. Koruzo za zrnje pridelujejo na 2.620 hektarih površin. Ce se bodo pričakovanja o povprečnem pridelku uresničila, bodo letos pridelali okoli 21 tisoč ton koruze. Večino pridelane koruze pokrmijo prašičem, saj jih letno spitajo preko 80 tisoč. Od 10 do 11 tisoč ton koruze in ječmena pa bodo morali še do-kupiti. saj letno spitajo še 4 tisoč glav mlade goveje živine. , Ker v sušilnicah lahko dnevno posušijo le od 600 do 700 ton sveže koruze, odvisno od vlažno- OPEKARNA MARIBOR 0 OPEKARNA______________ RADVANJE _ Maribor, Streliška 16 a PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km MONTAŽNI STROPOV! »NORMA« S POPUSTOM PRODAJAMO TUD« TRAJNOŽARNE PEČI (062) 39-311 Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah z gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota. Foto: F. M. Zamujanje pri gradnji sušilnice sti zrnja, so se zaradi večje pridelave koruze odločili za razširitev sušilnice z zmogljivostjo 1.100 ton sveže koruze dnevno. S tako zmogljivostjo bi lahko ves letošnji pridelek koruze (30 tisoč ton) pospravili in posušili v mesecu dni, za kar imajo dovolj kombajnov. Po besedah glavnega direktorja KG Rakičan inž. Franca Skledarja bodo ob sedanjih zmogljivostih sušilnice koruzo pospravili šele v 50 dneh. Tako se bo spravilo zavleklo v slabo jesensko vreme vse tja do (decembra. 'Ob začetku spravila vsi posevki koruze tudi še niso zreli, kar podaljšuje sušenje. Sušilnico je zgradila DO Cevovod iz Maribora, zato so 19. junija z njo sklenili tudi pogodbo za razširitev tega objekta. Dela, vredna 68,787 milijona dinarjev, je KG Rakičan izplačal do 10. julija. Cevovod je prevzel izdelavo naložbenega programa in potrebnih objektov ter vsa dela. Sušilnica naj bi bila po pogodbi V BELTINCIH DNEVNO ZBEREJO 800 LITROV MLEKA — Odkar imajo v zbiralnici mleka Ivana Bernadija v Beltincih hladilnik, pobirajo mleko zjutraj in zvečer ter ga dnevno zberejo okrog 800 litrov. Največ mleka v Beltincih oddajajo Avgust Novak, od 60 do 80 litrov, ter Stanko Glavač in Mirko Zver, ki dnevno oddata od 40 do 50 litrov mleka. zgrajena do 20. septembra letos, ko se običajno začne spravilo koruze. Kljub večkratnim pisnim, telefonskim irj ustnim intervencijam, jih je Cevovod šele 23. septembra, ko bi sušilnica že morala biti predana namenu, s telegramom obvestil, da bo objekt zgrajen do 25. oktobra. V KG Rakičan so ogorčeni, še posebej, ker se bojijo, da sušilnica tudi do konca oktobra ne bo končana. Skrbi jih, da bo zaradi zamud pri spravilu propadlo veliko koruze, saj je kombajni ne bodo mogli pobrati, če bodo stebla polegla. Veliko koruze bodo medtem tudi pokradli. Bojijo se tudi kritik javnosti zaradi nepravočasnega spravila, še posebej če bo zapadel sneg. Zaradi zamude pri spravilu koruze ne bodo mogli pravočasno posejati načrtovanih 1.615,57 hektarja pšenice. V KG Rakičan so se odločili, da bodo Cevovod tožili in zahtevali nadomestilo za škodo. Kritike zaradi gospodarske škode in zamude pri spravilu koruze pa bodo nedvomno usmerjene na KG Rakičan. Boris Hegeduš Cilj: večja in cenejša proizvodnja Čeprav se težave v kmetijstvu nadaljujejo in vseh zastavljenih ciljev v tekočem srednjeročnem obdobju ne bodo uresničili, pomurski kmetijci smelo načrtujejo razvoj za obdobje 1986—1990. Poleg povečane poljedelske proizvodnje in večje tržnosti bo ta temeljil predvsem na že doslej zgrajenih proizvodnih zmogljivostih, ob katerih bodo dogradili še nekatere manjkajoče predelovalne obrate in obnovili sedanje. Trije mesnopredelovalni obrati, dve mlekarni, klavnica brojlerjev in mešalnice močnih krmil so osnova, da v Pomurju še naprej razvijajo živinorejo, ki je v zadnjem času začela nekoliko stagnirati. Poudarek bodo dali predvsem razvoju govedoreje in pridobivanju mleka, medtem ko pri brojlerjih in prašičih obsega reje ne bodo povečevali. Pomurje je svoje obveznosti v proizvodnji hrane do Slovenije v glavnem izpolnjevalo, zato od slovenske družbe tudi upravičeno zahteva, da zagotovi ustrezne razmere za povečanje kmetijske proizvodnje. To so pomurski kmetijci odločno povedali tudi ob zadnjem obisku predsednika slovenskega izvršnega sveta Dušana Šinigoja v Pomurju, ko so ga seznanili s težavami v pomurskem kmetijstvu. Čeprav so proizvodni rezultati še vedno dokaj ugodni, pa‘ se težave neugodno odražajo predvsem v finančnem poslovanju, saj je kmetijska proizvodnja prišla že na rob rentabilnosti, vse več pa je organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo, med njimi so celo take, ki doslej izgub še niso poznale. Cenovna nesorazmerja med reprodukcijskim materialom, in kmetijskimi proizvodi ter visoke obresti so težave, ki trenutno najbolj pestijo tudi pomursko kmetijstvo. To je lani na račun cenovnih nesorazmerij bilo ob 2,6 milijarde dinarjev dohodka, izpad sredstev na ta račun pa je v letošnjem prvem polletju znašal že 3,2 milijarde dinarjev. Podobno velja za obresti, za katere je pomursko kmetijstvo v lanskih prvih šestih mesecih moralo plačati 900 milijonov dinarjev, v enakem letošnjem obdobju pa že 2,5 milijarde dinarjev. Težave v.kmetijstvu so še toliko večje, ker le-to ne razpolaga s kakovostnimi sredstvi, saj je prezadolženo z obratnimi in investicijskimi posojili in tudi višje cene kmetijskih proizvodov problemov ne bi odpravile. Manjša obrestna mera bi težave sicer nekoliko omilila, vendar je izhod potrebno iskati predvsem v izboljšanju strukture sredstev, ki jih kmetijstvo potrebuje. Seveda brez intervencij družbe v kmetijstvu tudi v prihodnjem obdobju ne bo šlo, zato vztrajajo pred skupščino za podaljšanje nekaterih sistemskih zakonov za posredovanja v kmetijstvu. Seveda se tako zbrana sredstva ne bi smela preveč drobiti, pač pa jih je treba usmerjati na tista področja, ki Sadje in vrtnine dohodek za hribovite kmetije V kmetijski zadrugi Panonka so kmetje kooperanti od načrtovanih 10 ton črnega ribeza pridelali 8 ton, to je tono manj kot v letu 1984. Tudi pridelek višenj (65 ton) ni dosegel načrtovanih količin. Pridelovalci korenčka so od 500 ton v letu 1984 zaradi manjših potreb v letošnjem letu pridelavo zmanjšali na 150 ton. Bučnih golic bodo pridelali okoli 6,5 tone. Slabše bo z industrijskimi jabolkami, ki sojih lani odkupili 3000 ton, letos pa nameravajo odkupiti le 200 ton. Pridelavo zelja so povečali od lanskih 500 na 750 ton. Pridelali bodo tudi 50 ton bele repe. Prodali bodo 280 ton hrena, od tega so polovico že uresničili. Pri kmetih ponovno oživlja zanimanje za pridelovanje kumaric, ki so jih letos pridelali 60 ton, (leta 1984 le"16 ton). Kumar bi pridelali še več, če ne bi bilo slabega semena, še posebno za vznik spomladi. Načrtujejo, da bodo že v 1986. letu pridelali 200-ton kumar. V letošnjem letu je KZ Panonka izvozila le hren. Ni znano, kakšno bo povpraševati je po in- bodo dala najboljše rezultate. Osnovni cilj v kmetijstvu nam mora še naprej biti večja in cenejša proizvodnja, saj prav na tem področju še nismo izrabili vseh možnosti. Zato morajo tudi v sleherni organizaciji združenega dela ugotoviti lastne napake in pomanjkljivosti ter jih seveda tudi odpraviti. Kmetijstvo se mora ustrezno organizirati, da bodo stroški čim manjši in da se dejavnosti ne bodo podvajale. Večjih novih naložb za proizvodnjo hrane v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne potrebujemo, zato je treba razpoložljiva sredstva usmerjati v doseganje večje kakovosti, vlaganje v znanje in v izpopolnitev tehnologije. , Vsa skrb bo še naprej namenjena kmetijskozemljiškim operacijam, predvsem osuševanjem, zložbam in namakanju, na vseh urejenih površinah pa je treba zagotoviti družbeno organizirano proizvodnjo, ne glede na sektor lastništva. V ta namen namreč družba vlaga precejšnja sredstva, zato ima tudi pravico, da odloča o proizvodnji na teh površinah. L. Kovač dustrijskih jabolkih, ki so jih v letu 1984 izvozili 1500 ton. V letošnjem letu delajo v.Pa-nonki' vrsto poskusov s pridelovanjem čebule, feferonov, rdeče pese, česna in drugih vrtnin. Že letos so za Etol pridelali čez 60 ton rdeče pese in 8 ton česna. Kooperanti KZ Panonke pa so pridelali tudi okoli 8000 ton krompirja. Letina je bila dobra, dobro pa so prodali tudi ves pridelek ranega krompirja. Na družbenih površinah KZ Panonka sd letos pridelali 15,5 tone ribeza, od tega 14 ton rdečega. Višenj so v Bohovo prodali 90 ton. Pri višnjah so imeli težave s ceno, saj so za višnje, namenjene v Bohovo, iztržili le 60 dinarjev za kilogram, kar je le za 20 odstotkov več kot leto prej. C e upoštevamo, da so stroški škropljenja večji za 200 odstotkov, goriva čez 100, prav tako so se povečali osebni dohodki za-posjenih, je bila letošnja cena višenj slaba. Vedeti je treba, da se, višnje obirajo ročno in dokaj počasi. Obiralcem je KZ za natrga ni kilogram višenj plačala 11 " VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 RAZGOVOR Z DR. JOŽETOM BEDERNJAKOM - PREDSTOJNIKOM ODDELKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI SB MURSKA SOBOTA Z novim kirurškim blokom boljše in racionalnejše zdravstveno varstvo INTERVJU--------------------------- -... OD PRIMERNIH OSEBNIH DOHODKOV ODVISNA USPEŠNOST POSLOVANJA Gradnja kirurškega bloka v Rekičanu se približuje zaključni fazi. Pri načrtovanju tega zdravstvenega objekta je sodeloval tudi dr. Jože Bedernjak — predstojnik oddelka za infekcijske bolezni, takrat direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota. Z njim smo se pogovarjali o ciljih gradnje kirurškega bloka, ki so jih načrtovali, ter o nalezljivih boleznih v Pomurju. — Kateri so bili torej osnovni cilji načrtovalcev gradnje kirurškega bloka v Rakičanu? _________ »Osnovni razlog, da smo začeli z gradnjo kirurškega bloka je bil v tem, da na nobenem področju družbenega življenja in potreb nismo tako zaostajali kot prav pri bolnišničnem zdravljenju. V vsej Sloveniji so bile bolnišnice še zgrajene ali pa v zaključni fazi gradnje. Pomurci imamo po merilih svetovne zdravstvene organizacije glede na število prebivalcev nožnosti za idealno bolnišnico. Z gradnjo kirurškega bloka na novi lokaciji v Rakičanu pa smo želeli doseči: 1. Sodobne razmere za strokovno kakovostno obravnavo bolnikov ob sprejemu v bolnišnico v specialističnih ambulantah in na oddelku. V sprejemnem traktu ustvariti razmere za ustrezno obravnavo bolnikov za sprejeme. 2. Z ustreznimi prostorskimi in organizacijskimi rešitvami omogočiti istočasno delo več specialističnih ambulant na istem oddelku, zdravnike ob boljšem poznavanju bazične kirurgije usmeriti v subspecialistične dejavnosti, te pa povezati z ustreznimi specialisti v Kliničnem centru v Ljubljani. Poleg travmatološke, urološke, ortopedske, proktološke ustvariti prostorske, organizacijske in kadrovske ter finančne možnosti za sodobni razvoj kirurških strok. 3. V bistvu na novo oblikujemo oddelek za intenzivno nego in terapijo za vse oddelke bolnišnice, razen koronarne enote, ki je na internem oddelku. S tem nastanejo ob sodobni opremi bistveno boljše razmere za obravnavo najtežjih bolnikov v bolnišnici. 4. V operacijskem bloku bodo vse operacije na enem mestu. S tako organizacijo bomo dosegli ne samo večjo ZDRAVSTVO Zataknilo se je pri osebnih dohodkih Na zadnji seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota, ki pa žal ni bila sklepčna, tako kot nekatere prejšnje, in bodo morali za sprejete odločitve zahtevati pisna soglasja od manjkajočih delegatov, so obravnavali nekatera pomembna vprašanja o zdravstvu. Med drugim so razpravljali o popravljeni bilanci sredstev sisov družbenih dejavnosti, o valorizaciji finančnega načrta, o svobodni menjavi dela, o neupraviče- IZOSKOK omogoča: • dobro toplotno in zvočno izolacijo • toplotno stabilnost • prihranek energije do 21% • ekonomično in enostavno gradnjo IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime. OPEKARNA KOŠAKIMARIBOR ^7 Šentiljska 116, strokovnost ampak tudi boljšo koriščenost kadrov in' opreme v rednem in podaljšanem delavnem času. Odpadlo bo dosedanje prelaganje načrtovalnih operacij zaradi sedanjih prostorskih razmer. 5. Poskrbljeno bo za večjo varnost in udobje bolnikov na oddelku. Bolniki bodo imeli kli- cne naprave, manj bo nepotrebnega prebujanja bolnikov, bolniki pa bodo imeli tudi stalne telefonske stike s svojci, manjše sobe pa omogočajo humanizacijo obiskov na oddelku. 6. S premestitvijo kirurškega bloka avtomatično odpadejo prevozi hrane, bolnikov in zdravstvenega osebja, nastanejo bistveno boljše razmere za skupinsko delo brez sedanjega izgubljanja časa zaradi prevozov. 7. Pri načrtovanju kirurškega bloka smo upoštevali sedanje objekte in objekte, za katere predvidevamo, da jih bo potrebno zgraditi za sedanje in prihodnje potrebe bolnišnice. Pri tem smo želeli vse oddelke čim bolj funkcionalno povezati, optimalno skrajšati poti bolnikov, upoštevati prednosti, potrebno je bilo najti najboljše rešitve za prevoz hrane, perila, 'prometne povezave, parkirne prostore itd. Z gradnjo kirurškega bloka pa rešujemo tudi problem fizikalnega nem odlivu pacientov v druge zdravstvene ustanove, o temeljih družbenega plana občine in o dolgoročnem načrtovanju. Delegati so izglasovali popravljeno bilanco sredstev sisov družbenih dejavnosti za letošnje leto, ki predvideva rast skupne porabe za 77,4 odstotka, kar je v skladu z resolucijskimi določili. Sprejeli so tudi novo prispevno stopnjo, ki je za 0,52 odstotka višja od dosedanje, od tega 0,50 odstotka za zdravstvo, veljati pa je začela s GRADIMO SODOBNO Novost na našem tržišču -izolacijska opeka izdelana iz materiala z mikroporami. tel. 062/21-018 zdravja bolnikov, kar je izredno pomembno za travmatološke bolnike, kjer so uspehi tem večji, čim prej se začne z ustreznim fizikalnim zdravljenjem.« — Kot predstojnik in specialist že vrsto let vodite oddelek za infekcijske bolezni. Kakšno je stanje nalezljivih bolezni v Pomurju? »Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da se gibanje nalezljivih bolezni v Pomurju stalno izboljšuje in daje tistih nalezljivih bolezni, ki se prenašajo zaradi slabe higiene in jih lahko imamo ko nerilo higienske ravni, kot je to na primer trebušni tifus, vedno manj; tako se vključujemo v slovenski in zahodnoevropski prostor. Položaj oddelka je izpostavljen zaradi lege — smo vrata, skozi katera lahko prihajajo infekcije s severa in vzhoda, zlasti kapljične infekcije, pa tudi nekatere bolezni, ki jih širijo živali, kot je bilo to pri steklini, verjetno pa tudi pri tularamiji. Zaradi posebnih geografskih in drugih razmer imamo bolezni naravnega žarišča, ki jih v drugih predelih Slovenije ni ali pa jih je malo. Pri vlogi infektologije kot stroke ne smemo pozabiti, da so mikroskopska majhna bitja še vedno najbolj pogosti povzročitelji bolezni na eni strani, na drugi strani pa smo s cepljenji in z antibiotiki ter drugimi ukrepi dosegli, da jim držimo pod kontrolo, čeprav se zaradi stalnih sprememb mutacij med mikrobi pojavljajo pri nalezljivih boleznih redna presenečenja. Aids je eno izmed takih manjših presenečanj. Da pa se stanje nalezljivih bolezni v Pomurju izboljšuje, pove podatek, da smo pred desetimi ali več leti imeli na oddelku skoraj tretjino bolnikov z nalezljivo zlatenico, med tem ko so danes po trije ali včasih celo samo eden ali nobeden. Skratka, lahko rečem, da smo se kot oddelek uspešno vključili v slovenski prostor in-fektološke dejavnosti — tako po ugotavljanju, diagnostiki, zdravljenju in preprečevanju nalezljivih bolezni — ter smo desna roka higiensko-epidemiološki službi.« Feri Maučec prvim novembrom. S predvidenimi sredstvi bi tako zagotovili dogovorjena izhodišča za izvajalske delovne organizacije, pokrili izgubo za lansko leto, izpad republiške solidarnosti v znesku 15,640.000 dinarjev in zagotovili sredstva za 16 novih zaposlitev v zdravstvu. V okviiju svobodne menjave dela bi tako v Soboški občini zagotovili v zdravstvu 80-odstotno rast materialr. stroškov (ostali sisi jo bodo povečali za 75 odstotkov) osebne dohodke bodo povečali za 70 od-, stotkov in minimalno amortizacijo za 75 odstotkov. S tako dogovorjenimi izhodišči svobodne menjave dela so se strinjali tudi predstavniki izvajalcev, niso pa se strinjali z izhodišči za osebne dohodke, to je 46,26 odstotka na doseženo povprečno rast osebnih dohodkov na zaposlenega v Pomurju v lanskem letu, temveč so predlagali izhodišče 48,12 odstotka na doseženi mesečni osebni dohodek v Pomurju v lanskem letu, preračunan na povprečno zaposlenega v Pomurskem zdravstvenem centru. To pa bi pomenilo blizu 200 milijonov dinarjev dodatnih sredstev, za kar pa po ugotovitvah razpravljalcev ni mogoče obremenjevati združenega dela. Zaradi tega je nastala živahna razprava, v kateri pa so žal sodelovali v glavnem strokovni delavci in usklajevalci razmer v občini. Po daljši razpravi so delegati uporabniki izglasovali dogovorjena in predlagana izhodišča o svobodni menjavi dela za letošnje leto. Podprli pa so tudi predlog, da v prihodnje naj ne bi bilo več neupravičenega odliva pacientov v druge zdravstvene zavode, kar naj bi veljalo tako za uporabnike kot izvajalce. Ugotavljajo namreč, da nekateri zdravniki v Pomurju še vedno neupravičeno pošiljajo paciente v druge zdravstvene zavode. Na ta način bi namreč ostalo več sredstev domačim zdravstvenim organizacijam. Feri Maučec Prizadevanja soboških sindikatov so usmerjena predvsem v to, da bi čimbolj spodbujala članstvo za hitrejše spreminjanje stanja in izboljšanje materialnega položaja delavcev. Temu so tudi prilagodili večino aktivnosti v zdajšnjem času. Razen priprav na občne zbore, delegatske volitve in kongrese namenjajo posebno pozornost tudi drugim vprašanjem, o čemer je stekel pogovor s predsednikom občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti Francem Dervaričem. VESTNIK: Zlasti vas čaka veliko nalog pri pripravi srednjeročnih planskih dokumentov. Kako se je, tovariš predsednik, v to akcijo vključil sindikat? FRANC DERVARIČ: Moram reči, da so v zvezi z planskimi dokumenti naravnane številne aktivnosti. Tako sta v razpravi osnutka srednjeročnega dogovora o temeljih plana in dolgoročnega plana. Mislim pa, da bi v organizacijah združenega dela moralo oblikovanje teh dokumentov potekati hitreje kot doslej. V sindikatu namreč tem nalogam pripisujemo velik pomen, saj bomo z njimi zastavili smeri razvoja v prihodnje. V tem obdobju pričakujemo, da bo dosežena sprememba sedanje strukture proizvodnje, predvsem višje, stopnje obdelave, večja izkoriščenost obstoječih prednosti in s tem zmanjšanje zaostajanja za republiškim povprečjem. Osnovne organizacije sindikata pa se morajo vključevati v obravnavo omenjenih dokumentov v Dobili bodo cesto in šolski prizidek Ni problema, da referendum za 3. občinski samoprispevek ne bi uspel na Cankovi, so dejali krajani, zbrani na zboru občanov v soboto, 5. oktobra. Bolj jih skrbi, kako bodo program sprejeli na zahodnem delu Goričkega, ki je v tokratnem osnutku programa nekoliko manj zastopan kot KLUB MLADIH ZA SOBOŠKO MLADINO ŠE VEDNO PREMALO ZANIMIV PRAVILNIK IN NOV PROGRAM Glede na to da je bil Klub mladih v Murski Soboti pred nekaj več kot letom dni že dobesedno v razsulu, tako z dejavnostjo kot prostori, pa se lahko tačas pohvalijo s ponovnim oživljanjem raznovrstnih dejavnosti in pridobivanjem večjega števila mladih. Program so sicer uresničili le delno, vzroki so še vedno premajhna zainteresiranost mladih, omejena denarna sredstva ter organizacijske pomanjkljivosti pri izvajanju nalog. Od desetih sekcij, ki delujejo v okviru Kluba mladih, so med najbolj aktivnimi glasbena, gledališka, likovna, informacijska in seveda športna. Glasbena sekcija je 18-krat organizirala disco v soboškem gradu, njihov namen je bil, da bi nudili mladim'cenejšo in dostopno zabavo-vendar so bili stroški vseeno previsoki. V grajskih prostorih sta nastopili skupini Preporod iz Maribora in Akord iz Murske Sobote, skupaj z mladimi OO ZSMS Boris Kidrič pa so organizirali kviz na glasbeno temo. Skupina Doroja je nastopila na tekmovanju Glas mladih v Novem mestu in zmagala. Gledališka skupina MI je s predstavo Učna ura nastopala v Murski Soboti, Domžalah, Valjevu in Mostarju. Glavna naloga likovne sekcije je bila urediti primeren razstavni prostor ter omogočiti razstavljanje del mladim likovnikom; kar jim je tudi uspelo. Informacijska sekcija je obveščala vse mlade ter druge o aktivnostih v Klubu mladih, pripravili pa so tudi plakate za prireditve. Že v spomladanskem času so začeli pripravljati kulturno-zaba-vno prireditev Pomladni ustvarjalni festival (PUF). Uvodna zamisel o srečanju gledaliških skupin je kasneje prerasla v pester program kulturne ponudbe, preko katere so poskušali mladi prodreti v širši slovenski prostor. Skupina MI i? Murske Sobote je nastopila s predstavo Učna ura, Radoslav Milenkovič iz Zagreba z monodramo Naši dnevi in gledališče Ane Monro iz Ljubljane s predstavo Rdeči žarek. Z likovnega posročja sta sodelovala Zlatko Gnezda iz Ljutomera ter Sandi Červek, od glasbenikov pa Fedor in Doroja iz Murske So- svojih sredinah, kjer si morajo tako delavci kot strokovni organi prizadevati, da se zastavljeni cilji uresničijo. VESTNIK: Pomembno pa je gotovo tudi vprašanje socialne varnosti delavcev oziroma gibanje osebnih dohodkov, s čimer je tesno povezano boljše nagrajevanje po rezultatih dela. Kaj menite o tem? FRANC DERVARIČ: To je gotovo eno od ključnih vprašanj, ki mu v sindikatih namenjajo veliko pozornosti. Pri tem se namreč zavedamo, da so primerni osebni dohodki in dober sistem nagrajevanja osnovni pogoj za uspešne poslovanje in zadovoljstvo delavcev. Vendar moram ugotoviti, da se pri OD pojavljajo velike razlike med posameznimi organizacijami združenega dela. Mislim celo, da so te razlike že prevelike in povzročajo težave. Istočasno pa imajo v nekaterih OZD prejšnja leta. Na Cankovi naj bi iz sredstev občinskega samoprispevka sofinancirali prizidek za šolsko kuhinjo (krajani sami bi prispevali še za jedilnico in knjižnico) ter cesto Cankova-Ocinje. Prednost imajo obmejni in manj razviti kraji, Cankova pa ima še to prednost, da bo najver- bote, Quatebriga in Jani Kovačič iz Ljubljane ter Pohorje ekspres iz Maribora. Glede na uresničitev programa za leto 1984/85 so si za naslednje leto sestavili program, ki ga bodo lahko v celoti uresničili. Delovanje Kluba mladih pa je žal odvisno tudi od zagotovitve materialnih sredstev. V ta namen bodo organizirali klubske samoupravne organe, ki naj bi prispevali k kakovostnejšemu in ma- MURSKA SOBOTA Kaj je urejeno in kaj še ne Kako so v občini Murska Sobota uresničevali posebne pravice pripadnikov madžarske narodnosti v iztekajočem se srednjeročnem obdobju? O tem so pretekli ponedeljek spregovorili na seji komisije za narodnosti pri občinski skupščini, ki jo vodi Jeno Kosa. Ob ocenjevanju poročila o tem so med drugim ugotavljali, da je celovito zajeto predvsem dvojezično šolstvo, druga področja pa bi kazalo dopolniti zlasti s konkretnimi rezultati in predlogi, kaj je bilo doseženo in kaj bi še morali storiti, da bi bile v kulturi, informiranju, otroškem varstvu, dvojezičnem poslovanju, sodelovanju z matičnim narodom ... razmere še ugodnejše, da bi odpravili določene pomanjkljivosti. V šolstvu pa predvsem zaskrbljuje zmanjšanje števila otrok v podružničnih šolah (Domanjševci, Hodoš) in dejstvo, da ni odziva na razpisane kadrovske štipendije za nove učitelje na dvojezičnih šolah. Obstaja tudi bojazen, da šolske knjižnice ne bodo mogle širiti knjižnega sklada madžarskih knjig, če v republiki ne bodo uspeli zagotoviti deviz za uvoz le-teh iz Ljudske republike Madžarske. Zaradi zapoznelih izdaj slovenskih učbenikov letos tudi niso mogli pripraviti novega matematičnega dvojezičnega učbenika za 1. razred osnovne šole. Precej besed so namenili tudi kulturnemu utripu na narodnostno mešanem območju. Ponekod je dejavnost dokaj razgibana, drugje pa je skoraj zamrla lastna ustvarjalnost.To velja predvsem za Domanjševce, čeprav imajo primerne prostore. Kazalo bi se tudi vprašati, kako je s kulturno dejavnostjo v narodnostno mešanih vaseh, ki niso krajevna središča, kot so Čikečka vas, Središče, Berkovci in druge. Za mrežo dvojezičnih osnovnih šol je zapisano, da je v soboški občini ustrezna. Komisija je ugotovila, da to drži tudi za mrežo dvojezičnih otroških vrtcev in da je potemtakem v sedanjih razmerah nepotrebno razmišljati, ali je potrebno urediti še četrti narodnostni vrtec v Motvarjevcih, ker zadostujejo vrtci v Prosenjakovcih. Domanjševcih in na Hodošu. Poslopje nekdanje šole v Motvarjevcih pa je treba preurediti za kulturno dejavnost, ki je v tem kraju dokaj razgibana. V skupno poročilo pa bi kazalo zajeti tudi vprašanje gospodarskega položaja narodnostno mešanega območja (tudi obmejnega), od katerega je odvisen tudi narodnostni razvoj. Jože Graj izredno nizke osebne dohodke. Značilno za take organizacije je, da imajo zelo slabe poslovne rezultate že dve ali več let, ne spreminjajo pa se tudi notranji odnosi. Čeprav moram reči, da so delavci v teh tozdih sprevideli, da je zadnji čas za drugačno razmišljanje oziroma za spreminjanje stanja. Poleg tega je močno navzoče primerjanje osebnih dohodkov s tistimi organizacijami, kjer so dobri osebni dohodki. Take pri' merjave — upoštevajoč nekatere objektivne razloge — niso sprejemljive, kajti treba je primerjati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na poslovne rezultate. VESTNIK: In kakšno je stališče soboških sindikatov? FRANC DERVARIČ: Občinski svet zveze sindikatov je sprejel stališče, da morajo osnovne sindikalne organizacije več pozornosti posvečati gibanju osebnih dohodkov. V organizacijah združenega dela, kjer so osebni dohodki nizki oziroma je bilo njihovo povečanje v letošnjem letu manjše kot na občinski ravni, naj proučijo možnosti za povečanje osebnih dohodkov do konca leta. Pri tem pa je seveda pomembno, da proučijo tudi gibanje dohodka in poslovanje usmerijo tako, da bo upravičeno spreminjanje osebnih dohodkov. Po drugi strani pa neupravičeno povečevanje OD mimo dohodka ne vodi k razreševanju stanja, ampak reševanje problemov prelaga, kar potrjuje že vrsta primerov iz soboške občine. Milan Jerše jetneje v prihodnjem srednjero čnem obdobju gostila brigadirje MDA Goričko. Na zboru so obravnavali tudi predlog novega krajevnega samoprispevka, družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter se seznanili s potekom evidentiranja ter predlaganimi kandidati, (b.p.) sovnejšemu ustvarjanju mladih in za mlade ter možnost uveljavitve mladih ustvarjalcev v širšem družbenem okolju. Kajti prav klubska dejavnost s svojimi prostori ter ob primerni strokovni pomoči je idealna priložnost za to — nevarnost je le, da bi bila deležna tega le peščica izbrancev, zato je potrebno pridobiti čim več novih članov Kluba mladih. Bernarda Peček STRAN 8 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 [PRIREDITVE OB 32. PRAZNIKU OBČINE GORNJA RADGONA« « V znamenju športa NA NOVI SAMOPRISPEVEK SE PRIPRAVIJAJO TUDI V OBČINI G. RADGONA S šahovskim ekipnim hitropoteznim turnirjem se bodo jutri popoldne na radgonski osnovni šoli Jože Kerenčič začele številne prireditve, namenjene obele-žitvi letošnjega 32. praznika občine Gornja Radgona. Rdeča nit dogajanj tja do druge sobote, 19. oktobra, so predvsem številna športna srečanja za pokale skupščine občine. Sicer pa je program naslednji: to soboto dopoldne bo pri Emona marketu promenadni koncert pihalnega orkestra DKUD Svoboda. Nedelja bo vsa v znamenju športa. Na strelišču občinske strelske zveze se bodo pomerili strelci v streljanju z zračno puško, na stadionu bratstva in enotnosti pa tenisači. Košarkarji bodo merili moči na igrišču radgonske osnovne šole, strelci z MK puško pri lovski koči v Gornji MED SLOVENCI V RADGONSKEM KOTU ZA »VEČJEZIČNO« MEJO Dedonci (Dedenitz) z okrog 25 hišnimi številkami in blizu 120 prebivalci so ena tistih vasi v radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem, ki jo naši strokovnjaki (na primer dr. Tone Zorn, dr.Vladimir in Matjaž Klemenčič in drugi) v člankih in razpravah večkrat omenjajo. Značilno ugotovitev smo našli v reviji Inštituta za narodnostna vprašanja Razprave in gradivo iz aprila 1976, štev. 7 — 8. »Za odnos oblasti do slovenske manjšine na Štajerskem je sedaj značilno, da v uradni objavi štetja leta 1951 Slovencev ne najdemo, ampak je del Štajercev slovenskega jezika vpisan v rubriko ostali »neznani« (299 oseb). Da je prav pri tem štetju prišlo do pritiskov na manjšino, priča dejstvo, da so v občini Dedonci/Dedenitz, kjer so našteli največ oseb slovenskega jezika, župan in občinski svetovalci protestirali pri pristojnih oblasteh, češ da so jezikovni podatki štetja napačni, ker da se prebivalstvo iz političnih vzrokov odreka pripadnosti slovenstvu. Značilno je, da se je kljub kasnejšemu protestu predstavnikov občine med 116 občani vsega 14 prištelo k nemškemu občevalnemu jeziku, ne glede na to pa je očitno, da so oblasti uporabile nakazani protest za črtanje slovenskega življa pri uradni objavi tega štetja. Za vrednotenje dotedanjih in kasnejših štetij je značilno, da so 1939. leta našteli v tem kraju vsega 48 oseb slovenskega jezika, da pa je 1951 leta naraslo to število na 102«. Radgoni, tam pa bodo streljali tudi na glinaste golobe. Slavnostna seja skupščine občine in organov družbenopolitičnih organizacij občine Gornja Radgona bo v torek, 15. oktobra, v radgonski kinodvorani. Za kulturni program bodo poskrbeli pevke zbora DKUD Svoboda G. Radgona in tamburaši KD Peter Dajnko iz Črešnjevec. Tudi tokrat pričakujejo goste iz pobratene občine Mladenovac. Na slavnostni seji, na kateri bodo podelili občinska družbena priznanja in diplome za inventivno dejavnost, pa bo govoril Živko Tuta, sekretar občinskega komiteja ZK. V program prireditev se vključujeta tudi Avtoradgona in EI- rad, ki praznujeta visoka jubile- nu Gornja Radgona Dnevi domačega filma. ja. V sredo ob 12. uri bo v radgonskem gasilskem domu slove- PRI NEKDANJEM ŽUPANU KARLU JAUKU Seveda se ni mogoče kar tako zanašati na podatke, ki so lahko do neke mere varljivi, saj nič ne povedo o tem, ali govorijo vaščani med sabo (recimo sosedje ali-zlasti v družini) večidel v slovenščini ali nemščini, kateri občevalni jezik rabijo, ko gredo po nakupih v bližnjo avstrijsko Radgono, ali berejo'slovenske (Mohorjeve!) knjige, revije in časopise, spremljajo morda program Iju-bljanslce televizije in radia in podobno. Ce namreč upoštevamo vse to, pridemo do dobrih izhodišč za ugotavljanje dejanskega stanja o številčnosti pripadnikov narodne manjšine in oblik, ki preprečujejo njihovo identifikacijo v različnih oblikah dnevnega življenja. Dedonci so v tem pogledu med vasmi na območju radgonskega kota — če omenimo samo še Potrno, Slovensko Gorico, Zenkovce, Zetince, Sta-ro-novo vas in mesto Radgona — večstransko zanimivi. »Od 25. maja 1950 do 12. oktobra 1952. leta sem bil župan v vasi.-Bila je to težka naloga. Nismo imeli urejenih cest, ne elektrike ne arondiranih kmetijskih zemljišč. Ravno pri arondacijah so bile v vasi velike borbe, zato sem županovanje odložil. V času okupacije in Hitlerja smo imeli dobrega župana, Košarja, ki kasneje te naloge ni hotel prevzeti in preostalo ni nič drugega, kot da ugriznem v kislo jabolko,« smo zvedeli pri nekdanjem županu Nekdanji de-donski župan Karel Jauk je eden tistih naših rojakov v radgonskem kotu, ki ostaja zvest slovenščini. (Foto: Bernarda Peček) sna seja delavskega sveta Avtoradgone ob 35-letnici obstoja tega kolektiva, v petek, 18. oktobra, ob isti uri pa bo slovesna seja DO Gorenje Elrad ob 30-letnici. Tu bodo podelili plakete, priznanja in nagrade delavcem in poslovnim partnerjem. V sredo, 16. oktobra, popoldne bo še odbojkarsko tekmovanje v Radencih, letošnje prireditve pa bodo končali s sobotnim (19. oktobra) pohodom na kostanjev piknik. Gre za zanimivo pobudo TVD Partizana iz Gornje Radgone, ki naj bi z leti prerasla v tradicionalno množično rekreativno-zabavno srečanje. Za ljubitelje domačega filma bodo od 14. do 20. oktobra v ki- BRŠLJANKE IZ RADENEC — Mnogo ljubezni in dela, predvsem pri sajenju, in naše okolje je lahko prijetno in za oči osvežujoče. V turističnem kraju, kot so Radenci, bi si gotovo želeli še več takšnih »rožnih kotičkov«, kot si ga je omislila Jožica Gregor iz Finžgarjeve ulice. Bršljanke ji cvetejo od maja pa tja do novembra. Pravi, da pri tem ni posebnih skrivnosti, le kake pol ure na dan ima opravka z rožami, za drugo pa poskrbi cvetal. Spomladi zeleni, kasneje pa rdeči, kot so rdeči njeni cvetovi. Opazili so jih vsi, tako domačini kot zdraviliški gostje, zaenkrat pa spregledalo le domače turistično društvo. vp Karlu Jauku, ki se sicer ni mogel spomniti prej omenjenih dogodkov iz 50-ih let. Zdaj se v vasi dobro razumejo. Največ je seve kmetov, nekaj pa tudi uslužbencev, ki so zaposleni v Radgoni ali drugih krajevnih in mestnih središčih na avstrijskem Štajerskem. Nekoč so Jaukovi sodili med večje in premožnejše posestnike, zdaj pa, ko je gospodar upokojen, so od 20 hektarjev kmetijskih zemljišč 4 obdržali, drugo pa prodali. Slovenska govorica je tod udomačena in samoumevna, smo razumeli živahnega in zgovornega sogovornika, medtem ko je glede slovenskih pesmi povedal: »V povojnem času so jih dedonski fantje tu in tam še prepevali, vendar so mediji — radio, televizija in časopisi — in avtomobili to preprečili. Ne pojejo več ne nemških ne slovenskih pesmi.« Da bi na to območje kdaj prihajala slovenska literatura, na primer knjige Mohorjeve družbe, se ni domislil, dejal pa je, da dokaj pogosto spremlja program ljubljanske televizije, predvsem nedeljske kmetijske oddaje, saj dobi veliko koristnih nasvetov. »NAŠI STARŠI, ŽALIBOG, NISO UVIDELI...« Branje v slovenščini resda delno obvlada, čeprav na tem območju takrat, ko je Jauk obiskoval pouk, ni bilo slovenske šole. »Naši starši, žalibog, niso uvideli, da je treba na meji znati več jezikov. Večkrat imam v Mariboru kakšne opravke in je težko, če dobro ne obvladaš slovenščine. Moraš vedno koga s sabo vzeti,« je potožil Karel Jauk. Tako kot njemu tudi številnim drugim našim rojakom v radgonskem kotu gotovo ni znano, da je pred dvema ali tremi leti prišla z zveznega ministrstva za prosveto na Dunaju okrožnica, da bi tudi na gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni poučevali slovenščino, kot recimo angleščino, latinščino, francoščino. Odziva ni bilo nobenega. Zaradi primerjave velja dodati, da je recimo v Lipnici (Le-ibnitzu) kot maturitetni jezik na gimnaziji srbohrvaščina. »V Radgoni so se zlasti trgovci dobro naučili slovenščine. Mislim, da so obiskovali tečaje iz slovenskega jezika, ker sicer ne bi bilo mogoče, da bi tako dobro govorili v slovenščini,« nas je seznanil Jauk, ki sam večkrat pride k sorodnikom v Skakovce — od tod je njegov dedek in tu je bil rojen njegov oče — in po nakupih v Mursko Soboto. Branko ŽUNEC Apetiti precej večji od možnosti NESPORNA LE DOKONČNA GRADNJA OSNOVNE ŠOLE V VIDMU - V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH SE MORAJO POENOTITI, ČEMU DATI PREDNOST Potem ko so pred časom pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze imenovali poseben odbor za pripravo radgonskega občinskega referendumskega programa za 3. samoprispevek, so člani že strnili pobude in želje iz posameznih krajevnih skupnosti. Dogovorili so se, da pripravijo osnutek programa, ki mora biti usklajen do konca oktobra, te aktivnosti pa so se že začele in potekajo obenem z usklajevanji srednjeročnih razvojnih načrtov, pri katerih sodelujejo še predstavniki izvršnega sveta in strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem materialnih dejavnosti. O tem smo se pogovarjali z Marijo Sedivy, predsednico OK SZDL G. Radgona. »Čeprav je jasno, da v občinski referendumski program novega samoprispevka več kot ena naložba iz ene krajevne skupnosti ne more priti, so ponekod zaenkrat pri načrtovanju in zahtevah dokaj nerealni in preoptimi-stični. V občini smo se opredelili, da ne bomo več vlagali v zidove, razen nujne gradnje druge etape OŠ v Vidmu, ki ni bila uresničena- v iztekajočem se programu. Za to nujno naložbo se bo do konca občinskega prispevka zbralo okoli 60 milijonov dinarjev, in če bomo uspeli pridobiti polovico potrebnih sredstev iz republiške pomoči za manj razvita območja za leto 1986, bi z denarjem prvega leta iz novega samoprispevka lahko naložbo pokrili in uresničili.« , Kakšne pa so želje iz drugih okolij, kaj si ljudje želijo in koliko je realnih možnosti, da to tudi s samoprispevkom dobijo? Marija Sedivy: »Povsem realna je zahteva pa obnovi osnovne šole v Stogovcih, kjer bi bilo nekatere stvari nujno dograditi. Vendarle pa se bo potrebno dogovoriti kaj, kajti število učencev tu upada, obenem pa postaja za TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR 1» 62101 MARIBOR, Leningrajska 27 telefon 062/302 321, 302 011 PGV 3,5/7 Uporaben v gospodinjstvu za pomivanje posode in prho, obrti, industriji, kmetijstvu, umivalnicah itd. Primeren za montažo nad ali pod umivalnikom. Izvedba 2 x 220 V Nazivna moč 3,5/7 kW Velikost aparata 197/243/120 TOPLOTNA ČRPALKA TČ 32 Toplotna črpalka TČ 32 omogoča vzdrževanje ugodne klime v bivalnih prostorih, pisarnah, laboratorijih itd. Poleti prostor hladi, v prehodnih jesenskih in pomladanskih časih ter pozimi, pa ga segreva. Toda TČ 32 ogreva prostor tako, da odda 3,5 krat več energije kot jo sprejme. To pomeni, da npr. pri zunanji temperaturi +5° C in pri potrošnji 1,5 kW električne energije odda 4,3 kW/h toplotne energije. nekatere dejavnosti tesna tudi šola v Apačah. Vse, kar si želijo tod, bi stalo okoli 150 milijonov dinarjev in jasno je, da tega občinski samoprispevek ne bo zmogel, zato bo nujen dogovor, kdo bo kaj in koliko prispeval.« Ali so boljše bivalne razmere in izobraževanje otrok edino, kar postavljajo v krajevnih skupnostih v ospredje? Marija Sedivy: »Ne. Želje so Marija Sedivy različne, nekatere prav utopisti-čne, denimo večnamenska dvorana v Radencih. Ta bi po predračunski vrednosti stala 300 milijonov dinarjev (v vseh petih letih bi z občinskim samoprispevkom zbrali okoli 261 milijonov), ni pa nikjer v programu; niti kulturnem, telesnokulturnem in tudi ne v programu krajevnega samoprispevka, ki se v Radencih že izvaja. V Črešnjevcih si upravičeno prizadevajo ureditev vile Holt. Vendar bi želeli ves denar iz tega naslova (gre za 18 milijonov), sa Družinsko kolesarjenje Sekcija za družbeno aktivnost žensk v soboški krajevni skupnosti je tudi letos pripravila tradicionalno družinsko rekreacijsko kolesarjenje. Povabilu se je odzvalo čez 80 krajanov od šolarjev do starih čez 70 let, vsi pa so brez težav premagali razdaljo med Mursko Soboto, Polano, Gorico, Puconci mimo motela Čarda nazaj v Mursko Soboto. Prijetni vožnji je sledilo prijateljsko srečanje pri prvi osnovni šoli, na katerem so to tradicionalno akcijo zelo pohvalili in predlagali, da se prihodnje leto spet dobijo. mi pa samoprispevka nimajo in začuda so pozabili na tako sporno cesto v Policah.« Komunala? Področje, ki žuli krajane še v skoraj vseh krajevnih skupnostih. Kako naj bi novi občinski samoprispevek zajemal te naložbe? Marija Sediviy: »Po oceni odbora komunale seveda ne moremo prezreti predvsem najnujnejših krajevnih in lokalnih cest, vodnih zajetij in kanalizacije. Vendar bo potrebna o tem uskladitev s sisi, z njihovimi programi. Precej je tudi zahtev za pomoč pri širitvi telefonskega omrežja. Zaenkrat menimo, da s tem ne gre obremenjevati občinskega samoprispevka, ampak naj se zagotavljajo viri za to tako kot doslej.« Toliko o obrisih osnutka programa. Kako pa ste opredelili nadaljni potek aktivnosti? Marija Sedivy: »Največ dela nas gotovo čaka v novembru, ko bomo morali uskladiti osnutek programa. Če se bodo znotraj-krajevnih skupnosti poenotili in zavzeli za tisto, kar najbolj potrebujejo, bo šlo lažje. Sama odločitev pa naj bi dokončno padla na referendumu v februarju prihodnje leto in bi tako šlo samo za nadaljevanje programa, ki se bo takrat iztekel. Tudi viri financiranja so enaki. Tako naj bi v petih let prispevali po en odstotek iz svojega dohodka zaposleni, upokojenci in obrtniki, kmetje pet odstotkov iz katastrskega dohodka in določen delež zaposleni v tujini. Pri tem pa bomo seveda morali upoštevati realno rast.« Vlado Paveo VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 8 .KZ G. RADGONA: VSAKO LETO 300 HA OSUŠENIH POVRŠIN KMETOV Zemlja vrača tistemu, ki vanjo vlaga Pri radgonski kmetijski zadrugi načrtno izboljšujejo zemljišča za intenzivno kmetijsko pridelavo že peto leto — Do leta 1990 bo plodnejša in primerna za pravo kmetovanje tudi glavnina doline Ščavnice — Janko Slavič, direktor KZ G. Radgona: »Skrbni kmetje so v veliko pomoč in najboljši nadzor!« PO POLČETRTEM DESETLETJU V MESARSKI DRUŠČINI »Naša panoga je bila vedno v krizi« Potem, ko so v prvih štirih letih pri radgonski zadrugi osušili okoli 1.300 hektarjev polj zadružnikov, so se letos lotili za občinsko kmetijstvo — in ne le kmetijstvo —s tem pa tudi za celotno republiko, za katero je radgonska živinoreja pomemben pridelovalec hrane, pomembnega projekta — melioracije Ščavniške doline. Po regulaciji Ščavnice, ki jo hitro opravljajo delavci Območne vodne skupnosti Mura iz Murske Sobote in s tem rešujejo osnovni problem za boljše pridelke in intenzivno proizvodnjo na doslej zamočvirjenem svetu z osnovno odvodnjo, potekajo od julija nova osuševanja na 300 hektarjih od Žihlave do Biserjan. Ivan Kolbl, odgovoren za ta dela pri investitorju — KZ G. Radgona, pravi: »Z deli se je začelo v sredini julija. Sedaj pa že gre h kraju izkopavanje osuševalnih jarkov in planiranje zemlje. Jarkov so izvajalci — delavci VGP Maribor, tozd Hidrograd-nje, s katerimi smo tudi tokrat izjemno zadovjoljni — izkopali 14 tekočih kilometrov, oziroma 70 tisjoč prostominskih metrov zemlje, izpulili 14 tisoč panjev in položili 5 kilometrov drenaž. Pri drenažnih jarkih smo na polovici, pognojenih in poapnenih pa je že tudi 80 hektarjev osušene zemlje. Zemlje, kjer je bilo prej 90 odstotkov travnikov od tega dve tretjini močno zamočvirjenih. Orjejo traktoristi tozda Kmetijstvo Črnci radgonskega kmetijskega kombinata, apnenje in gnojenje pa kar osuševalci sami. Da delo tako hitro poteka, se moramo zahvaliti sodelovanju vseh, zraven izvajalcev in investitorjev tudi občinski kmetijsko-zemljiški skupnosti in odgovornim v občini. Računamo, da bo ob takem vremenu delo končano v novembru, zložba pa prihodnje leto. Najkasneje do 15. aprila bo do kompleksi predani lastnikom za spomladansko setev.« Nov uspeh torej, ki pa pri teh delih ni več naključje. Velikih naložb, v zadnjem primeru skoraj 150 milijonov dinarjev, se v KZ G. Radgona lotevajo skrajno odgovorno. Direktor, Janko Slavič, dosedanje izkušnje ocenjuje takole: »V vseh dosedanjih projektih smo se potrudili, da smo se držali dogovorjenih rokov in da so lahko kmetje spomladi že sejali. Janko Slavič: »Na zemljo ne smemo gledati le kot na lastnino.« O samih prednosti ne bi govoril, saj so znane, pridelki pa večji tudi od 30 do 50 odstotkov. Ti posegi so za kmetijstvo v občini, kjer se kmetje ukvarjajo največ z živinorejo, posebej pomembni kot velik prispevek k cenejši in boljši pridelavi domače krme. Pri nas stremimo, da bi bile kmetijske površine dobro obdelane, kdor pa za to ni sposoben, naj to pepusti drugim. Imeli smo že primer, da smo uspeli dobiti zemljo v najem od kmeta, čeprav je na drugi strani tudi še nekaj primerov, ko zemlja ni izkoriščena, bodisi zaradi ostarelosti kmetije, ali iz preprostega razloga, ker nekateri nočejo. Kopanje drenažnih jarkov. Ko stroj izkoplje kanale in obenem položi drenažne cevi, jih drugi takoj zasuje. Od zemlje ne moremo pričakovati čudežev, če vanjo ne vlagamo. Zato so osuševanja potrebna. Pomembno pa je, da si kmetje sami — ali z našo pomočjo — v enem letu, v večini gre za živinorejce, ki imajo vso zemljo v osuševalnem kompleksu, zagotovijo krmo. Ali z večjimi količinami silažne koruze ali pa jim mi zagotovimo nekaj travniških površin za najem. Problemov, vsaj večjih ni, čeprav ljudje osuševanja in zložbe dojemajo precej različno. Venomer predhodno organiziramo široke razprave, vse probleme pa rešujemo sproti. Čeprav imamo lasten nadzor, je velik prispevek, ker praktično opravljajo nadzor kmetje, ki tam delajo in živijo sami in so velikokrat neprecenljiva pomoč projektantom in izvajalcem.« V radgonski kmetijski zadrugi so se v nasprotju z nekaterimi primeri drugod znali pri teh pomembnih posegih v življenjski prostor in okolje ujeti tudi z ostalimi uporabniki prostora, da-siravno menijo, naj ima odločilno besedo pri tem tisti, ki prostor tudi vzdržuje. Kajti zavedajo se, da je biološko ravnovesje še kako pomembno. In kaj pravijo o zagotavljanju denarja v te namene? Janko Slavič: »Leta 1981, ko smo pričeli z osuševanji, nas je stal hektar 100 tisočakov, danes štirikrat več. Drži, da se je sestava virov spremenila in so se nepovratna sredstva povišala od 66 odstotkov na 80, vendar so se obresti na posojila povišale s 7 na 31 odstotkov. Zato smo investitorji v slabšem položaju. O tem, ali je to koristno naložen denar, ni vredno izgubljati besed. To niso naložbe za eno, ampak za več generacij, če bomo znali sistem vzdrževati. Zato so nepovratna sredstva za to še na-pej potrebna. Mi načrtujemo do leta 1990 še 1.500 melioriranih hektarjev v Ščavniški dolini, skupaj z družbeno zemljo 2.000 m vse tja do magistralne ceste Maribor—Murska Sobota v Spodnji Ščavnici. Seveda je prvi pogoj osnovna odvodnja oziroma regulacija Ščavnice. Sliši se, da za to najprej zmanjka denarja. Slovenske vodne skupnosti bi ga morale združiti. Mi bomo prihodnje leto gotovo osušili nadaljnjih 350 hektarjev za kompleksu Biserjane—Grabonoš, upamo, da bo šlo po načrtih do konca naslednjega srednjeročnega obdobja. Kajti le tako bomo poleg Apaške doline ustvarili možnosti za pomembno pridelavo hrane tudi na obeh straneh reke Ščavnice.« Vlado Paveo »Jaz? Prvič slišim! Ali so me morebiti hoteli sodelavci presenetiti? Ne vem, kdo me je predlagal?« Ne, tako bi že ne mogel hliniti, čeprav ni potrebno posebej poudarjati, da ga imajo mesarji za ušesi in da so presneto zviti. Posebno še, ko je potrebno »zamotati« kupca in ga odvrniti od pogleda na tehtnico. Pa torej verjemimo, da je bilo za Gezo Šipliča — novico smo mu prinesli na dom — presenečenje, ko smo mu povedali, da bo dobil družbeno priznanje ob prazniku občine Gornja Radgona, pristno. Kot dodaten argument temu šteje, da ni bil nikdar v trgovini oziroma kot prodajalec v mesnici, čeprav je vse druge etape v tem poklicu preizkusil. Pa sva začela z zadnjimi podražitvami mesa, potem pa je tako sam povedal, kar mu leži na duši. No, ja, torej, meso se vse bolj draži, vse manj ga kupujemo. Kako gledajo na to mesarji? »Mi smo proti podražitvam. Bojimo se, da bomo na ta način zapravili osnovno čredo živine in potem ne bo več pravega dela. Mislim, da je osnovni vzrok, ker smo še vedno predragi tudi v živinoreji. Pa ni kriv kmet, ampak drag produkcijski material, energija, umetna gnojila in zaščitna sredstva. To vpliva tudi na nas, mesnopredelovalno industrijo. Ni pravega ravnovesja, enakomerne porabe in tudi ne pravega veselja do dela ... Sicer pa so bile klavnice v krizi, odkar pomnim, nam je morebiti vse skupaj nekaj let šlo bolje. Ali je bilo premalo živine, pa nismo ipieli ponudbe, ali preveč živine, pa nismo mogli prodati...« Geza Šiplič pravi, da se je za poklic odločil v že bolj zrelih letih, saj je želel pobegniti s kmetije. V Mesoizdel-kih je od vsega začetka, še prej v krajevni klavnici. Še se spominja mizer-nih razmer na začetku, ko so delali tako rekoč tudi pozimi na »prepihu«, brez vodovoda, ko je meso sproti zmrzovalo. Skozi je dal tudi vse faze proizvodnje, razen trgovine. »Šele pred kakima dvema desetletjema smo si začeli urejati današnje proizvodne prostore. Seveda je danes drugače kot prva leta, ko so mesarji množično bežali iz poklica, največ v tujino. Morali smo nositi cele svinjske polovice. No, ja saj v klavnici je še vedno hudo in mladi gredo, če najdejo kaj drugega. Največkrat zamenjajo mesarski nož za volan.« Še nekaj nam je zaupal Geza Ši-plič. Naj bo, naj se sliši: »Usmerjeno izobraževanje ne daje v naši stroki pravih rezultatov. Saj drži, da so učenci, ko pridejo iz šole dobro teoretično podkovani, toda, to je za proizvodnjo premalo. Ne znajo delati. Za posamezno delo potrebujejo leto, dve, da ga obvladajo, za celoten proces v tej industriji pa najmanj še dodatna tri leta. No, pa saj tako težko dobimo vajence. Od začetka smo jih Geza Šiplič — občinski nagrajenec. imeli tudi po 25, sedaj pa že izučeni mesarji odhajajo v druge poklice.« Ali je vzrok osebni dohodek? »Malo že, čeprav verjetno ne edini. Ne moremo se sicer pritoževati nad plačami, čeprav moramo težko delati, da si zaslužimo kolikor toliko solidno »kuverto« in precej presegati normo. Vzroki so verjetno globlji in ne izvirajo od včeraj ali danes.« A to pomeni, da kar dobro živite? »Kakor za koga. Ne razmetavamo, nimamo avtomobila, žena ne dela, zraven pa še vzdržujeva njenega očeta (hčerki sta na srečo že pri kruhu), skratka, »luksuza« ne zganjamo. Kak »špricer« pa si že privoščim .. Vlado Paveo agrotehnika - gruda •n.sol.o.. Ijubljana. titova 38 40 PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA. SERVISI TOZD AGROTEHNIKA — TRGOVIN/ n. sol. o. LJUBLJANA, Tržaška c. 132 Telefon (061) 268-341 Telex 31106 AGROTEHNIKA-GRUDA, TOZD AGROTEHNIKA - trgovina Ljubljana obvešča, da prodaja traktorje TORPEDO moči 45 do 62 KM z 20% popustom, ki velja do 31. 10. 1985. Podaljšan je garancijski rok na 12 mesecev, dobava je v 10 dneh po izvršenem plačilu. OB NAŠI IN AVSTRIJSKI MEJI MURE NASTAJA »NOVI TURIZEM« NA NJIHOVI STRANI POSTELJA, NA Vse informacije in naročil? sprejemajo poslovne enote TOZD AGROTEHNIKA — trgovina Ljubljana, Blagovni center Vič, tel. 061/268-341 AGROTEHNIKA — trgovina Ljubljana, Šmartinska 152 a, tel. 061/444-880 AGROTEHNIKA — trgovina Celje, Aškerčeva 19, tel. 063/25-500 AGROTEHNIKA — trgovina Maribor, Meljska 5, tel. 062/23-081 AGROTEHNIKA — trgovina Murska Sobota, Titova 25, tel. 069/21*506 AGROTEHNIKA — trgovina Lendava, Partizanska 53, tel. 069/75-345 AGROTEHNIKA — trgovina Ljutomer, Slavka Osterca 2, tel. O69/81-O83 AGROTEHNIKA — trgovina Kranj, Dražgoška 2, tel. 064/26-681 AGROTEHNIKA — trgovina Škofja Loka, Novi svet 21, tel 064/62-186. • IZKORISTITE UGODNOST IN KUPITE TRAKTOR ZA VAŠO KMETIJO ŠE' DANES V NAJBLIŽJI POSLOVNI ENOTI. Ne le polni avtobusi avstrijskih jedcev v naših priznanih gostiščih, tudi gostje zdravilišča v avstrijski Radgoni na hrani v Kompasovem gostišču v G. Radgoni. Ali postaja tako kot je sosednja Radgona »mesto dobrega nakupa« Gornja Radgona »mesto dobre in predvsem poceni hrane«? Medtem ko v avstrijski Radgoni s tem dodatkom na tablah, ki označujejo mesto, v slovenskem jeziku kljub vse slabši menjavi dinarja s priznano trgovsko žilico ša naprej lovijo na »limanice« naše ljudi, odkrivajo Avstrijci pri nas dobro in poceni hrano sami. Potem ko so že pred časom odkrili kulinarične posebnosti, visoko raven, dobro ponudbo in predvsem možnost poceni dobro jesti v priznanih pomurskih gostilnah (Lovenjak-Horvat, Rajh in druge), postaja vse bolj priljubljeno zatočišče sosedov čez Muro tudi gostišče Kompas, tik ob mejnem prehodu v Gornji Radgoni. Drago Domanjko, vodja poslovne enote Kompasovega tozda Mejni turistični servis v G. Radgoni, zadovoljstva ob tem ne skriva: »Avstrijci so pri nas zaželeni in pomembni gostje, zlasti kar se tiče plačilnih sposobnosti. Ne glede na to, da jih večina ne prihaja v gostilno s pri nas zamenjanimi šilingi, saj se lahko z dinarji, ki jih prinesejo s seboj po predpisih, pri nas najejo in odžejajo. Ja, kar polovico dnevne hrane (kosil ali jedi po naročilu), zaužijejo avstrijski gostje. To so upokojenci, pa tudi zdraviliški gostje iz Radgone, med katerimi je veliko Zahodnih Nemcev in ljudi iz oddaljenejših krajev Avstrije. Na avstrijski strani spijo in se zdravijo, pri nas pa so na hrani. Z njimi smo zadovoljni, saj so dobri in hvaležni gostje.«1 Čeprav naši gostinci še naprej zatrjujejo, da je domači gost najboljši gost, so avstrijskega prometa ob padanju domače kupne moči veseli. Ti pa vse bolj ugotavljajo prednosti prehrane pri nas. Ob lepem vremenu jih je polno". Kako tudi ne, ko stane denimo »meni« v Kompasu 600 dinarjev (še ne dolgo je bil 450), — Še malo in lahko bomo »žulili« le pivo. pri njih od 90 do 100 šilingov. To pa so razlike, ki jih varčni Avstrijci ne morejo prezreti. In kakšni so plačniki? Drago Domanjko: »Korektni, sicer pa do nesporazumov ne more prihajati, saj so ceniki tudi v nemškem jeziku. Preseneča jih le za njihove razmere pri nas izredno hitro dvigovanje cen. Predvsem tiste, ki k nam prihajajo že od začetka. Vendar zaradi tega avstrijskih gostov ne izgubljamo.« Gotovo. Kajti padanje dinarja oziroma dviganje šilinga v pri- merjavi z njim to nadomesti. Bolj ugodna bo menjava, več jih bo prihajalo, in cene, za nas visoke, bodo za njih nizke. Da bi imeli dvojne, seveda ne gre in bi bilo to še bolj omalovažujoče do domačega gosta. Gosta, ki sicer prihaja bolj poredko, pa zato troši več. Manj za hrano, več za pijačo. »Novi turizem« pa delavce Kompasa opogumlja, da bi prispevali odločen korak za njegov večji razmah tudi sami, z več propagande čez mejo. Vlado Paveo — Za domačega gosta drago je za tujce bagatela. STRAN 10 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 naši kraji in ljudje r VELIKI RAZVOJNI NAČRTI V KRAJEVNI SKUPNOSTI KAPELAM Ml MM PO POTI n SKUPNOSTI KAPELAM Ml MM MS NAPREDKA 1 IZ PORDAŠINEC »Od začetka se nam je 40 tisoč dinarjev — oba z možem sva upokojenca, sin in snaha pa delata, zdelo precej — sedaj pa smo izjemno zadovoljni. Pozimi je bilo z našo cesto še posebno hudo. No, pa denar se pozabi, cesta pa bo le ostala in ne bo nam treba več vdihovati prahu in hoditi po blatu.« Gotovo so v teh besedah Marije Marinič z Radenskega vrha zajeta razmišljanja vseh prebivalcev tega predela kapelske krajevne skupnosti, v katerem so pred kratkim dobili kilometer in pol dolgo asfaltno povezavo med Radenskim in Kapelskim vrhom. Potrebnih 7 milijonov dinarjev so zbrali predvsem s krajevnim samoprispevkom, z lastnimi prispevki in Niti dopoldanske meglice ne morejo zakriti vseh lepot krajev v kapelski krajevni skupnosti. VELIKO V MAJHNI VASI pomočjo VK Kapele družine Radenci. in Lovske REFERENDUMSKI GRAM ZA CESTE PRO- I Omenjena cesta je prvi sadež drugega krajevnega samoprispevka, od katerega sprejema je minilo leto dni. Sicer pa je Ives namenjen za ureditev cest, ki so v tej hriboviti in razvejeni krajevni skupnosti največji problem. In kdo se lahko nade-Ija nove asfaltne prevleke do izteka referendumskega programa? Kot so se opredelili ob sprejemu, >o sedaj najprej na vrsti vaščani Spodnjega Kocjana in Kocjana. Tu je kakih trideset domačij pozimi dobesedno odrezanih od sveta, saj je cesta I v snegu in večjem deževju ne- prevozna. Dva kilometra cestiš- ča bodo začeli razširjati in utrjevati še to jesen, za asfaltira-Inje pa bo najverjetneje prepozno. Zato pa bodo to storili takoj spomladi. Dela bodo stala 10 milijonov dinarjev, zbrali pa jih bodo po že utečenem ključu: dve tretjini iz sredstev samoprispevka, drugo pa bodo prispevali krajani. Z VG Kapelo pa se že dogovarjajo, da bi v tej delovni organizaciji prispevali gramoz, ne le za ta odsek, ampak za vse ceste v krajevni skupnosti. Prihodnje leto se jim obeta asfaltna prevleka v skupni dolžini 1,5 kilometra še za cesto v Okoslavcih in na delu ceste, ki pelje iz Rožičkega vrha proti Stanetincem. Proti koncu referendumskega programa, najverjetneje v letu 1988, pa bo as- faltiran še del Murščaka, oziro- nov. akcija. Oskrba s pitno vodo je velik problem za okoli 40 gospodinjstev v delu Radenskega in Kapelskega, vrha in v Ko-biljščaku. Zato bodo začeli spomladi reševati te težave z gradnjo vodovoda. Z Radensko so se že dogovorili, da bodo dobili vodo iz njihovega zbiralnika. Kljub temu pa bodo morali zagotoviti 5 milijonov dinarjev. Pri tem računajo na pomoč Območne vodne skupnosti Mura za hribovita območja in na posojilo zavarovalnice Triglav, nekaj pa bodo dobili iz blagajne krajevne skupnosti in s prispevki vašča- ma cesta, ki povezuje ta zaselek s Selišči v sosednji krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici. SPOMLADI ZAČETEK DEL ZA VODOVOD Ko se bo zima poslovila, čaka krajane še ena pomembna Pri širitvi telefonskega omrežja, ki je v krajevni skupnosti Kapela še šibko, je mnogo odvisno od tega, kako se bo to širilo v južnem predelu Ra-denec. Zagotovilo, da bodo do izteka naslednjega srednjeročnega obdobja uspeli pridobiti kakšen telefon tudi v najbolj oddaljenih krajih, pa je pro- gram sisa za ptt promet, -ki H predvideva v tem času za to H krajevno skupnost 123 novih telefonskih priključkov. « Med nalogami iz obsežnega programa razvoja postavljajo I krajani v ospredje tudi razširi- * tev pokopališča in obnovo mrliške veže. Pokopališče naj bi I družno razširili z denarjem iz I sosednjih krajevnih skupnosti Radenci in Spodnji Ivanjci, ki ga tudi uporabljata, za obnovo mrliške veže pa pričakujejo po- moč iz tretjega občinskega sa- moprispevka, za sprejem katerega se v tej krajevni skupnosti zavzemajo. V. Paveo I Pred dnevi smo se napotili tudi v Pordašince, vas, ki šteje le okrog 20 hišnih številk oziroma 16 »živih« .gospodarstev. Kaj naj bi se v tako majhnem kraju dogajalo? Po naključju smo kar na cesti srečali sogovornika, ki sta nam lahko povedala kar največ informacij — to sta bila predsednik vaškega odbora v Pordašincih in podpredsednik sveta krajevne skupnosti Prosenjakovci Franc Kormendi ter (kajpak) vaški pismonoša Ladislav Kerčmar, ki je prav tedaj raznašal tudi naš domači tednik. »A vi ste od Vestnika?« ga je koj zanimalo. »Kako to, da večkrat ne pošljete časopisa vsem naslovnikom? Ljudje ga preveč radi berejo in ko ga ne dobijo, so razočarani. Poglejte samo Pordašince: le pri treh hišah nimajo naročenega Vestnika. Tako je tudi v Selu in drugih vaseh našega poštnega okoliša.« Poštar Laci, kot mu pravijo, nas je seveda polaskal, odgovorili pa smo mu, da Vestnik tiskajo v Mariboru, da ga tam tudi naslavljajo' in da se pač zgodi, da koga izpustijo, mi pa za to niti ne vemo, če nam nihče ne sporoči. No, trudili se bomo, da bi bilo čim manj takšnih primerov. Laci nam je povedal še to in ono, nato pa se odpeljal dalje. Tudi drugod so že težko čakali na Vestnik in drugo pošto. Vaški predsednik pa nas je nato seznanil, kaj delajo v Pordašincih in kakšne načrte imajo. »V zadnjih letih imamo največ dela pri gradnji vaškega doma. Ena soba je že urejena, tako da imamo Jahko v njej sestanke in volitve, kmalu bo tudi druga soba nared, potem pa nas čaka še ureditev sanitarij in okolice. Veste, nas je malo in to ne gre tako kot kje drugje. Kljub temu smo uspeli postaviti tudi pomožni Na razglednico Pordašinec smo ujeli tako njihovega vaškega predsednika kot tudi poštarja. V ozadju pa je še vaški dom, ki ga gradijo v glavnem z lastnimi močmi. (Foto: J. G.) transformator. V srednjeročnem razvoju, ki je pred nami, pa nameravamo urediti zbiralnico mleka, kajti sedaj ga moramo nositi v Motvarjevce, zgraditi bo potrebno most na cestnem odseku proti Cikečki vasi, postaviti avtobusno čakalnico, da ne bodo potniki ob slaoem vremenu stali zunaj, in postorili bomo že omenjena dela, ki nas čakajo pri gradnji vaškega doma.« Iz Pordašinec, smo se vračali z občutkom, da so v vasi že kar veliko postorili, čeprav jih je tako malo. joŽE GRAJ KROG SODOBNA ZBIRALNICA MLEKA V Krogu so se potrudili in do začetka oktobra z združenimi sredstvi uredili sodobno zbiralnico mleka. Opremo je zagotovila Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote, ki je že doslej v kraju samo od jutranje molže odkupila vsak dan nad štiristo litrov mleka, sredstva za ureditev zbiralnice — okrog tristo tisoč dinarjev — pa so zagotovili sami. Polovico so zbrali s krajevnim samoprispevkom, drugo pa so prispevali krajani, ki prodajajo mleko. -js- KMETIJSKI KOMBINAT ' RADGONA n.sol.0. / ČE BI BIL ŠE ENKRAT MLAD, BI BIL SPET KOVAČ Se v prvih povojnih letih je imela vsaka vas kovača. V nekaterih vaseh so bile tudi štiri kovačije in več. Ob ponovnem oživljanju reje konj smo obiskali zdaj že upokojenega kovača in »podkovača«: Alojz Bedek iz Gradišča pri Murski Soboti je pobrskal po spominu vse tja do leta 1929, ko je začel v Sodišincih delati kot kovaški vajenec. Kako da ste se odločili za poklic kovača? Alojz Bedek: »Že od malega me je privlačilo delo kovačev, ki so bili tistega časa pravi mojstri. O kava!i so kolesa vsakega voza: vozove s platojem, parizarje, težke 7-tonske vozove, delali so pluge za okopavanje, za osipavanje in oranje. Kovači so delali železne brane ali okovali lesene. Podkovali so konje in vozne krave. Sami so izdelovali osi za vozove; v njihovo delo je spadalo tudi skopljenje in zdravljenje konj. Vse to me je pritegni- lo že kot otroka, ko sem z očetom hodil v kovaško delavnico. Res zanimivo delo, vendar tudi težko in nevarno.« Bi poveddli, kako in koliko ste delali nekoč? Alojz Bedek: »Po končani triletni vajeniški dobi pri najstarejšem kovaškem mojstru v Prekmurju — Mariču v Sodišincih — sem postal pomočnik. V šolo takrat nismo hodili, vsega nas je učil mojster. Delali smo od štirih zjutraj pa tudi do jutra naslednjega dne. Vse smo kovali in varili v ognju, ki smo ga razpihovali z mehom. Kovali smo s petkilogramskimi kladivi. Ni bilo ravno lahko. Najtežje je bilo, ko smo na vozove pritrjevali 5-centi-metrske osi. Vse smo greli v ognju oglja. Sami smo izdelovali tudi puše. Kopit smo izdelovali 32 vrst.« Tovariš Bedek — omenili ste, da ste konje tudi zdravili, kje ste se naučili tega? Leto 1932 pred operacijo bodo konja »vrgli«. »Leta 1939 sem 6 mesecev obiskoval šolo na Poljanski cesti v Ljubljani. Učili so nas podkovati in zdraviti konje. Zdravili smo grudasta, ploščata in rakasta kopita. Obolelo mesto smo operirali. Predvsem raka in gobe, ki so rasle na kopitih. Ko smo obolelo tkivo odrezali, smo z zajemalko z vročim zdravilom rano polili in obvezali. Operirano mesto smo zaščitili s posebnim zaprtim kopitom. Najraje sem podkoval konje in celil rane. To po potrebi naredim še danes.« In kakšen je bil dohodek? »Vprimerjavi z drugimi poklici smo zaslužili srednje dobro. Seveda pa smo veliko delali. Ko sem bil zasebni kovaški mojster in mojster za podkavanje konj, sem skrbel za okoli 250 konjev. K meni v Gradišče so vozili konje vse od Vidma ob Ščavnici, Tišine, Kroga, Vanče vasi, Satahovec, Tropovec, Kupšinec in od drugod. Podkaval sem vse vrste konjev — težke »Belgijce«. ki jih je imela največ vojska, tekmovalne konje pa tudi krave, s katerimi so kmetje vozili.« Alojz, ali bi se tudi danes, če bi bili še enkrat mladi, odločili za poklic kovača? »Vsekakor — v tem poklicu sem našel svoje zadovoljstvo. Sicer pa sem za poklic kovača navdušil tudi sina, ki dela v edini kovaški delavnici v Murski Soboti pri DO Sobota.« Naj povem še to, da je danes kovaško delo neprimerno lažje. Kovači razpihujejo ogenj z električnimi mehi, imajo pa tudi različne aparate za varjenje. Seveda pa je delovno mesto pravega kovača še zmeraj ob ognjišču s kladivom v 'Vk‘- Boris Hegediiš VRHUNSKA VINA IZ RADGONSKIH GORIC Nagrada s sejma vino '85 VELIKA ZLATA MEDALJA Zlata radgonska penina 1981 ZLATA MEDALJA Zlata radgonska penina 1981 Zlata radgonska penina 1983 Beli burgundec — pozna trgatev 1983 Traminec — pozna trgatev 1981 SREBRNA MEDALJA Radgonska ranina — pozna trgatev Na zdravje kolektivu in trtici, ki nam rodi tako žlahtno kapljico! Prijetno praznovanje ob prazniku občine Gornja Radgona VESTNIK t O. OKTOBRA 1985 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Nespodbudne napovedi Nikolaj Medvedev, sovjetski geolog iz Leningrada, napoveduje, da bo prišlo na Zemlji v 29. stoletju do serije izredno hudih potresov, ki jih bo spremljala globalna sprememba podnebja po vsem našem planetu. Takšne kataklizme so se na Zemlji že dogajale, ponavljajo pa se vsakih 18.500 let. Za Medvedeva, ki je avtor nove teorije o premikanju magnetnih tečajev, je katastrofalni potres, ki je prizdel Mehiko, »neposredna posledica odmikanja zemeljskega jedra od magnetne osi«. Profesor Medvedev trdi, da se magnetni tečaji premikajo zaradi neenakomernega gibanja zemeljskega jedra, ki se do skorje obnaša kot »rumenjak v jajcu«. Pri takšnem gibanju pa prihaja do velikanske prerazporeditve gravitacijske sile, kar povzroča potrese, ognjeniške izbruhe, podnebne posebnosti in podobno. Po njegovih izračunih se južni magnetni tečaj prav zaradi gibanja jedra pomika s hitrostjo 33 metrov na dan ali 12,2 kilometra na leto proti zahodnim avstralskih obalam, severni magnetni tečaj pa potuje nekoliko počasneje; s hitrostjo 23 metrov na dan se pomika proti severnemu zemeljskemu tečaju, ki ga bo dosegel čez tristo let. Teorija sovjetskega znanstvenika odpira možnosti za dolgoročna predvidevanja velikih seizmičnih premikov, ki bodo temeljila na odnosu med zemeljsko skorjo in njenim jedrom. V zadnjih letih je bilo jedro oddaljeno od središča zemeljske krogle 1275 kilometrov, sedaj pa se počasi, vendar nezadržno pomika proti skorji, to potovanje pa spremljajo močni potresi in povečana aktivnost ognjenikov. Nikolaj Medvedev predvideva, da se bo prav v 29. stoletju jedro najbolj približalo skorji, razdalja med obema magnetnima tečajema pa bo takrat najmanjša. »Prav takšen položaj pa je najbolj nevaren,« trdi znanstvenik. PREKIPEVANJE — Moram ti reči, da je moja Mira izredno ljubila svoj trgovski poklic. Samo zadovoljstvo je je bilo, prejšnji teden pa se je vse spremenilo. Celo preklinjati in kvantati je začela kot žandar. — Je imela razloge? — Je. Kot trgovka je morala dva dni lepiti nove cene, doma pa je stresala vsemogoče, in to »v imenu potrošnikov«. LIGNIT IN PREMOG NAJHUJŠA ONESNAŽEVALCA Vzhodnoevropske države se doslej niso kaj prida menile za uničevanje svojega (in tujega) okolja, saj so razvoju industrije dale popolno prednost pred vsem drugim. In med tem ko so v zahodnoevropskih državah že začeli uvajati vrsto omejitev pri gradnji hudih onesnaževalcev, ko so vgrajevali filtre v tovarni- TALNE OBLOGE ZA VSAK PROSTOR IN VSAK DOM. Ugodno: — pestra ponudba in ugodne cene — znižanje cen ostankom ter — blago II. in III. vrste do 50% ceneje — prevoz do 20 km brezplačen # sintelon PRODAJALNA MURSKA SOBOTA Mi OB 150-LETNICI ŽELEZNIC M MN MM Mi MM M PROJEKT KOT MALOKATERI! Naj je bilo res ali pa je izmišljeno, ampak bilo je blizu genialnemu. Ko so se leta 1890 ministri in njihovi svetovalci carske Rusije prepirali o tem, kako naj bi speljali transsibirsko železnico, ki bi povezovala zahodnorusko ozemlje s Tihim oceanom pri Vladivostoku, je prepir prekinil car Aleksander III. Na zemljevid je položil ravnilo rekoč: »Tukaj bo potekala železniška proga in nikjer drugje!« Kako bi sicer speljali železnico, dolgo 10 tisoč kilometrov, če bi se izognili »vsake županove slive ali hruške,« kot to o naših cestah pravi slovenska ljudska modrost. Železnico so začelj graditi leta 1891, končali pa so jo leta 1899. Pa ni šlo lahko. Stroški so bili velikanski, denrja malo in carska Rusija je odklonila denarno pomoč evropskih železniških družb, ki so v tem projektu, vsaj tako velikem kot je bila kolonizacija severne Amerike, zavohali izjemen dobiček. Že pri prvem odseku, ki je segal do Omska, so ugotovili, da vremenske razmere dovoljujejo delo samo 120 dni v letu. Čeprav so pri delu uporabljali najbolj primitivne naprave, so v dveh letih položili 800 kilometrov tirov. Vzhodno od Omska je bila trasa speljana čez močvirje. Tu je bilo toliko komarjev in drugih insektov, da so morali delavci delati z mrežami na glavah. Nekaj posebnega so bili na tej železnici mo- Toplarna Od leta 1980 so na Danskem postavili 11 toplarn, v katerih kurijo s slamo in oskrbujejo s toplo vodo 8.000 gospodinjstev. Državni inštitut za ekonomiko kmetijstva načrtuje še enajst novih. Ogrevanje s pečmi na slamo je na Danskem že staro, v navadi je bilo zlasti na kmetih. V petdesetih letih so imeli na primer 20.000 peči, ki so pokurile po pol ške dimnike, zmanjševali škodljive izpuhe avtomobilov in še drugače poskušali zajeziti vse hujše onesnaževanje zraka, so na Vzhodu delali, kot da se jih vse skupaj nič ne tiče. Bilo je videti, kot da tam ni onesnaževanja. Toda svet je eden in vsem skupen. Zdaj tudi v vzhodnoevropskih državah začenjajo priznavati, da SIBIRSKA ŽELEZNICA | stovi Ti so morali kljubovati tonam ledu, ki se vsako pomlad spušča po rekah s hitrostjo kakih 30 kilometrov na uro in se včasih nabere v sklade, visoke tudi do deset metrov. Da bi hitreje napredovali, so prage polagali kar na led čez reke. Sele kasneje so gradili mostove, ko so s progo napredovali tudi desetine in stotine-kilometrov. Do leta 1893 so se prebili do redko naseljenih predelov osrednje Sibirije, kjer je prevladoval pragozd, zemlja pa je bila vse do julija tako zamrznjena, daje niso mogli obdelovati s krampi, temveč samo z dinamitom. Ko pa .se je julija led stalil, so bili delavci naenkrat v blatu, ki je segalo do pasu. Na zadnjem odseku, pred Vladivostokom, je delo napredovalo najbolj počasi. Delavci so bili vedno v hudi nevarnosti pred na slamo milijona ton slame na leto. Odtlej pa do sedemdesetih let se je zanimanje za peči na slamo manjšalo, v času dražje nafte pa spet postajajo zanimive. Trenutno imajo na Danskem 15.000 peči na slamo, v vsej preostali Evropi pa komaj 5.000 (podatka veljata za leto 1980). Prvo poskusno toplarno na slamo so postavili v Svendborgu na osrednjem otoku Funenu. si ni mogoče več zatiskati oči pred tem hudim' problemom. V Vzhodni Nemčiji kot industrijsko razviti vzhodnoevropski državi se je premaknilo na bolje. V prihodnjih petih letih prvikrat načrtujejo vlaganja v čistilne naprave in gradnjo teh naprav. Nekatera vzhodnonemška mesta imajo namreč že zdaj izredno slab zrak, med njimi pa ima žalosten rekord Leipzig, katerega prebivalci vdihavajo najbolj onesnažen zrak. Kriva je predvsem kemična industrija. Toda širših območij vse tja do Skandinavije ne onesnažuje to, pač pa je glavni krivec slab premog, ki ima precej žveplenih primesi. Pri izgorevanju manj kakovostnega in neprečiščenega premoga pride v ozračje na tone žveplovih spojih, ki v ozračju skupaj z drugimi faktorji tvorijo tako imenovan kisli dež. Kisle padavine pa so prava šiba božja, saj zastrupljajo zenmljo in vodo, uničujejo gozd in razjedajo kulturne in druge spomenike. jMed najhujšimi onesnaževalci zraka v Evropi so prav industrije Vzhodne Nemčije, Poljske in Češkoslovaške, kjer so čistilne naprave v tovarniških dimnikih redkost. raznimi napadalci in med njimi niso bili redki mandžurski tigri, m Svoj delež so zahtevale tudi po- B vodnji in bolezni. Izredno tež- I ko je bilo dobiti kvalificirane " delavce, ki so jih morali po morski poti voziti do Vladivo- I stika in ta vožnja je trajala 40 I dni. V takih razmerah so potre- B bovali za zadnjih 750 kilometrov proge kar pet let. Veliko težav je bilo tudi pri B gradnji transbajkalskega odse- I ka. Tam so delali tudi pozimi, * ko se je temperatura spustila do minus 25 stopinj Celzija. B Od tedaj, ko so zgradili I transsibirsko železnico, je mini- lo že veliko časa. Ekspresni vlaki, ki povezujejo evropski vzhod z azijskim, postajajo če- B dalje hitrejši, udobnejši in tudi | pomembnejši. Transsibirska železnica je v resnici omogoči- _ la povezovanje Sibirije z evrop- I skim delom Sovjetske zveze; I odprla je pota v še neraziskana B in neizrabljena prostranstva ter jim omogočila splošen razvoj. Prav ta proga pa je omogočila 1 tudi podvig stoletja — naseli- B tev Sibirije. To pa je vsaj tak- šen podvig, trdijo poznavalci tega projekta, če še ne večji, B kot naselitev ameriške celine. B Bodo faraone oživili? Ko je svet obkrožila novica, da je molekularni biolog Svante Pa-abo na švedski univerzi Uppsala izločil in kloniral dezoksiribonu-kleinsko kislino (DNK) iz 2.400 let stare egipčanske mumije, se je seveda zastavilo vprašanje, ali je morda mogoče na ta način oživeti že davno umrle ljudi. V časopisju je bilo na to temo moč prebrati tudi nekaj skoraj že grozljivih napovedi o vstajenju faraonov in drugih velmož,- ki so jih balzamirali ali kako drugače ohranili njihove telesne ostanke. Odgovor je seveda odločen ne. Kloniranje, preprosto povedano pomnožitev genske tvarine, ki je uspela švedskemu molekularnemu biologu, še zdaleč ni oživljanje vse zapletene genske strukture človeške celice. Dejansko ie šlo le za nekaj delcev DNK. Če bi hoteli ustvariti živo kopijo že umrlega človeka, bi morali strokovnjaki iz mumije izločiti na milijone delcev in — in kar je praktično povsem nerešljiva naloga — jih znova sestaviti v natančnem redu. Vendar pa starodavna genska tvarina vseeno pomeni odlično znanstveno sredstvo za morebitne kasnejše raziskave faraonskih dinastij in morda celo za ugotavljanje povezav starih Egipčanov z domnevnimi človekovimi predniki. Če bi, denimo, strokovnjakom uspelo izločiti DNK neandertalca, bi primerjava obeh tvarin natančno odgovorila, ali sta si oba nekdanja nosilca teh genov v sorodu. POPIJ, PLAČAJ in molči — Za to, da smo štirje malo posedeli in popili po en viski, za to naj plačam skoraj dva tisoč dinarjev. Ste nori, se niste zmotili? — Bom pogledala še enkrat. Res, zmotila sem se. Pozabila sem vam zaračunati radensko . . . drugje smo prebrali Za kilometer poti rabi polž deset dni »dobre hoje«. XXX V limoni je 9,8 odstotka sladkorja, v jagodi p» le 7,4. XXX' Z rilcem lahko slon dvigne tovor, težak eno tono. XXX V Dcliblatski peščari v Vojvodini, ki ji pravijo jugoslovanska Sahara, je razlika med zimskimi in poletnimi temperaturami tudi do 70 stopinj Celzija. PO POTEH VIKINGOV Pred dnevi je v Carigrad priplula ladja, čisto takšna, kakršne so v 11. stoletju uporabljali viginški trgovci. Dve leti je trajalo potovanje, omislil pa si ga je švedski arheolog Erik Nilen. Odplul je od baltiškega otoka Gotlanda in v poletnih mesecih je plul po poti za katero domnevajo, da so jo uporabljali viginški trgovci. S tem je Nilen hotel dokazati, da so že v 11. stoletju Vigingi trgovali s Carigradom — glavnim mestom osmanskega imperija. Od tam naj bi na sever prevažali prevsem bižuterijo in različne okrasne pred- HITROST POST Vsedržavni znanstveni inštitut Danske je na pobudo združenja zahodnonemških porabnikov opravil majhno raziskavo, s pomočjo katere naj bi ugotovili hitrost in točnost delovanja poštnih sistemov v osmih zahodnoevropskih državah. Delavci inštituta so v vsaki od držav vrgli določeno število pisem v poštne nabiralnike, potem pa so merili čas, ki so ga poštarji porabili za dostavo pisem na domove naslovnikov. Izkazalo se je, da so najhitrejši in najvestnejši danski poštarji. Kar 95 odstotkov vseh pisem je prispelo na pravi naslov že na- Muriel Van Diger se nikakor ne more posloviti od svojega starega avtomobila, zato si je za pomočnika izuril svojega medveda Odina, ki je, kot kaže slika, vedno pripravljen pomagati. DRAGA DREVESA Mestni očetje v ^.zimbabvejskem glavnem mestu Hararreju so prepovedali sekati drevje v mestu. Kdor bo le osumljen, da je hotel posekati drevo na javnem kraju, bo kaznovan z globo tisoč zimbabvejskih dolarjev mete, ki so jih zamenjavali za krzno in jantar. TUDI TAKO SE ZGODI — Kdo je spet sitnaril po telefonu? Tako redke so priložnosti, da sva lahko kje sama, zdaj pa še v tvoji spalnici ni miru. — Ne razburjaj se. Klicala je tvoja žena in me prosila, naj ti jutri v službi povem, da je prespala pri meni . . . slednji dan. Malce bolj počasni so bili norveški poštarji, ki so v enem dnevu dostavili 82,5 odstotka pošiljk, v Veliki Britaniji je bil odstotek še nekaj nižji — 79. Na naslednja mesta so se uvrstile druge razvite države takole: ZR Nemčija (77 odst.), Nizozemska (71,2 odst.), Francija (67,8 odst.) in Avstrija (55,5 odst.). Povsem osamljena in zares na repu se je znašla Italija, kjer poštarji naslednji dan niso dostavili niti enega pisma. Šele tretji dan, ko so povsod drugje prispele na naslove vse pisemske pošiljke, je italijanska pošta dostavila eno samo. Takega polžjega poslovanja ni nihče pričakoval. (590 ameriških). Pa tudi, če bo hotel nekdo posekati drevo na lastnem dvorišču, bo moral imeti dovoljenje mestn;h oblasti. Ukrep ima en sam namen — da bi potomci videli, kakšno je pravzaprav drevo. STRAN 12 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 za vsakogar nekaj RADIO MURSKA SOBOTA PREGANJALEC Nič nas ne sme presenetiti V ODDAJI 21 232 LESTVICA TEGA TEDNA: 1. Bolje biti pijan nego star — Plavi orkestar 2. Ja sam lažljiva — Denis in Denis 3. Tarzan boy — Baltimore 4. Pesem za štiri letne čase — Doroja 5. Zvečer v mestu — Pankrti Glasovnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/I, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za oddajo 21 232, vedenje v družbi Obisk bolnika Preden se odločite, da boste obiskali kakšnega bolnika, se pozanimajte, kakšno bolezen ima in ali je obisk sploh zaželjen. Včasih bolniku obiski bolj škodujejo kot koristijo. Olikan in preudaren obiskovalec bo lahko spoznal, kdaj bo treba oditi, da ne bi utrujal bolnika, ko si bo ta zaželel miru. Nekateri sicer zelo družabni ljudje pa so med boleznijo najraje sami in jim je ljubše, če lahko berejo, kakor pa da bi se mučili s pogovarjanjem z obiskovalci. Bolnemu človeku namreč gredo na živce nekatere stvari, ki jih sicer mirno prenaša, bolnik je pač precej občutljivejši in bolj razdražljiv. Obisk v bolnišnici mora biti kolikor mogoče kratek, ne glede na to do kdaj so dovoljeni obiski, če seveda ne gre za obisk pri najbližjih sorodnikih. Če pa bolnika obišče prijatelj ali samo znanec, naj se pomudi le kratek čas. Obziren obiskovalec se vede pri bolniku zadržano, ne govori preglasno in ne muči bolnika z vsiljivim vedenjem. Pazljivo posluša bolnika, če mu ta kaj potoži, saj še bolnik hočeš nočeš mora ukvarjati predvsem s svojo boleznijo. Obiskovalec pa ga lahko primerno potolaži in mu vliva upanje na skorajšnje okrevanje. Ce pa bolnik noče govoriti o svoji bolezni, ni vljudno, če obiskovalec vrta vanj, kako je z njegovim zdravjem. KOLEGIJSKO GOBARJENJE — Karči, kaj če bi se danes popoldne odpeljali malo ven, v naravo? Cas kostanjev bo hitro potekel. — Joj, danes pa ne! - Zadržki? — člani kolegija smo se dogovorili, da bomo šli skupaj po gobe. — Razumem in kar prav vam je . . . MAMIN NASVET — Mami, srečen, srečen, presrečen sem! Končno se mi je uresničila želja — postal bom šef oddelka. — Bog jim pomagaj! — Komu? — Tistim v oddelku. Vsaj na začetku se obnašaj malo drugače kot doma . . . NASVETI ZA VINOGRADNIKE Letošnja zimska pozeba je skorajda prepolovila pridelek grozdja, zato bodo sodi ponekod ostali prazni. Na podlagi večletnih analiz vin za prodajo zasebnih pridelovalcev izvaja jo Kmetijski zavod v Mariboru — lahko ugotovimo, da je kljub velikemu napredku pri vinih še veliko napak, in sicer zaradi nestrokovne, nepravilne predelave in nege vina, zlasti pri manjših pridelovalcih v manjših kleteh. w Glavno načelo kletarstva naj bo čistoča. Brez čistoče ni mogoče pridelati dobrega, čistega in sta- Ribje specialitete V naših trgovinah se lahko kupijo različne morske ribe, sicer zamrznjene, vendar pa se dajo iz njih pripraviti imenitne jedi, med njimi tudi nadevan ocvrti osličev file. NADEVAN OCVRTI OSLIČEV FILE 2 osličeva fileja solimo, popopramo in v njiju položimo rezino edamskega sira, ki ga namažemo s kečupom. File nato pažljivo paniramo na dunajski način (moka, jajca in drobtine). Ocvremo ga v ne prevročem olju, serviramo s tatarsko omako. Zavolo toploga sunca bratvi ešče nede kunca. Bogme, trpele do preše, doma mo poslušali meše. Visoke grozgyi so cene, ništerna buksa posejne. Nemo pilij dosta mošta, že probati ga preči košta. Kapa da grata vinjo, cidijli mo samo slino: zelgye, krumpiš, repa, graj, z ozimnice do šli pač vkraj. Oho, mlejko, maslo, sir meso, či bar nam vd nede šlo, tou naša glavna bode hrana, dokeč ne vmori nas slana. VOLUHARJA IN KRTA BBBRMMMBMMBMMMHMaMBHMBHHMBBMMil Voluharji in krti lahko napravijo veliko škode v vrtovih, proti njim se borimo na najrazličnejše načine bolj ali manj uspešno. Vse kaže, da bo tem škodljivcem odklenkalo z napravo, ki so jo izdelali v Gorenju Elrad iz Gornje Radgone: preganjalec voluharjev P V 501. Ohišje naprave je izdelano iz kovinskih in plastičnih delov, odpornih na zunanje atmosferske vplive ter dotik z zemljo. V napra- novitega vina. Torej, pred trgatvijo počistimo najprej vse orodje, ki ga bomo uporabili pri trgatvi in predelavi (stiskanju) grozdja ter nadaljnji negi mošta in vina. Če je potrebno klet prebelimo in razkužimo, pregledamo kanalizacijo in zračenje;. Pregledamo vinsko posodo, mogoče so potrebna manjša popravila, z ustrezno barvo pobarvamo vse železne dele pip, posod, cevi in drugega. Tudi na zunanjih delih posode, orodja in drugih pripomočkov se razvije plesnoba, ki kvarno vpliva na vino, ki je zelo občutljivo in dovzetno zanjo. ANEKDOTE Italjanski pisatelj Massimo Botempelli (1878—1960) seje vozil v istem oddelku kot dva zakonca, značilna predstavnika novopečenih bogatašev. Mož se je silno trudil, da bi navezal pogovor s sopotnikom, a pisatelju ni bilo do tega in je odgovarjal kar se da kratko. — Vam smem ponuditi časopis? — Hvala, ne berem. — Potem boste pa eno prižgali? mu je ponujal cigarete. — Hvala, ne kadim. — Kmalu nato sta zakonca odprla torbo z jedili: — Izvolite! — Hvala, ne jem. — Dovolite, da vam predstavim svojo ženo! — Hvala, ne .. . 9 9 9 Italijanski pisatelj Vicenco Cardarelli je bistroumno opredelil komedijo in tragedijo: »Kadar v gledališču dva igralca postaneta ljubimca, je to komedija, če pa do tega ne pride, je to tragedija.« 999 Mlad avtor je prišel k italijanskemu pisatelju in kritiku Emiliu Cecchiju z zajetnim rokopisom. Ko ga je prebral, je pisatelj vprašal mladeniča. »Ali sem jaz prvi, ki ste mu prinesli delo?« »Prvi, prisežem.« »Od kod pa imate potem tistole veliko podplutbo okrog očesa?« — Za vajino zlato obletnico vama poklanjamo škatlo premoga. (K. Kironja) — Paketi se odpirajo, sapo zapirajo. (P. Potočnik) — Siti paketov — lačni vsebine! (Barbara P.) — Ne bi se tako smejal, če bi vedel, da ste od ZlSA dobili prazno škatlo. (E. Car) — Kaaaj, notranje rezerve si našel? (Alojzija R. Žnuderl) — Samo šefa še pokličem pa bomo pričeli. (Anton Bukovec) vi je vgrajeno elektronsko vezje, ki, ko napravo vključimo, v presledkih proizvaja zvočne signale frekvence 400 do 500 Hz in jih po plastičnem delu naprave prenaša v zemljo. Ker so voluharji in krti zaradi dobro razvitega sluha občutljivi na takšne zvoke, jih s tem preženemo. Napravo PV 501 poganjajo štirje 1,5-voltni baterijski vložki IEC 6R. Baterijske vložke vstavi uporabnik preden postavi napravo na zemljišče. Vzdrževanje sodov je eno od najzahtevnejših opravil v kleti in osnova za zdravo, neoporečno vino. Pri določitvi časa trgatve bodimo strpni in ne prehitevajmo narave, saj lahko napravimo nepopravljivo napako. V kletarstvu je zelo pomembna uporaba žvepla. Žal brez žvepla ne gre in še dolgo ne bo šlo. Uporaba žvepla je odvisna od več dejavnikov: od grozdja ob trgatvi do čistoče in razmer v kleti, pa tudi letnika. Dober kletar bo seveda posegel po strokovni literaturi, ki je je pri nas že nekaj. V radgonski občini letos osem požarov Čeprav so v radgonski občini v zadnjem obdobju dosegli nekatere pozitivne premike pri požarnem varstvu, s stanjem niso zadovoljni. Ob preventivnih pregledih v organizacijah združenega dela ugotavljajo v glavnem enake pomanjkljivosti. To so predvsem slab odnos do družbenega premoženja, ne izvajanje osnovnih požarnovarnostnih ukrepov in premajhna skrb za usposabljanje kadrov. V večini primerov samoupravni organi razpravljajo o problematiki požarnega varstva šele ko zagori in ko je že prepozno. Marsikje tudi nimajo usklajenih splošnih aktov z zakonom o varstvu pred požarom. Večje možnosti za požar so predvsem v večjih organizacijah združenega dela kot so Av-toradgona, Gorenje Elrad, Radenska, Kmetijski kombinat in druge. Organiziranost indu-strijsko-gasilskih enot tudi ni taka, da bi zagotavljala hitro in učinkovito ukrepanje. Tudi materialna in tehnična sredstva ter strokovna usposobljenost ne dajejo jamstva za varnost družbenega premoženja. Prepočasi se tudi uresničujejo priporočila samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, da je potrebno okrepiti industrijsko-gasilske enote in usposobiti potrebne kadre, povsod kjer to zahteva proizvodni proces, pa ustanoviti nove industrisjsko-gasilske enote. Vodne razmere v organiza cijah združenega dela niso povsod urejene, hidrantno omrežje je v sestavil Marko Napast oddelek za porodnice v bolnišnici mesto in reka vČSSR kraj pri Ljubljani spačen, skremžen obraz ameriška filmska igralka Baxter različica, oQteneK nekdanj, glodalec iz družine miši oporni steber 1 rabinov urad Oleg Vidov jedilni list španski Arabci fina ženska Sarajevo ščetka dušik afriški vojak slikar samouk zlitina iz jekla in niklja trava druge košnje preval v Črnogorskih Brdih planina v Makedoniji lučaj popevkar iz CSSR (Karel) jap. luka na Severn obali otoka Honšu rimska 4 častitljiv starec Novi Hebridi južnoameriška denarna enota nemški števnik osem mera za zemljišča REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Španija, karamel, ostrina, rt, gnus, pali, FT, I, oltar, Jadar, I. Ole, Kirn, Nan San, ČS, Aldo, eksport, kapa, IO. večini primerov neuporabno ali založeno. V radgonski občini je bilo letos osem požarov, od tega dva v družbenem in šest v zasebnem sektorju, skupna materialna škoda pa je 61,910.000 dinarjev. Velikanska materialna škoda je nastala na farmi v Lutvercih, kjer je bil vzrok požara malomarnost. Pri požarih, ki so nastali v zasebnem sektorju, pa so vzroki f kurilne naprave, malomarnost, igra otrok, elektrika. V oktobru — mesecu požarnega varstva, katerega moto je KREPIMO POŽARNO VARNOST, bodo v radgonski občini ponovno preverili stanje požarnega varstva, ugotavljali, kako se v praksi izvajajo predpisi in samoupravni dogovori ter preizkusili strokovno usposobljenost in tehnično opremo. Ponovno bodo opozorili delovne ljudi in občane, zlasti pa odgovorne v organizacijah združenega dela, na večjo skrb za požarno varstvo, saj to ni samo skrb gasilcev, temvečnaša skupna skrb. Po besedah predsednika skupščine 'samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Gornja Radgona Jožeta Štelcla pa nas v naslednjem obdobju čaka nič manj pomembna naloga: kako zagotoviti učinkovit nadzor nad proizvodnje, uporabo, prevozi in odlaganjem škodljivih snovi. Fef Maučec Duhovite pripise k današnji risbi pošljite do četrtka, 24. oktobra na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo. NAŠA RISBA - VAŠPRIPIS VESTNIK 10. * 985 STRAN 13 । križem kražem po naših šolah UREDNIK VAM Kar vneto že dopisujete, jaz pa se trudim, kolikor se le da, da bi objavil čim več vaših prispevkov. »Upamo, da tvoj koš ne bo preveč požrešen, kar v sedanji situaciji ne bi bilo nič čudnega. Verjetno si se hudo potil pri prebiranju naših klinopisov, pa si zato uvedel ta varnostni ukrep. Sicer imaš po eni strani prav, saj tudi naša tovarišica vzdihuje, ko pozna naše pisave, kaj pa Ti! Po drugi strani pa se jezimo, rekoč: Kdo nam bo tipkal? Se boš tega dosledno držal ali pa nam boš kdaj pa kdaj pogledal skozi prste?« Kaj naj na to odgovorim do-pisnikota z osnovne šole v Gornjih Petrovcih? Tudi jaz upam, da koš ne bo preveč požrešen, kar pa ni odvisno samo od njega oziroma mene, pač pa v prvi vrsti od prostora, ki je namenjen naši rubriki. Če ne boste vselej uspeli vaših prispevkov natipkati, pa zares obljubljam, da vam bom kdaj pa kdaj pogledal skozi prste. Tudi pri drugih ne bom tako zelo strog, čeprav je lepše in bolje, ako pri dopisniških krožkih prispevke tudi natipka- te. Cim prej se naučite te >vešči-ne<, tem bolje bo za vas, kajti to vam bo v življenju prav gotovo še kako prav prišlo. Sicer pa vam pri tem najbrž lahko pomore tudi kdo drugi na šoli. Če pa res ne gre drugače, pa napišite kar z roko. Marjanci z OŠ Grad pa sporočam, da bi za bogate misli, ki jih je skušala povezati v pesmico, bolje ustrezal prozni sestavek. To večkrat velja tudi za druge pesniške poizkuse, če niso dovolj >spiljeni<. Sicer pa nikar puške v koruzo! To vam svetuje in vas pozdravlja Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov n. sol. o. Ggrnja Radgona Partizanska 3 — Mele 69250 Gornja Radgona_________ ' V KORAK Z RAZVOJEM ELEKTRONSKE TEHNIKE V majhnem kraju ob Muri in ob državni meji z Avstrijo, v G. Radgoni, je leta 1955 nastalo obrtno podjetje z imenom ELEKTRORADiO, ki se je preimenovalo v ELRAD. Prve antene v Jugoslaviji so bile izdelane v ELRADU, prav tako pribor in visokofrekvenčni kabli. V to obdobje do leta 1965 spada tudi začetek razvoja oddajnikov, pretvornikov, profesionalnega pribora. V družino delovnih organizacij GORENJE se je ELRAD vključil leta 1973. S tem so bile dane nove možnosti za še hitrejši razvoj ELRADA. Danes GORENJE-ELRAD izdeluje vse od izvora TV in radijskih signalov do končnega sprejema in je eden največjih proizvajalcev te opreme v Jugoslaviji. PIONIRSKI PRAZNIK Kot vsako leto so tudi letos v septembru pionirji na vseh OŠ praznovali svoj praznik — dan pionirjev. Vsaka šola želi tega dne učencem nuditi čim več ob njihovem prazniku. Naša šola že tretje leto nosi ime po znani aktivistki in skojevki Mariji Rožman, ki je tragično preminila med NOB. Junakinja s Polic je še dandanes vsem učencem in delavcem naše šole vzor, zato se ob vsakem prazniku spomnimo nanjo. Letos, ko mineva 40 let od tako težko priborjene svobode, smo se na šoli še posebej potrudili. Vsi učenci, na čelu s pionirsko organizacijo in njihovo mentorico, delavci šole in gostje smo uživali ob pripravljenem kulturnem programu. Pionirska konferenca, ki je potekala v nadaljevanju, je bila dokaz samouprave učencev in njihove sposobnosti vodenja razprav. Izrazili so svoje želje in potrebe, na koncu pa potrdili misli, da bodo lahko edino z učenjem in izvenšolskim delom dokazali, da so pravi Titovi pionirji. Veseli smo bili obiska tov. Ivane Klobasa, sestre pokojne Marije Rožman, ki nas tokrat ni obiskala prvič, in vsi smo prepričani, da bo še prišla med nas. Vedno s ponosom mladim pove kakšno misel ‘o junaštvu svoje sestre. Ob prazniku so učence obiskali tudi predstavniki D PO iz KŠ ter zunanji sodelavci naše šole. Njihova želja je bila, da bi delali tako dobro in še bolje tudi v prihodnje, saj le tako lahko pričakujemo dobre rezultate. Tov. Štefanu Geriču so učenci ob tej priložnosti izročili skromno darilo za pomoč in trud ter še za nadaljnje sodelovanje s pionirsko zadrugo na šoli. Pionirsko konferenco smo končali z mislimi in ugotovitvami, da delamo dobro, seveda pa bo potrebno storiti še marsikaj, da bo stanje na šoli takšno, kot si želimo. Starejši učenci so sklenili svoj praznik s športnim tekmovanjem, medtem ko so se mlajši s sprehodom v bližnji gozd zadovoljni in veseli ter izmučeni odpravili domov. Bojan Macuh, OŠ Stogovci V petek smo se zbrali v šoli. Najprej smo poslušali radijsko igro z naslovom Dan pionirjev. Po končani igri smo se peš odpravili v Buč-kovce. S seboj smo si vzeli tudi malico. Šli smo po makadamski cesti. Prišli smo do majhne trate. Tam smo se najedli. Šli smo dalje po asfaltirani cesti. Potem smo prišli do velike lepe trgovine. Kupili smo si sladkarije in si odpočili. Nadaljevali smo pot. Videli smo hiše, šolo, bife, blok in igrišče. Ustavili smo se na majhni jasi. Tam smo peli in plesali. Čeprav smo bili malo utrujeni, je bilo zelo lepo. Alenka Kolbl, OŠ Stara Gora Babica in medvedek Po kosilu se najprej preoblečem, naredim nalogo, se naučim, potem pa berem knjige ali pa vzamem v roke najljubšega babičinega medvedka, ki ga je bila dobila med vojno. Tega medvedka je imela babica najraje, ko je bila majhna. kajti takrat ni bilo časa, da bi jo mamica vzela v naročje in ji povedala kakšno lepo, toplo besedo, kot jih sedaj govore nam naše mame. Kadar so streljale puške, je vedno v postelji jokala, kajti takrat je bilo njeno malo srce polno žalosti. Ko ji je bilo najhuje, je v naročje vzela medvedka in mu zapela kakšno pesem. Po štirih letih se je vojna končala. Ni bilo več slišati mrkih pušk. Takrat so za babico nastopili boljši časi. Dan za dnem se je prebujala v lepših, svetlejših, svobodnih dneh. Izbrala si je primeren poklic, si ustvarila družino in skrbno skrbela zanjo. Sedaj je moja babica osivela. Postarala se je in na obrazu se ji je nabralo veliko gub. Postala je mnogo manjša, a dan za dnem me prebudi s toplo roko in z nasmehom na obrazu. Vedno obuja spomine na preteklost, nam otrokom pa pripoveduje zgodbe iz tistih časov. Spomine na preteklost opisujejo mnoge knjige, ki sem jih prebrala, slike in nanjo me spominja babičin medvedek, ki se prebuja v svobodnih dneh na polici za igrače. Nataša Nemec, 7. b _______________OŠ Rogašovci^ ZOI '84 - SARAJEVO Kljub hudi konkurenci svetovnih proizvajalcev elektronske opreme je tovarna postala ekskluzivni dobavitelj 'TV opreme na minuli sarajevski zimski olimpiadi. V olimpijskem projektu so antenski sistemi in povratni signali. Tri pretvor-niške točke so bile na Bjelašnici, Humu in Tre-beviču, z njimi pa so pokrili vsa športna prizorišča oziroma objekte. SPREJEMNI SISTEMI ZA SATELITSKO TV Kot dodatek k napravam za kabelsko TV (CATV) delajo v Elradu sprejemni sistem za satelitsko TV, ki bo v Evropi drugačna kot v .ZDA. Tu namreč nobena država ne bo mogla imeti svojega sistema, kar velja tudi za Jugoslavijo, kjer bo zaradi večnacionalne skupnosti potrebnih več programov. Ker gre za oddaje v več jezikih hkrati, je Jugoslavija tudi edina | dežela v Evropi, ki so ji v Ženevi zagotovili 10 kanalov (druge države 5). V Elradu so že tako daleč, da so že naredili sprejemnik za ruski satelit, ki oddaja na nižji frekvenci kot drugi. Sprejemno aparaturo so razstavili na sejmu elektronike v Ljubljani, čeprav ta satelit ni primeren za sprejem programa v Jugoslaviji (spremembe norm SECAM — PAL). V Elradu načrtujejo, da bi sprejemni sistem osvojili ko bo v orbiti prvi zahodnonemški satelit, ki bo pokrival tudi dobršen del Jugoslavije. Še prej naj bi se vključili v kabelsko TV. V kratkem bo končan tak projekt v Mariboru v naselju Nova vas 2 s 1200 stanovanji. LETO KAKOVOSTI Letošnje leto so v SOZD GORENJE proglasili za ,,Leto kakovosti", kar pomeni, da bodo na vseh ravneh storili kar največ, da bi pojem kakovosti postal sinonim ustvarjanja in dela. Vsa prizadevanja naše družbe, našega gospodarstva so usmerjena v stabilizacijo, kar v prvi vrsti pomeni zmanjšanje zunanjih dolgov, kar lahko dosežemo le s povečanim izvozom. Osnova za večji izvoz pa je naša konkurenčnost na svetovnem trgu, le-ta pa se izraža s kakovostjo, in ceno. Nastopanje na zunanjem trgu ne pomeni samo ustvarjanje deviz za lastne potrebe in potrebe družbe, pomeni še veliko več. Predvsem pomeni stik s tehnološkim razvojem v svetu, pomeni možnost prenosa znanja v naš razvojni, tehnološki in proizvodni prostor. Pomeni v končnem smislu naš obstoj in razvoj. IZVOZ VEČJI OD UVOZA V Elradu se zavedajo, da je za obstoj in uspešno poslovanje nujno več izvažati, zato se že več let uspešno vključujejo v mednarodno menjavo in imajo zato pozitivno devizno bilanco. Medtem ko je njihovo ime na zahodnem trgu (ZRN, Italija, Avstrija, Švedska) znano, so že tradicionalni izvozniki TV naprav v dežele v razvoju (Irak, Kuvajt, Nigerija, Jemen). Celotni izvoz Elrada znaša že tretjino celotne proizvodnje. LASTNA TRGOVINA Aktivnosti za delovanje trgovine z Eiradovimi izdelki (tudi izdelki z napakami) potekajo že dalj časa. Trgovina bo v starem delu Elrada v Gornji Radgoni na Partizanski cesti ob cvetličarni. Poleg prodaje lastnih izdelkov načrtujejo tudi popravila oziroma zamenjavo izdelkov in polizdelkov. (TRGATEV SOLA Novi izdelki s področja elektronike USI 201 — usmernik za terminal, mini TV pretvornik 0,5 W, CATV tunerji, delilniki, odvzemniki, TKO 2075 — nizkošumni specialni ojačevalnik z velikim ojačanjem za UHF območje in dobrim VF tesnenjem. Novi izdelki na antenskem področju TVA 2002 — caravan antena RO 2011, RN 2011, RS 2011 - sobne radijske antene TO 3415, TN 3415, TS 3415 - sobne TV antene. Klopotci se igrajo, veselo ropotajo, vanje veter se zaganja in trgatev že oznanja. Grozdje poje: »Hej, ljudje, pridite, potrgajte me že, stisnite me v vino zlato, to plačilo bo za vas bogato!« Sode z vinom res so napolnili, toda pol ga 'že so spili, kozarce so si znova napolnili, dokler vina niso spili. Maja Bundrl, 4. raz. OŠ Veržej Šola ni šala. to vemo vsi, ki hodimo vanjo in se učimo. cAL^ /fvuoG Mltb hsAz . fPotvm; Mrvcr Za ene je šola groza, trpljenje, znojenje. .. za druge pa veselje in brezskrbno otroštvo. Naj bo tako ali drugače, njeni učenci smo vsi, in za nami bodo tudi drugi še dolgo vanjo hodili. Zatorej le hitro zvezke, knjige, svinčnik, radirko v roki, možgane napnimo, da učitelje in svojo radovednost potešimo. Slavica Fartek, 6. b — Caravan antena TVA 2002. Na 12. razstavi izumov, tehniških izboljšav in inovacij Rast YU '84 je Gorenje Elrad prejel diplomo z bronasto plaketo za ta izdelek. Caravan antena je namenjena predvsem lastnikom počitniških prikolic. Ima zelo dobre lastnosti, saj je opremljena- s kakovostnim ojačevalnikom. ZMAGA Komaj sem čakala tisti dan, ko bo atletsko tekmovanje. Moja disciplina je bila tek na 300 m. To je bilo zame največje tekmovanje doslej. Zjutraj, ko sem prišla na stadion, je bilo že polno ljudi. Malo sem se ogrela in vodja tekmovanja je že dal znak za start. Postavila sem se na svoje mesto. Bilo nas je sedem. Srce mi je močno utripalo. Želela sem, da bi bila prva. Morala se bom potruditi. Dan je bil žvižg za start in začele smo teči prve metre. Nisem hitro stekla. Pred mano sta bili dve tekmovalki. Komaj sem ju dohajala. Bile smo na polovici, ko sem eno prehitela. Zdaj je bila pred mano še prva tekmovalka. Hitro je tekla. Še nekaj korakov do cilja in prehitela sem jo. Uspelo mi jc! Bila sem prva. Zelo sem bila srečna. Tanja Sukič, 4. č OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota NOVO! — Mini TV pretvornik 0,5 W za pokrivanje manjših področij s TV signalom. Sestavljen je iz modulov po principu SAN-MULTI, kar omogoča enostavno vzdrževanje in hitro zamenjavo modulov. Novi kabli KEL 75/7/077 — specialni kabel za prenos TV in RA signala za CATV sisteme. Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo! SIMM 14 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 Kako določati penzionske cene? Dva tozda Radenske sta zabeležila poslovanje v prvem polletju z izgubo, eden od njiju je tozd Naravno zdravilišče. Le-to kot ena največjih temeljnih gostinskih in zdraviliških organizacij v Pomurju je prigospodarilo 14,3 milijona dinarjev. Vzroka sta predvsem dva: na prvem mestu veliki stroški energije, ki znašajo tretjino vseh stroškov, na drugem pa neprimerna sestava gostov. Poleg tega je bil letos nenačrtovan izpad večjega števila tujih gostov .iz Izraela in Nemčije. Vseeno upajo, da bodo turistično leto zaključili brez minusa pred številkami, saj bodo s 1. novembrom zvišali cene za 40 odstotkov, nato pa spet januarja prihodnje leto. Vendar je to le začasna rešitev. Njihovo turistično prizadevanje najbolj omejuje neprestano zviševanje cen, saj bi po zahtevah dobre turistične ponudbe morali že sedaj poslati agencijam penzionske cene, ki bodo veljale do konca drugega leta. To pa je z gospodarskega vidika nemogoče. O tem, kako rešiti problem in pritegniti v Radence različne goste, smo se pogovarjali z direktorjem Naravnega zdravilišča, Jožetom Duhom. Za začetek: kaj pomeni za vas gostoljubje? Odgovoril bom kot direktor Naravnega zdravilišča in kot gost. Gostoljubje po mojem pomeni to, da dobi gost občutek, da je dobrodošel, da so turistični in gostinski delavci zadovoljni, da je prišel k njim, da ga lahko postrežejo. Gostoljubj je je prav gotovo prvi adut dobrega gostinstva in turizma in temu namenjamo še premalo pozornosti. Na to nas tudi gostje večkrat dobronamerno opozorijo. V prvih osmih mesecih letošnjega leta ste imeli v Naravnem zdravilišču 108 tisoč nočitev. Kakšni gostje so bili to? V zdraviliščih počasi ne bo sezone in nesezone, vendar lahko govorimo o poletni turistični sezoni predvsem s tega vidika, daje v teh mesecih veliko več življenja, več gostinskega prometa, drugače pa so gostje vse leto. Pri nas v Radencih se dogajajo pomembne spremembe pri sestavi gostov, predvsem v tem smislu, da je čedalje več samoplačnikov, ki prihajajo tudi bolj na preventivo, na do- pust, in da je čedalje manj takih gostov, ki jih pošiljajo socialne in zdravstvene skupnosti in ki prihajajo k nam izključno INTERVJU na zdravljenje. Pomemben delež imajo tuji gostje — prizadevamo si, da bi bil ta delež čim večji —, občasno pa so tukaj tudi seminarji in kongresi, ki nekako zapolnijo tisto vrzel, ko ni polne zasedenosti. Je pa po drugi strani tudi res, da je pri nas precej prehodnih gostov. Naš cilj je, da bi bila sestava gostov drugačna: se pravi čim več gostov, ki pridejo na dopust in oddih in ne le na zdravljenje. Pri vas prevladujejo domači gostje. Kakšno je razmerje med domačimi in tujimi gosti? No, pri nas seveda še prevladujejo domači gostje, tako da za letos načrtujemo, da bo le okrog 13 odstotkov tujih gostov. Delamo pa intenzivno na tujem tržišču, da bi ta odstotek povečali. O razlogih ne bi govoril, ker vemo, da so tujci z gospodarske plati izredno zani- mivi, seveda pa tudi bolj zahtevni. Verjetno imate za prvih osem mesecev izračunan dobiček, če seveda je dobiček? No, v prvem polletju je bilo poslovanje še negativno, kar je sicer za to temeljno organizacijo že običajno, predvsem iz tega razloga, ker se največ le ustvari v zadnji polovici leta. Vzroki so povezani tudi z gosti, saj je njihova izvenpenzionska-poraba še majhna. Poleg tega nas močno tepejo nekateri stroški predvsem energije. Če je dobiček majhen, so tudi osebni dohodki majhni? Osebni dohodki so danes povsod problem, prav gotovo sp premajhni glede na delovne razmere v turizmu in gostinstvu in glede na realen življenjski standard. Tudi v naši temeljni organizaciji so osebni dohodki v mejah povprečja v gostinstvu — v prvem polletju je bil povprečni OD 37 tisoč dinarjev. To je tudi vzrok, da je odhajanja gostinskih delavcev tako veliko, to pa težko nadomestimo. Kako boste rešili problem, da bi imeli čim več takih gostov, ki bi več potrošili? Naša obveza je, da programe bistveno dopolnimo. V poštev pridejo programi za oddih in dopust, ki pa vseeno temeljijo na osnovni zdraviliški ponudbi. Letos smo uvedli precej novosti, odprli smo na primer prenovljeno Narodno restavracijo, s katero smo dosegli novo kakovost v gostinski ponudbi, saj v njej nudimo izključno domače jedi v lepem domačem okolju. Prav tako smo letos dopolnili ponudbo rekreacije z lokostrelstvom in jahanjem, popestrili preživljanja prostega časa, odprli YU butik in s tem precej izboljšali siromašno trgovsko ponudbo v Radencih, poleg vsega tega pa smo si prizadevali za čisto okolje. Zavedamo pa se, da je naša ponudba — še posebno za tuji trg — preskromna in da jo moramo bistveno dopolniti z novimi programi; eden takih je tudi program Zdravje—lepota. Bernarda Peček LINA SOZD — združena elektrokovinska lesna industrija podjetja Maribor, n. sub. o. Apače n. sol. o. pošta: 69253 Apače telefon: (069)79-007, 79-017. 79-020, 79-021 telegram: LINA Apače Poleg predstavljenega programa LINA iz Apač izdeluje še notranjo opremo. S tem zadovoljujemo potrebe pri opremljanju hotelov, dijaških domov, šol, vrtcev ter izdelujemo vso notranjo opremo po naročilu. Tozd Kovinska proizvodnja pa izdeluje hobi stroje iri mehansko I obdeluje kovine. OB PRAZNIKU GORNJERADGONSKE OBČINE NAJISKRENEJE ČESTITAMO ! CIMOS ZA BOLJŠO OBDELAVO ZEMLJE KOPER Za CIMOS je bilo vedno znano, da je bil proizvajalec avtomobilov v industrijski kooperaciji s CITROENOM. Vendar je sčasoma postalo potrebno proizvodni program razširiti tudi na nekatera druga področja. V prvi vrsti zaradi bolj uravnoteženega razvoja, ker je lahko avtomobilska proizvodnja zelo občutljiva in niha v teku let, predvsem od svetovne konjunkture. Pri CIMOSU so v začetku osemdesetih let začeli razmiš- SNEŽNO PUHALO CSP 2 CIMOS moč: 50—60 kW delovna širina: 2000 mm delovna globina: 600—800 mm teža: 440 kg delovna hitrost: do 2 km/h Ijati in tudi delati na področju kmetijskih strojev oziroma agregatov za kmetijske stroje. V sodelovanju z nekaterimi večjimi proizvajalci kmetijskih strojev so v začetku z njimi le kooperirali. Izkušnje na tem področju pa so CIMOS pripeljale do lastnih pri njih skonstruiranih sklopov agregatov in v zadnjem času tudi nekaterih finalnih izdelkov. Od sklopov oziroma agregatov so bili razviti razni reduktorji, razna gonila, ki jih uporabljajo v priklju-.čnih strojih za kmetijstvo, potem varnostne sklopke, ki služijo za pogon ali pri pogonu pri kmetijskih strojih v kombinaciji s kardanskimi gredmi. Pri finalnih proizvodih se CIMOS spušča v tista področja, ki so slabo pokrita z ostalimi proizvajalci. Od priključnih strojev so v prejšnjem letu pripravili stroj, ki je zelo interesanten v tehnološkem smislu. To je VRTAV-KASTA BRANA. Ker v svojem delu praktično omogoči, da se pripravi zemljišče za setev z manj prehodi traktorja, da se zaradi tega porabi manj goriva, zemljišče se manj potlači in s tem je lahko tudi cena priprave za setev manjša. Poleg tega omogoča celo tudi razne kombinacije z drugimi kmetijskimi priključnimi stroji kot npr. s sejalnico ali posebnimi plugi na enem stroju. Ta VRTA VKASTA BRANA je bila na lanskoletnem radgonskem sejmu tudi nagrajena. V letoš MULČER CM 140 CIMOS delovna širina: 1400 mm pogonska moč: 30 kW delovna hitrost: 4—8 km/h teža: 440 kg njem letu pa je že v redni proizvodnji in bo po spoznavanju potrošnikov z njenimi prednostmi v bistvu dosegla dober plasma posebej še, ker je v marsičem boljša od dosedanjih tehnik, ki so bile uporabljene. V letošnjem letu so pri CIMOSU pripravili novost. To je MULČER, ki ima horizontalno postavljen valj s kladivi in služi predvsem za drobljenje rastlinskih ostankov na strni-ščih, sadovnjakih ali v goricah po obrezovanjih. Omogoča, da vse te ostanke seklja na drobno, ker jih je potem lažje podo-rati in ne predstavljajo večjega problema za pospravljanje. Na letošnjem sejmu v G. Radgoni je bil MULČER tudi nagrajen za kvaliteto. Novost pri CIMOSU je tudi SNEŽNO PUHALO. To je novost celo v Jugoslaviji predvsem zaradi tega, ker je to v bistvu priključni oziroma vlečni stroj za traktor. Z njim se lahko čisti predvsem poti v krajevnih skupnostih, manjše parkirne prostore, parke ali podobno v komunalnem področju. Ni pa mišljen za čiščenje glavnih magistralnih cest. V področju gonil, reduktorjev je CIMOS izkoristil predvsem svojo tehnološko opremo, ki je delno bila neizkoriščena iz avtomobilskega programa, kar mu je omogočilo, da je razmeroma hitro in kvalitetno osvojil različne vrste prenosnih elementov, reduktorje, razna gonila, ki jih dobavlja razli- VRTAVKASTA BRANA CVB CIMOS 1500 teža: 460 kg dolžina: 0,915 m širina: 1.612 m delovna širina: 1.5 m max. delovna globina: 0,20 m pogonska moč: 22 — 30 kW število prestav: 1 čnim proizvajalcem končnih kmetijskih strojev. To je področje, ki je zelo interesantno za jugoslovansko tržišče pa tudi ima precejšnje perspektive v svetu. Z izvozom tega proizvodnega programa so pri CIMOSU šele na začetkih, vendar upajo, da bodo s trdim delom in kvaliteto uspeli tudi na tem področju. Isto velja tudi za preobremenitvene sklopke, kardanske gredi, ki pravzaprav z njimi sestavljajo en sklop. Na tem področju so pripravili kompletni asortiman različnih vrst preobremenitvenih sklopk, ki imajo v bistvu namen, da ščitijo priključni stroj ali pa pogonski stroj pred različnimi preobremenitvami, ki so možne v obratovanju. S tem asortimanom že danes pokrivajo vse potrebe na jugoslovanskem tržišču. Tudi na tem področju imajo v Kopru ambicije, da bi prodrli v svetovni trg. VSE INFORMACIJE DOBITE: CIMOS KOPER Cesta Marežganskega upora 2 66000 KOPER telefon: 066/31 131 telex: 34 273 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 15 V J PAŠKI DOLINI ŠE LETOS SKUPNO 100 NOVIH TELEFONOV Od Črnec do Trat še naprej praktično brez povezave SAMO 4 KILOMETRE OSNOVNEGA KABLA STANE 15 MILIJONOV DINARJEV - BREME, KI GA SAMO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NE ZMOREJO Ko so kmalu po neurju v Apaški dolini položili osnovni telefonski kabel od Pograda do Črnec, je kazalo, da ta obmejni predel radgonske občine ne bo imel več težav s telefonsko povezavo. Vendar se je kmalu pokazal razkorak med potrebami in možnostmi in v obeh krajevnih skupnostih, Apače in Stogovci, že nekaj let bijejo neuspešno bitko, da bi dobili telefone tudi na območjih, ki so sicer ne samo zaradi obmejne lege družbeno pomembna, širše družbene pomoči pa zaenkrat niso deležna. V krajevni skupnosti Apače premorejo zaenkrat okoli 60 telefonskih priključkov, s stotimi, ki jih bodo pridobili do konca leta, jih bo skupno okoli 120. Pred kratkim je namreč zabrnelo 44 priključkov v Segovcih, 55 pa se jih še obeta vaščanom Lutverec in dela Apač. Naložba je vredna 4,6 milijona dinarjev, oziroma sto tisočakov na naročnika. Kljub temu pa v Apaški dolini s širitvijo telefonskega omrežja niso zadovoljni. Kajti brez te zveze je praktično celo območje od Črnec do Trat, kjer ni položen niti osnovni vod. Ta bi le do Stogova (4 kilometre) po predračunu Podjetja za PTT Murska Sobota stal 15 milijonov dinarjev. Breme, ki ga krajani ne zmorejo, širša družbena pomoč (tudi iz sredstev za manj razvita in obmejna območja) pa je zaenkrat izostala, kljub skupnim aktivnostim z JLA in radgonsko skupščino občine. In tako ostajajo zaselki od Črnec (tu je zadnji telefon v rnešal-nici KK Radgona, v Stogovcih pa v osnovni šoli dopoldne) do Trat še vedno telefonsko »nemi«. Kdaj jim bo uspelo razširiti telefonsko omrežje tudi v ta konec? Pri tem z ozirom na izkušnje v krajevnih skupnostih niso optimisti, odločni pa so, da se mora najti celovita rešitev, in to čimprej. V. Paveo Srečanje z radenskim očakom Velikokrat se križajo naša pota, a niti slutimo ne, da se pod lahno upognjenim hrbtom in še dokaj hitrim korakom skrivajo leta, ki so krepko prešla v deseto desetletje. Častitljiva starost trdne kmečke korenine Kolarjevih. Strica Martina Kolarja, 93-let-nega radenskega očaka, sem v kratkem razgovoru vprašala, kako ostaja pri svojih letih v kondiciji, ki mu jo lahko zavidamo mlajši, saj pogosto pešači do Kapele, vsak dan pa tudi obide svoje ime-:je -n še kaj postori. Njegove oči so se zazrle nekam daleč. »Skrb n spomini, predvsem pa globoka navezanost na domačijo ...« razmišlja giasno. Njegova pripoved je jasna, spomin čist in veliko želja za bodočnost vnukov sledi ena drugi. Ni čutiti tožbe nad starostnimi težavami, le skrb za vsako drevesce v domačem logu mu daje moč, da usmerja korak v naslednji dan. Glas mu zadrhti ob misli, da je poslednji Kolar na domači grudi, saj ostaja ime nekje daleč na tujem ... »Veseli pa me le, da bo zemlja ostala hčerkinim otrokom,« in hitro nadaljuje: »pa se bodo čez leta spomnili, da sem zasadil drevo ob robu gozda jaz — oča.« Srečanje je naredilo name globok vtis in morala sem ga zabeležiti! Mija MOJ PRIF To ovi den sen velela: Ka ne bi tudi jas nekaj načobrekala v toti naš cajting, če že drugi vsi pišejo! Naš Franček mi provi, ka ma mojih gučov že puna viiha, driigi pa me tudi nečejo poslušati. Lehko de le keri prebra, od ovih pri cajtingi, moj prif in de kaj da v Vestnik, ka pa nede praf napisano, do pa itak preštrihali. Ja, ka sen že štela — aha: lepi so toti bregi okoli Kapele! Keko Udi si jih oglediivle. Zaj pojejo klopotci, te pa je še lepše. Tak sen ovi den šla po no ven asfalti v štaciin po malo cukra, jesiha pa driigo špecarijo. Jeblandrog, kak sen mogla meti paško, ka me nebi povoza kakšni afto, keremi seje midilo v kmečki turizem, H pa je proba zvoziti ovinke in liikne na Vinski cesti. Včosih provin: kak pameten je bija tisti, ki je cesti da toto ime. To je resen dobro, ka je cestni reda-riše neso zavohali. To bi služili! Eh, ka nemo samo o ten gučala ! Prišla sen tak do štaciine. Vete kak me je mikalo, ka bi si kupila eno žemlo. No, rovno teko penez mi je ostalo! — Zemla, čiite, žemla je bila toka, kak bi jo žjavili na sunci. ne pa vii moderni pekariji. Ge so tisti cajti, ka je dišalo po žemlah no frišken kruhi iz pekovega koša, ka ga je pela na becikli po Paričjaki iz Tramšekove pekarije. Vite, tak vse mine. Ja, pa ka nemo pozobila. Naš »zadružni dom«, eh, »kulturni dom« — ali kak se že provi, ma streho poprovleno. Tak ja, ka de de-no mareia cela! Bogi siromak, ka de le žjin gda gre krajevna pisarna vun ? Da le nede tak kak z grodon v Radgoni! Vete, moja mamika so tudi bili polek, ka so dom zidali. Le kak bi jin bilo pri srci, ka bi ga zaj vidli? Jeblančuk, ka mislite, sen kaj preveč počvekala ? Ja, zakaj pa ne, ka pa je resen! Tak, več pa kda drugič! Mo po koko viin vrgla, teren tete negda! Vaša FRANČIKA Z VRHOV SOZD LTH DO THN Škofja Loka, TOZD »Vitrina« Ljutomer, Kolodvorska 28 objavlja prosta dela in naloge 1. Vodja obrata 2. Računovodja TOZD Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod točko 1. — višje ali srednješolska izobrazba, strojne smeri, tri leta delovnih izkušenj Pod točko 2. — ekonomski tehnik, tri leta delovnih izkušenj Za objavljena dela, delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LTH Škofja Loka TOZD Vitrina Ljutomer, Kolodvorska 28. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po objavi. Prvi rezultati v novem šolskem letu Odbor za šolski šport OŠ v občini Gornja Radgona si je zastavil pester program tekmovanj v šolskem letu 1985/86. V atletiki so se že pomerili tekmovalci sedmih osnovnih šol že 26. septembra. Tekmovalo je 316 učencev. Organizatorje bilo ŠŠD Mejnik OŠ Jože Kerenčič. Med tekmovalci 5. in 6. razredov je zasedla 1. mesto OŠ Gornja Radgona, 2. mesto OŠ Radenci in 3. mesto OŠ Apače, pri tekmovalkah pa 1. mesto OŠ Kapela, 2. mesto OŠ Gornja Radgona in 3. mesto OŠ Radenci. Med tekmovalci 7. in 8. razredov so dosegli najboljše tri rezultate OŠ Radenci, Gornja Radgona in Kapela, med tekmovalkami pa OŠ Gornja Radgona, Videm in Kapela. -------—— V prvi polovici oktobra bo tekmovanje iz rokometa;,Mija INA NAFTA LENDAVA TOZD STROJNE DELAVNICE razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo osnovnega sredstva, in sicer: — osebno vozilo Lada 1500 — karambolirano leto izdelave 1981 Izklicna cena je 150.000.— din. Vozilo se nahaja v krogu TOZD Strojne delavnice v Petišovcih. Javna dražba bo v petek, dne 18.10. 1985 ob 11. uri pred skladiščem lokacija 3 v Petišovcih. Vsi zainteresirani morajo pred dražbo na blagajni Nafte vplačati 20% polog, kar je osnova za udeležbo na dražbi. Prometni davek plača kupec v skladu z Uradnim listom št. 33/72. Na osnovi sklepa delavskega sveta Elektro Maribor n. sol: o., TOZD Elektro Murska Sobota razpisujemo javno licitacijo za prodajo poslovnih prostorov — rajon Lendava v Lendavi Krajnčeva 30, ki bodo vseljiva v treh mesecih od podpisa pogodbe o nakupu. Izklicna cena poslovnih prostorov znaša 6.993.870,00 dinarjev. V primeru, da ne bo nobeden kupec želel kupiti vse poslovne prostore, bomo le-te prodali po zaključenih celotah: Izklicna cena Prostori pritličja in kleti 4.662.998,— Skladiščni prostor 1.123.237,— Garaža 1.207.676,— Licitacija bo v ponedeljek, 21.10.1985 ob 9. uri v Lendavi Krajnčeva 30. Pred,licitacijo je obvezen 10% polog od izklicne cene poslovnega prostora pri blagajni TOZD Elektro Murska Sobota n. sol. o. Murska Sobota, Lendavska c. 31. Prometni davek plača kupec. Vsi interesenti si lahko ogledajo poslovne prostore vsak delavnik med 8 in 12 uro. STRAN 16 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 šport AKTUALNO V TELESNI KULTURI Pestra dejavnost šolskih športnih V Pomurju imamo dobro razvita šolska športna društva, ki so osnova za razvoj telesne kulture. Šolska športna društva delujejo na osnovnih in srednjih šolah v vseh štirih pomurskih občinah in imajo razvito pestro dejavnost. Samo v soboški občini deluje 20 šolskih športnih društev, od tega 16 na osnovnih in 4 na šolah usmerjenega izobraževanja, ki vključujejo v. sekcije in krožke blizu 7.000 učencev. Njihovo dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo pouka telesne vzgoje, vodi in usmerja odbor za šolski šport pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine. Mentorstvo v šolskem športnem društvu opravlja učitelj telesne vzgoje, medtem ko v vadbo vključujejo tudi zunanje sodelavce, bivše učitelje in učence na šoli. Osnovne naloge šolskih športnih društev so vključevanje šolske mladine v organizirane oblike dejavnosti v društev posameznih športnih panogah, nudenje strokovne pomoči posameznih trenerjev ali strokovnih delavcev šolski mladini, ki je vključena preko selektivnega dela v posamezne kategorije, in pomoč pri načrtovanju, usmerjanju in izvajanju osnovnega dela. V šolskih športnih društvih namenjajo posebno pozornost tudi samoupravni organiziranosti ter uresničevanju-programa in nalog telesne kulture, katerih smoter je privzgojiti potrebo po vsakodnevni telesnokulturni aktivnosti. in vadbi v krožkih za tiste učence, ki se želijo v določeni športni panogi izpopolniti in uveljaviti svoje sposobnosti. Večina šolskih športnih društev v Pomurju tudi uspešno sodeluje z nosilci posameznih športnih panog, kar je tudi jamstvo za razvoj dejavnosti. Šolska športna društva tudi tekmujejo v najrazličnejših panogah v okviru društva. Naj- boljša ekipa šole potem sodeluje na sektorskih tekmovanjih, prvaki v določeni panogi pa na občinskem tekmovanju. Tekmovanja šolskih športnih društev se potem nadaljujejo na medobčinski in republiški ravni. Za svojo dejavnost dobivajo šolska športna društva denarna sredstva glede na njihovo dejavnost, tako da si morajo sama zagotavljati dodatna sredstva z vključevanjem v družbeno koristna dela in razne akcije. Gotovo pa bi šolska športna društva morala dobivati tudi večjo denarno podporo od posameznih nosilcev razvoja športne panoge, kar pa so bolj redki primeri. Zavedati bi se morali, da so prav šolska športna društva tista, ki opravljajo pomembno poslanstvo pri vzgoji bodočih športnikov. F. Maučec NAMIZNI TENIS II. ONL LENDAVA JUDO Drugi turnir mladincev V Lendavi je bil drugi pozivni turnir mlajših mladincev v judu, na katerem je sodelovalo 30 tekmovalcev. Tekmovali so v dveh kategorijah. Rezultati — do 50 kg: 1. Pintarič (MS) 2. Vučko (Lendava), 3. Erveš (MS) in Breznik (Le.); do 57 kg: 1. Duh, 2. Muršič, 3. Verdin in Šadl (vsi MS). MALI NOGOMET Turnir kluba mladih V počastitev občinskega praznika organizira Klub mladih Murska Sobota v soboto, 19. tega meseca, ob -8. uri na igrišču Partizana v Murski Soboti turnir v malem nogometu. Prijavnino s 1.500 dinarji zbirajo v Klubu mladih do 18. tega meseca vsak dan od 12. do 19. ure. Žrebanje parov bo v petek, 18. tega meseca, ob 18. uri v Klubu mladih. FMB MM ! MB« MM BM LESARSTVO Po dve zmagi Cigiita . 1 in Štajnerja IV Szombathelyu na Madžarskem je bila tradicionalna ko- H lesarska dirka za pokal Epitok, na kateri je sodelovalo 110 ko- I lesarjev iz vse Madžarske, saj je gorska dirka štela za prven- stvo države. Na dirki so nastopili tudi kolesarji Pomurja iz Bel- Itinec, ki so s tem zaključili letošnjo sezono. Kljub močni kon- kurenci so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. To še posebno ve- Ija za Cigiita in Štajnerja, ki sta zmagala na gorski in kriterijs^i dirki. “ INa gorski dirki za državno prvenstvo Madžarske je pri _ piordrjih B zmagal Dominik Štajner, Tomaž Zver je bil tretji, I Dušan Hajdinjak pa peti. Med pionirji A je bil Mitja Konstan- tinovič četrti. Pri mlajših mladincih pa je zmagal Jože Cigiit, IJože Škraban je bil tretji, Robi Kopun pa šesti. Na kriterijski dirki za pokal Ekitok je pri pionirjih B zo- 1 pet zmagal Štajner pred Hajdinjakom in Zverom. V konkuren- ci mlajših mladincev pa je zmagal Cigut, medtem ko je bil LŠkraban tretji. V ekipni konkurenci je zmagal Vasas s 57 točka- H mi pred Pomurjem 56 točk in FTC 23 točk. MM MM« MM mJ Ori v prvo skupino Prvi republiški selekcijski turnir pionirjev, ki je bil v Murski Soboti, je zbral vseh 40 poklicanih igralcev iz 16 slovenskih klubov, ki pa niso prikazali posebno dobre igre in na dlani je, da ta generacija pionirjev v letošnjem letu ne bo ponovila dobrih rezultatov v zveznem merilu kot njihovi predhodniki že nekaj let. Sedem Pomurcev je doseglo bolj ali manj pričakovane rezultate, z izjemo Fridriha, ki je bil eden glavnih favoritov za najboljše mesto v prvi skupini. Najboljši Sobočan je bil tako v prvi skupini Damir Gerendaj, ki je z rezultatom 5:4 pristal na 6. mestu, izpustil pa veliko priložnost za svojo najboljšo uvrstitev. Aleš Fridrih ni vzdržal psihične obremenitve kot favorit in je z rezultatom 4:5 pristal za zanj skromnem 7. mestu. V drugi skupini so bili Pomurci veliko boljši, saj je Janko Ori s 7:2 nepričakovano zmagal in bo na prihodnjem turnirju prvič zaigral v prvi skupini, Radgončan Rihtarič je z enakim rezultatom zasedel tretje mesto, kar je zanj zelo dober rezultat, Smodiš pa je s 4:5 pristal na petem mestu. V tretji in četrti skupini sta Županek oziroma Len-davčan Gerič zasedla deveto mesto, kaj več pa si z igro tudi nista zaslužila. Na podobnem turnirju pionirk na Jesenicah sta dve Pomurki dosegli solidne uvrstitve. V tretji skupini je Klavdija Korošec (Ra.) z rezultatom 5:4 zasedla peto mesto, Jasna Breznik (So.), ki je prvič igrala na republiškem turnirju, pa s 3:6 sedmo mesto. M. U. Olimpija prvak Odigrano je bilo zadnje kolo prvega dela tekmovanja' v drugi občinski nogometni ligi Lendava. V odločilnem srečanju je Olimpija iz Dolge vasi premagala Graničarja iz Benice s 4:3 in tako postala jesenski prvak. V preostali tekmi je Zvezda premagala Žitkovce z 2:1. Panonija je bila prosta. Olimpija 4 3 0 1 12:8 6 Graničar 4 2 11 10:9 5 Panonija 4 12 1 5:6 4 Zvezda 4 112 4:5 3 Žitkovci 4 10 3 6:9 2 SNL Druga zmaga Mure v gosteh V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura v Celju premagala Kladivar s 3:1. Strelci za Muro so bili: Cener, Škaper in Gabor. To je bila druga zaporedna zmaga Mure v gosteh, kar kaže, da se Sobočani po slabem startu prebujajo. V tekmovanju območne slovenske lige vzhod pa je Ojstrica v Dravogradu premagala Nafto iz Lendave z 2:0. V naslednjem kolu igra Mura doma s kranjskim Triglavom. II. MNL MS — VZHOD Rezultati — 5. kolo Romah:Križevci neodigrano Vrelec:Prosenjakovci 3:3 Bratonci:Gančani 1:5 Selo:Bogojina 1:2 II. MNL MS - ZAHOD Rezultati — 5. kolo Hodoš :Serdica 3:3 Puconci :Rogašovci 4:1 Šalovci:Grad 4:0 Pričakovan poraz V okviru priprav pred bližnjim začetkom tekmovanj v republiški ligi, kjer bodo Sobočani štartali na najvišjo uvrstitev, so odigrali v Murski Soboti prijateljsko srečanje z zveznim ligašem Mariborom in po pričakovanju izgubili s 5:11. Sobočani so igrali brez poškodovanega Benka, najboljša pa sta bila Kuzma in Benkovič. Rezultat: SOBOTA—MARIBOR 5:11 (Kuzma 2, Benkovič 2, M. Unger 1, Žitek 0). M. U. L MNL MS Rezultati — 6. kolo Radgona : Ižakovci 3:0 Apače : Tešanovci ' neodigrano Ljutomer: Tišina neodigrano Dokležovje : Pušča 8:1 Tromejnik : Filovci 6:2 HOKEJ NA TRAVI Se vedno vodi Svoboda V Murski Soboti je bil tretji turnir v hokeju na travi za prvenstvo Slovenije. Tokrat so na turnirju sodelovale ekipe: Partizan Ivan Cankar iz Maribora, Lipovci in Murska Sobota. Pomurska ligaša sta premagala moštvo iz Maribora, med seboj pa si razdelila točki. Rezultati — Lipovci :Murska Sobota 1:1 (Mesarič in Zelko), Murska Sobo-ta:Maribor 2:0 (Banič 2) in Lipovci:Maribor 3:0 (Fule 3). Po treh turnirjih vodi Svoboda iz Ljubljane, ki je bila tokrat prosta, s 7 točkami pred Lipovci in Mursko Soboto po 5 ter PIC Maribor z 1 točko. Zadnji turnir bo v Murski Soboti. KAJAKAŠTVO Krožanom v Zagrebu tri prva mesta Na reki Savi od Brežic do Zagreba je bil 15. tradicionalni kajakaški maraton za memorial Radeta Končarja. Sodelovalo je več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk. Pionirji so tekmovali na 12, člani pa na 42 kilometrov. Na tem mednarodnem tekmovanju so sodelovali tudi kajakaši BD Mura iz Kroga in Bistrice ter dosegli lep uspeh. Osvojili so kar tri prva in eno drugo mesto. Najbolje so se odrezali: Roman Kovačič, ki je zmagal v kategoriji pionirjev K-l (Simon Kovačič je bil drugi), Horvat-Marič, ki sta med mladinci C-2 osvojila prvo mesto, in Simon Kuzmič, ki je zmagal med turisti K-l. Ivan Kolenko iz Bistrice je bil peti. Med mladinkami je Nataša Vrdoljak v disciplini K-l osvojila šesto mesto. V skupni uvrstitvi pa je BD Mura iz Kroga med 25 ekipami zasedlo šesto mesto. STRELSTVO Dundek in Mura zmagovalca Strelska družina Gančani je pripravila drugo tradicionalno tekmovanje za memorial Štefana Kovača v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanja se je udeležilo 88 strelcev iz 10 strelskih družin. Med 18 ekipami je zmagala SD Murska Sobota s 513 krogi pred SD ABC Pomurka Murska Sobota 490 in SD Panonija Murska Sobota 484 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Viktor Dundek (Mura) s 177 krogi pred Štefanom Baligačem (Gančani) 176, Janezom Horvatom (Mura) 174, Brankom Jeričem (ABC Pomurka) 173 in Mirkom Horvatom (Mura) 171 krogov. Tekmovanje je bilo na lepo urejenem strelišču v Gančanih. L ONL LENDAVA Rezultati — 6. kolo Mladost: Kobilje 3:1 Polana : Mostje 2:0 Petišovci : Kapca 3 :1 Lakoš: Nafta 5 d Nedelica : Bistrica 1:3 PNL Rezultati — 6. kolo Veržej :Beltinka 0:0 Turnišče :Hotiza 2:3 Odranci: Bakovci 2:1 Lipa: Renko vci 0:1 Čarda:Rakičan 0:1 Črenšovci:Dobrovnik 0:0 Beltinka 6 4 11 20:6 9 Odranci 6 4 11 15:10 9 Veržej 6 3 2 1 13:6 8 Črenšovci 6 3 2 1 7:6 8 Dobrovnik 6 3 12 9:8 7 Rakičan 6 3 12 11:13 7 Turnišče 6 3 0 3 14:9 6 Hotiza 6 2 2 2 9:10 6 Lipa 6 12 3 4:7 4 Bakovci 6 12 3 10:18 4 Renkovci 6 12 3 9:19 4 Čarda 6 0 0 6 3:12 0 ROKOMET Zmagala le Deloza V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski rokometni ligi vzhod za ženske je ekipa Deloze v Veliki Polani v pomurskem derbiju premagala Beltinko iz Beltinec s 23:15. Najboljše strelke pri Delozi: La-slo 7, Bačvič 6 in Vugrinec 3, pri Beltinki pa Baša 5, Kociper 4 in Za-kojč 3. V drugi slovenski moški rokometni ligi vzhod so Bakovci igrali v Mariboru z Branikom neodločeno 18:18, med tem ko sta moštvi Kroga in Radgone izgubili — Radgona doma z Veliko Nedeljo (20:23), Krog pa na Ravnah (18:27). Nogometaši Mure iz Murske Sobote so v zadnjih dveh kolih v gosteh iztržili štiri točke. Foto: F. M. ODBOJKA Uspešen start Pomurcev Začelo se je tekmovanje v drugi republiški odbojkarski ligi za moške in ženske — vzhodna skupina, kjer sodelujejo tri pomurske ekipe. V moški konkurenci nastopata ekipi Ljutomera in Radenec, v ženski pa ekipa Pomurja. Pomurski ligaši so uspešno, štartali, saj so iztržili celoten izkupiček. Ljutomer je zmagal v Šempetru s 3:1, Radenci pa so doma premagali Vuzenico prav tako s 3:1. Odbojkarice Pomurja so v Hočah premagale ekipo Rogoze II s 3:2. ' KONJSKI ŠPORT Rebeka (Puhar) tretja na Dunaju Po končani kasaški sezoni pri nas absolutna jugoslovanska rekorderka Rebeka (Branko Puhar, Veržej) nastopa v Avstriji. Na osrednji mednarodni dirki na hipodromu Krieau na Dunaju je na 2.300 metrov dolgi progi zasedla tretje mesto s kilometrskim časom 1:20,8. To je samo dve desetinki slabše od kilometrskega časa, ki ga je dosegel zmagovalec Caramello (Ubeleis). Torej še en lep uspeh Rebeke, ki bo 26. tega meseca nastopila v slovenski reprezentanci na dvoboju z miinchenskimi amaterji v ZR Nemčiji. DRŽAVNO PRVENSTVO TRILETNIKOV Fero (Pušenjak) tretji V Adi je bilo državno prvenstvo triletnih kasačev, ki ga je organiziral KK Jožef Halas. Na 2200 metrov dolgi progi je zmagal Fit (Horvat, Ljubljana) s kilometrskim časom 1:25,7, medtem ko je Fero (Stanko Pušenjak, Ljutomer) zasedel tretje mesto, s kilo-^metrskim časom 1:26,5, kar je lep uspeh. VESTI IZ LENDAVE V četrtfinalnih pokalnih nogometnih tekmah občine Lendava so dosegli tele rezultate: Dobrovnik :Odranci 3:0 (brez igre), Hotiza:Po-lana 1:3, MostjetČrenšovci 1:5 in Nafta:Veterani Nafte 8:3. V prijateljski mednarodni nogometni tekmi so veterani Nafte iz Lendave nepričakovano premagali veterane ZTE iz Zalaegerszega s 3:2. Gole za Nafto sta dosegla Dominko 2 ter Bobovec. Sodil je Pahor iz Lendave. Veterani Nafte iz Lendave se bodo tudi letos udeležili mednarodnega turnirja v malem nogometu, ki bo decembra v Zalaegerszegu na Madžarskem. Na turnirju sodelujejo še veterani Gaka iz Gradca, In-terja iz Bratislave, FC Karl Marxstadta iz Nemške demokratične republike, Marcelhaze iz ČSSR in Zalaegerszega. F. Bobovec JUDO - MEMORIAL ŠTEFANA KOVAČA Sodelovalo bo okrog 200 judoistov Judo Partizan Murska Sobota bo v soboto, 12. oktobra, ob 10. uri pripravil v telovadnici Srednješolskega centra v Murski Soboti 18. tradicionalni turnir v judu za memorial Štefana Kovača. Turnir je mednaroden, pričakujejo pa, da bo na tekmovanju sodelovalo okrog 200 judoistov v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Tekmovalci prihajajo iz celotne države ter Avstrije in Madžarske. Gre za dokaj kakovostno tekmovanje, ki dobiva vsako leto večje razsežnosti. Na tekmovanju bodo nastopili tudi pomurski judoisti in se borili za dobre uvrstitve. To pa bo tudi lepa priložnost za preverjanje pripravljenosti tekmovalcev pred štartom v republiški ligi, ki se bo začela teden dni kasneje. Prvo kolo bo v Murski Soboti. KOŠARKA Pomurje premagalo GAK V Murski Soboti je bila mednarodna prijateljska košarkarska tekma ženskih ekip Gaka iz Gradca in Pomurja iz Murske Sobote. Presenetljivo so zmagale Sobočanke s 63:55. Ekipa Gaka je namreč na minulem prvenstvu Avstrije zasedla peto mesto. Koše za Pomurje so dosegle: Govorčir. 21, Šiško 16, Koren 15, Bore 9 in Brumen 2. Sodila sta Glažar in Juteršnik iz Murske Sobote. VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 1 7 ODLOČILEN SAMOUPRAVNI POLOŽAJ DELAVCA UNTEGRAL AVTORADGONA POMURSKA DELOVNA ORGANIZACIJA Krajevna mehanična delavnica Gornja Radgona, se je na svojem začetku ukvarjala s popravilom vseh vrst motornih vozil, poljedelskih strojev, dvokoles in opravljala razna ključavničarska dela. Ustanovljena je bila 19. novembra 1950. Šest delavcev, kolikor jih je bilo ob ustanovitvi zaposlenih, je delalo v utesnjenih prostorih ob reki Muri v sedanji Lackovi ulici. Toda to delavcev ni motilo, kar kaže tudi ustvarjen dohodek 25.710,00 dinarjev. Vrednost osnovnih sredstev pa je znašala 8.085,95 dinarjev. Zatem je bil OKP razpuščen in L aprila 1952 je postala Mehanična delavnica samostojno podjetje z zvenečim imenom AVTOREMONT. OB SERVISU ŠE PREVOZNIŠTVO ČEZ 1300 ZAPOSLENIH AVTORADGONA IN RADENSKA Z ROKO V ROKI Razen kleparskih del in popravila cestnih motornih vozil, se je pokazala potreba po karoserniški delavnici, kjer so začeli z izdelavo karoserij za posebna vozila po posameznih naročilih in izdelovati kesone ter obnavljati kabine. Razvoj v tej smeri je botroval sklenitvi pogodbe o servisiranju vozil s tovarno avtomobilov TAM iz Maribora v letu 1954, ki se je razvilo v tesno sodelovanje. Potrebe so narekovale tudi razvoj prevozniške dejavnosti. Tako so se odločili za nabavo starega tovornjaka tipa PIONIR, zatem pa so kupili še nekaj starih vozil znamke TAM, potem pa še dva avtobusa za prevoz otrok v šolo v Mursko Soboto in Ljutomer. Sele v letu 1970, ki je prelomno za razvoj Avtoradgone, so uspeli kupiti 17 novih tovornjakov tipa FAP. Takrat je bilo v delovni organizaciji zaposlenih 214 delavcev. Do leta 1970 se je delovna organizacija razvijala v utesnjenih prostorih v sedanji Lackovi ulici. Stanovanjska hiša je služila za kleparsko dejavnost. Zgrajena je bila sicer mehanična delavnica, od Gradbenega podjetja pa so odkupili delavnico za kleparsko dejavnost. Toda med Muro in cesto in obnovljenim mejnim prehodom, delovna organizacija, s tako smelo zastavljenimi razvojnimi načrti ni mogla najti zase življenjskega prostora. Snovanja delavcev Avtoremonta do leta 1970 začenjajo dobivati novo podobo z letom 1971, ko se je kolektiv odločil za nov življenjski prostor in to v industrijski coni občine na Meleh. Takrat je bil sprejet tudi sanacijski program. S tem programom pa niso popravili stanja v delovni organizaciji, ampak je bila zgrajena že prva proizvodna hala, zatem sta bili zgrajeni še dve hali in tako je ustvarjena sedanja podoba A VTORADGONE. Iz prve hale prihaja vsakodnevno 5 TAM-ovih vozil, okrog 25 traktorskih kabin. Strojna oprema vgrajena v tej hali služi za zaokrožitev proizvodnega procesa dveh temeljnih organizacij združenega dela. Dobre pogoje za delo smo dobili tudi vzdrževalci in mehaniki, ob tem pa ne smemo zanemariti tozda Proizvodnje bivalnih enot, ki se zlasti uspešno vključuje v mednarodno delitev dela. Nenazadnje je tu še Transport, ki ima prav tako pomembno vlogo v razvoju celotne delovne organizacije. O ekspanziji tega tozda je moč govoriti z nabavo 30 vozil znamke FIAT, ki so služili v glavnem za prevoz Radenske mineralne vode. Na ta način je bila ta približana potrošniku širom Jugoslavije in izven nje. To pa je povratno učinkovalo na razvoj Transporta, ki vedno bolj uspešno obvladuje blagovni pretok v regiji in se s svojo aktivnostjo vključuje v izvoz. Tozd proizvodnja bivalnih enot. V tem tozdu projektirajo, proizvajajo in montirajo standardne in razstavljive bivalne enote, bungalove ter počitniška naselja. Vsi njihovi izdelki so namenjeni za samozadostna, gradbiščna in turistična naselja, trgovine, restavracije, recepcije, garderobe, otroške vrtce laboratorije in zbiralnice mleka. V tej smeri se bo tozd razvijal tudi v prihodnje. Na sliki gradbiščno naselje v Libiji. LJUTOMERSKA 26 TELEFON: h. c. (069) 74-511 TELEX: YUAR 35-236 S svojim razvojem je Avtoradgona presegala zgolj občinske meje in zmeraj bolj preraščala v pomursko delovno organizacijo. To je moč z gotovostjo trditi in tudi dokazati na eni strani z dejavnostjo, s katero se ta delovna organizacija ukvarja. Po drugi strani pa nam. to priča nekaj čez 1300 zaposlenih s celega Pomurja. Takšen razvoj pa je bil možen le s krepitvijo samoupravnega položaja delavcev. Odraz tega je tudi odločitev leta 1975, ko se je delovna organizacija reorganizirala v tri tozde, kasneje pa se je tem pridružila še proizvodnja bivalnih enot. S sporazumom o združevanju v delovno organizacijo je bil zagotovljen vsem tozdom skladen razvoj. Aktivnost DPO zlasti ZK je pomenila gibalo enotnega angažiranja celotnega kolektiva ob uresničevanju zastavljenih ciljev. Povdarit pa je potrebno razvijanje dohodkovnih odnosov med Avtorad-gono in OZD v občini in celotni Jugoslaviji. A vtoradgona se je leta 1980 vključila v SOZD INTEGRAL, leta 1983 pa so se delavci tozd Avtotrgovina-servisi odločili, da vstopijo v vrste poslovne skupnosti TAM. STRAN 18 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 dopisniki so zabeležili 5. TEKMOVANJE UPOKOJENCEV V NABIRANJU GOB Murska Sobota zmagovalka V organizaciji Društva upokojencev iz Ljutomera je bilo peto tekmovanje upokojencev iz celotne Slovenije v nabiranju gob. V uri in pol so se med 47 ekipami najbolje izkazali člani Društva upokojencev iz Murske Sobote: Tone Rihar, Koloman Benkič in Franc Vogrinčič, ki so osvojili prvo mesto pred Celjem in Mariborom — ti dve ekipi sta si razdelili drugo mesto. Čeprav letos sezona gobarjem ni naklonjena, pa je Tone Rihar iz Murske Sobote našel tudi največ-jo gobo, ki je tehtala 1,58 kg. tg Petletni Mario Casar iz Bogojine je pred kratkim v okolici doma našel močvirsko želvo, Posveča ji precej prostega časa. Ob igri skrbi tudi za prehrano. K. Ščavničar Do fižola po telefon- Sredi septembra sta na matičnem uradu v Mačkovcih slavnostno potrdila pred 50 leti sklenjeno zakonsko zvezo Agneza in Karel Celec iz Pečarovec. Zlato poroko sta slavila v krogu svojih petero otrok in šestero vnukov. Oba sta že odeta v sivino, pa vendar mladostno srečna in vesela. Vsa leta nazaj sta nenehno ustvarjala, skrbela za dom in družino. Odhajala sta v tujino, na sezonska dela po domovini, da bi ustvarila dovolj zase in otroke. Tudi danes sta še vedno delavna in videti je, da ju prav to ohranja, hrabri. Foto: L. K. skem drogu Tako bi lahko dejali ob pogledu na fotografijo, ki prikazuje vi-sokospenjajoči se fižol na oporni žici pri telefonskih drogovih na Simoničevem bregu v Gornji Radgoni. Bližnji stanovalec, ki pa ni hotel biti imenovan, je nekaj fižolov podtaknil kar tako, pa kot vse kaže, ni bilo zaman. Pričakuje lahko obilen pridelek. Morda pa ima kaj za bregom. Morda formulo, kako bi pri ptt lahko gojili fižol in tako zmanjševali stroške telefonskih impulzov. No, naj bo tako ali drugače, dokaz, da se da tudi brez svoje zemlje priti do obilnega pridelka, je tu. Ludvik Kramberger Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA NEPRIMERNA HITROST VODI V SMRT JESENSKI ČAS Z MEGLO POVZROČA TEŽAVE V PROMETU, ZATO JE POTREBNO ŠE BOLJ PAZITI, SAJ JE SLABA VIDLJIVOST OB NEPRIMERNI HITROSTI LAHKO VZROK ZA TEŽKE PROMETNE NESREČE. 30. septembra ob 8.35 je voznik osebnega avtomobila Štefan Galič iz Lendave vozil po regionalni cesti iz Dolge vasi proti Mostju. V tem času se je v isto smer peljal voznik traktorja Evgen Sep iz Dolge vasi. Pred križiščem s poljsko cesto je traktorist nakazal smer vožnje, obenem pa je z neprimerno hitrostjo pripeljal za njim Galič in ga je začel prehitevati.Ko je bil'Galič vzporedno s traktorjem, je ta zavil na levo, tako da sta vozili trčili. Galič se je telesno poškodoval, škode pa jevza 440 tisoč dinarjev. 30. septembra ob 15.15 se je voznik kolesa z motorjem Dezi-der Cigler iz Sebeborec peljal iz Noršinec proti Mlajtincem. Zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti se je zaletel v traktor, ki ga je vozila Angela Kodila iz Mlajti-nec. Pri nesreči se je Cigler hudo telesno poškodoval. 30. septembra ob 21.50 se je voznica osebnega avtomobila Valerija Šebjan iz M. Sobote peljala iz Martjanec proti M. Soboti. V bližini gostilne Baranja je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala na njivo in se telesno poškodovala. 1. oktobra ob 11.50 je voznik osebnega avtomobila Staslav štingi iz Podgorja v Lutvercih prehiteval voznika kolesa z motorjem Marjana Nedeljka iz Lut-verc. Po 250 metrih vožnje, ko je že prehitel kolo z motorjem, je moral zaradi pešcev Štingl zmanjšati hitrost, tega pa ni storil Nedeljko in se je zaletel v njega. 3. oktobra ob 11.40 je voznik osebnega avtomobila Srečko Petrovič iz Beograda v naselju Podgrad izsiljeval prednost pred tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Vladimir Božinovski iz Kumanove-ga. Le-ta je vozil iz Maribora. Bo- žinovski je želel preprečiti nesrečo, zato je zapeljal v jarek, vendar se je Petrovič kljub temu zaletel v tovornjak, se telesno poškodoval, ob njem pa tudi sopotnik Živorad Nikolič iz Beograda. Iz rezervoarja tovornjaka je steklo 500 litrov goriva, škode pa je za 1,7 milijona dinarjev. 4. oktobra ob 21.30 se je voznik kolesa z motorjem Peter Sraka-Bakan iz Beltince peljal z neprimerno hitrostjo do bencinske črpalke v Beltincih. Zaradi slabe vidljivosti in neprimerne hitrosti je prepozno zagledal pešca Štefana Ternarja iz V. Polane, zadel vanj in ga huje telesno poškodoval. 5. oktobra je voznik kolesa z motorjem Karel Pozvek iz Kobilja vozi! iz Dobrovnika proti Kobilju. Ko je pripeljal do vasi, je iz neznanih vzrokov zapeljal v jarek, z glavo udaril v zemljo in umrl. 5. oktobra ob 21.25 je voznica osebnega avtomobila Mihaela Gyoha s Cankove vozila proti Ro-gašovcem. Ko je pripeljala v Per-točo, je zaradi neprimerne hitrosti in zmanjšane vidljivosti spregledala pešca Ludvika Hula iz Kroplivnika, ki je šel proti Roga-šovcem. Voznica je pešca zbila po cestišču, kjer se je hudo telesno poškodoval in 6. oktobra podlegel poškodbam v bolnišnici. Za voznico se odredili strokovni pregled. 5. oktobra ob 23.40 se je voznik osebnega avtomobila De-ziderij Šimonka iz M. Sobote peljal iz Lendave proti M. Soboti. V naselju Odranci je zaradi neprimerne hitrosti trčil v dva pešca, ki sta ob sebi potiskala kolesi. V nesreči sta bila poškodovana pešca Venčeslav Dominko in Stanko Kociper iz Odranec. Za voznika so odredili strokovni pregled o vinjenosti. 6. oktobra ob 13.05 je kolesar Janez Krepakter iz Lendave peljal po Kranjčevi cesti. Ker pri zavijanju na levo ni nakazal smeri vožnje, ga je voznik osebnega avtomobila Milan Hozjan iz V. Polane pri prehitevanju zadel in zbil po cestišču. V nesreči se je kolesar hudo telesno poškodoval. Za kolesarja so odredili strokovni pregled o vinjenosti. Pisali smo že o nesreči športnega letala na jezeru v Kraščih. Tako pa so prizadevni reševalci s helikopterjem Republiškega sekretariata za notranje zadeve potegnili letalo iz vode. Foto: Arhiv Uprave za notranje zadeve M. Sobota. Obrtna zadruga 14. oktober s člani vam ponu:a svoje storitve in proizvode. Zadruga posreduje, organizira in opravlja: — različna dela s področja gradbeništva, — inštalacijske in obrtne storitve, — izdelava kakovostnih čistem za naftne derivate in protipožarna naprave, — izdelavo počitniških in vinogradniških hišic, - razmnoževanja in priprava različnih tiskovin. Radgonski sejem — del turistične ponudbe V času kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so se v tem obmejnem mestu srečevali gospodarstveniki in pridelovalci hrane z vseh vetrov. Organizatorjem gre pohvala, saj si je sejem pridobil svetovni sloves. V Gornjo Radgono vodijo številne ceste iz različnih smeri, po katerih so se pripeljali obiskovalci sejma ali turisti, če jih smem tako imenovati, eni z avtomobili, drugi z avtobusi. Zaradi krajše poti in varčevanja z gorivom se jih je iz smeri Ptuj precej odločilo za cesto št. 360, ki vodi skozi Juršince, Grabšinski breg, Radence v Gornjo Radgono. Toda od Juršinec naprej jim je zmanjkovalo poguma za nadaljnje potovanje. Kajti omenjena cesta je v dolžini 10 kilometrov, to je od Juršincev do Žihlave, v takem stanju, da si lahko uničiš avto, obenem pa zadušiš v prahu, ki so ga dvigale kolone avtomobilov. Sprašujemo ljudi, ki žive ob tej cesti, ali sploh lahko zračijo svoja stanovanja in koliko prahu mora zaužiti živina, ki se pase po bližnjih pašnikih. Zato bi vseeno vprašal odgovorne, kako lahko pozabijo ob tako veliki prireditvi kot je Kmetij-sko-živilski sejem poslati vsaj stroj, da bi poravnal luknje na cesti št. 360 od Žihlave do Juršincev. Kajti za asfaltno prevleko bodo tako ali tako rekli, da ni denarja, kljub temu, da na tej cesti vozi 17-krat dnevno avtobus, da se ustavljajo razočarani turisti, ki se vračajo z morja čez mejni prehod v Avstrijo in pravijo, da jim ta del poti pokvari lepo sliko turistične Slovenije. Upamo, da bo ob prihodnji tako veliki prireditvi tudi na take stvari nekdo pomislil. Saj tudi to spada k turistični ponudbi našega Kraja. J.T. Delavski svet tozda EURECO, proizvodnja reklamnih blokov ZGEP POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 1 razpisuje po sklepu DS, sprejetega 30. 9. 1985, dela In naloge referenta za komercialno-korespondenčne naloge za nedoločen čas Kandidati, ki se bodo prijavili, morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj ali — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega jezika, — vozniško dovoljenje za upravljanje motornih vozil B kategorije. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi.razpisa na naslov: Šplošno-kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk Murska Sobota, Lendavska 1. Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu. IMP "PANONIJA" Industrija kmetijske mehanizacije in montaže. Murska Sobota, n. sol. o. IMP PANONIJA Industrija kmetijske mehanizacije in montaže MURSKA SOBOTA Delavski svet IMP PANONIJA, Industrija kmetijske mehanizacije in montaže, Murska Sobota, Bjedičeva 1-3 OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: 1. glavni direktor 2. pomočnik glavnega direktorja 3. direktor razvojno-tehnološke službe 4. direktor komerciale K točki 1: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojno-tehnične in podobne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih nalogah.. K točki 2: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojno-tenične in podobne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih nalogah. K točki 3: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnično-organiza-cijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju odgovornih nalog v kovinskopredelovalni industriji; K točki4: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenja komercialnih poslov. Prijave je treba poslati na naslov: IMP PANONIJA, razpisna komisija, Murska Sobota, Bjedičeva 1-3, kadrovsko-splošna služba, v 15 dneh od dneva objave. — svetuje in pomaga pri gradnji ali obnovi stanovanjsko-poslovnih objektov, — storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo. Posebni programi s področja agrokompleksa Energetski program Program elektronike Gornja Radgona, Trg Svobode 10, tel.: 069/74-641 OB PRAZNIKU OBČINE NAJISKRENEJE ČESTITAMO! VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 19 URADNE OBJAVE Leto XX Murska Sobota, dne 10. oktobra 1985 Št.: 22 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 197. Odlok o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine občine in njenih organov v občini Ljutomer 198. Odlok o spremembi zazidalnega načrta športno rekreacijskega centra Ljutomer 199. Sklep o povečanju cen komunalnih storitev v občini M. Sobota 200. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1985 201. Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Dokležovje 197 Na podlagi 180. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota,, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 9. 1985 sprejela STRAN 20 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 ODLOK o povračilih in nadomestilih stroškov delegtom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine občine in njenih organov. 1. člen Delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine, izvršnega sveta in v delu delovnih teles skupščine in izvršnega sveta pripada: — nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela, — stroški prehrane oz. dnevnice, — prevozni stroški, — nagrada za neprofesionalno opravljanje funkcij v skupščini in njenih organih. 2. člen Nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela pripada delegatom in drugim osebam, ki so v delovnem razmerju v višini, ki jo določa samoupravni splošni akt OZD oz. skupnosti, v kateri delavec dela. 3. člen Delegatom in drugim osebam, ki niso v delovnem razmerju (zasebni obrtniki, kmetovalci, gospodinje, upokojenci in osebe, ki opravljajo svobodni poklic) pripada denarno nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi sodelovanja v delu skupščine in njenih organov. Upravičencem iz tega člena pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek v pavšalnem znesku: — 150,00 din na uro. 4. člen Delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu občinske skupščine, pripada dnevnica v skladu s samoupravnimi akti delavcev upravnih organov SO Ljutomer. Sroški prehrane se delegatom in drugim osebam, ki prebijejo na seji več kot tri ure, povrnejo v pavšalnem znesku — 200,00 din. 5. člen Delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu občinske skupščine, pripada povračilo potnih stroškov za prihod na sejo. Prevozni stroški se poravnajo v višini dejanskih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Delegatom in drugim osebam se povrnejo stroški v obliki kilometrine, v kolikor ni javnega prevoznega sredstva oz. če se delegat ali druga oseba iz opravičenih razlogov ni mogel poslužiti javnega prevoznega sredstva (neustrezni vozni red, nujnost prihoda delegata). Kilometrina se izplača v višini, ki je določena na osnovi samoupravnih splošnih aktov delavcev upravnih organov SO Ljutomer. 6. člen Za stalno neprofesiolanlno opravljanje funkcij v skupščini in njenih organih se lahko delegatom in drugim osebam prizna nagrada. Višina nagrade ne more presegati dvakratne višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v tekočem letu. O delitvi denarne nagrade za izredno oz. neprofesionalno opravljanje funkcije odloči komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. 7. člen Nadomestila, stroški prehrane, dnevnice, prevozni stroški in nagrade za izredno delo oz. neprofesionalno opravljanje funkcije iz 3—6. člena'tega odloka, se izplačujejo iz sredstev proračuna občine Ljutomer. 8. člen * Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu 'skupščine občine in njenih organih (Ur. objave štev. 20/79) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine občine in njenih organov (Ur. objave občin Pomurja št. 34/83). Datum: 27/9-1985 Številka: 114—1/62 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 198 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornj. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83X je Skupščina, občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 9. 1985 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta športno rekreacijskega centra Ljutomer L člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta — športno rekreacijskega centra Ljutomer, ki ga je izdelal PGP Ljuto-mer-enota projektiranje in urbanizem, pod štev. U—09/85 v juliju 1985. 2. člen Sprememba zazidalnega načrta obravnava območje severno od kopališkega kompleksa. Omejuje ga cesta na hipodrom na južni strani, na severovzhodni Ul. L slovenskega tabora ter na severozahodu hipodrom. 3. člen Območje je predvideno za gradnjo tenis igrišč ter ureditev spominskega parka z nasaditvijo 88 dreves. 4. člen Prvotno predvideni parkirišča na tem prostoru se razvrstijo obojestransko ob vpadni cesti. Dostop do tenis igrišč je lociran nasproti obstoječemu vhodu na letno kopališče. Predvideni sta dve igrišči in eno polovično z odbojnim zidom. 5. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 351-1/79-3 Datum: 27. 9. 1985predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. u ‘ 199 Na podlagi 1. člena Dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in v skladu z določili resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Murska Sobota v letu 1985 (Ur. objave, št. 1/85) je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 24.9. 1985 sprejel SKLEP o povečanju cen komunalnih storitev r 1. člen Določijo se nove cene za črpanje in distribucijo nje in odvajanje odplak ter odvoza smeti, kot sledi vode, prečiščeva- “ Merska Cena enota Vodovod Vodarina m3 20,00 Števnina — družbeno ali etažno stanovanje kom/mesec 23,00 — ostali vodomeri o3/4”, 1”, 5/4” kom/mesec 91,00 050 ” 250,00 o80 ” 473,00 Kanalizacija Kanalščina Osnova za obračun je količina porabljene vode iz mest, vodovoda ali količina načrpane vode v lastnem vodnjaku. Ce se količina vode ne meri, se uporabi normativ upravljalca kanalizacije — gospodinjstva m3 7,00 — ostali porabniki m3 12,00 Če je odpadna voda onesnažena bolj kot je to določeno, se določijo indeksne točke. Indeksna točka se obračuna po ceni 2,23 din/m3 odpadne vode. SNAGA (odvoz smeti) — odvoz smeti od stanovanj, ki so v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, drugih organizacij, etažnih lastnikov, stanovanj v Nas. 14. divizije m2 2,90 — odvoz smeti od individual, hiš m2 2,00 — odvoz smeti od trgovin m2 7,50 — odvoz smeti od delovnih organiz., ustanov, zavodov m2 6,50 — odvoz smeti od obrtnikov (osnova za obračun je površina posl, prostorov) m2 4,00 — odlaganje smeti, odpadkov na odlagal. m3 300,00 — pokrivanje odpadkov na odlag. m3 472,00 — odvoz odpadkov s kesoni a) s kesoni prost. 3 m3 m3 726,00 b) s kesoni prost. 4 m3 m3 640,00 c) s kesoni prost. 5 m3 m3 545,00 d) s kesoni prost. 7 in 8 m3 m3 440,00 — nastavitev praznega kesona v M. Soboti (izven M. Sobota je zarač. nastavitev po ceni, ki velja za ustrezen kamion) 567,00 — če je keson last podjetja »Sobota« TOZD Komunala, so cene višje za 20 % Če se komunalne storitve opravljajo izven mesta Murska Sobota se le-te zaračunavajo po naslednji lestvici: — oddaljenost do 5 km cena višja za 10 % — oddaljenost do 10 km cena višja za 20 % — oddaljenost nad 10 km cena višja za 25 % Tabela za določanje indeksnih točk stopnje onesnaženosti odpadne vode: — PH izven območja 6,5 — 9 1 točka/m3 — BPK 5 od 500 mg/1 —1000 mg/1 1 točka/m3 — BPK 5 nad 1000 mg/1 2 točki/m3 — detekcija kovin v sledovih 1 točka/m3 — vsebonost kovin v odpadni vodi preko dovolj, meje 3 točke/m' — razmerje BPK 5/KPK = 1 do 3 1 točka/m3 BPK5:KPK = 1:3 in več 2 točki/m3 Mejne koncentracije škodljivih snovi v odpadni vodi Aluminij 2 mg/1 triki oreti len 0 mg/1 baker 2 mg/1 arzen 0,1 mg/1 kloroform 0 mg/1 titanij 10 mg/1 barij 5 mg/1 eter 0 mg/1 cink 2 mg/1 toluol 0,5 mg/1 kloridi 500 mg/1 ksinol 0,5 mg/1 sulfiti 300 mg/1 bencol 0,5 mg/1 sulfidi 1 mg/1 sulfati 10 mg/1 nitriti 20 mg/1 nitrati 20 mg/1 cianidi 0,5 mg/1 fosfor 6 mg/1 ca 0 mg/1 železo 5 mg/1 živo srebro 0,01 mg/1 ag 0,1 mg/1 svinec 0,1 mg/1 • nikelj 2 mg/1 kadmij 0,5 mg/1 krom 3 val 2 mg/1 krom 6 val 0,1 mg/1 formaldehidi 1,0 mg/1 Gornje cene so zaračunavajo od 1. 10. 1985 dalje. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. _________*_________________________ . ........ ... Številka: 38-2/85-3 M. Sobota, 24/9-1985 Predsednik IS Skupščine občine M. Sobota Pavel Pongrac 200 Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS št. 39/74) in 181. čl. Statuta občine Ljutomer (Ur. obj. občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 27. 9. 1985 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1985 1 . člen Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1985, ki je bil objavljen v uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 1/85 z dne 10/1-1985 se v 2. členu spremeni in dopolni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 205.857.000,00 din in se razporedijo: — za splošno porabo v občini 205,032.350,00 din — za tekočo proračunsko rezervo 824.650,00 din 2 .) člen Spremenjeni in dopolnjeni pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev je zajet v splošnem in posebnem delu proračuna ter je sestavni del proračuna občine Ljutomer za leto 1985. 3 . člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi, v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 400-1/85 Datum: 27. 9. 1985 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar, 1. r. 201 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 24. 9. 85., sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Dokležovje I. Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za naselje Dokležovje, projekt št. 21/85-ZN/S, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. II. Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Dokležovje in v izložbi zgradbe Skupščine občine Murska Sobota (Titova ulica). Razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave te odredbe. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe k osnutku zazidalnega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Ulica Staneta Rozmana št. 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-5/85-4 Murska Sobota, dne 24. 9. 1985 , Predsednik izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel Pongrac Radijski in televizijski spored od 11. do 17. oktobra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, H. oktobra (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna), 18.00 — Ob prazniku radgonske občine, 19.00 — vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 12. oktobra (sobotna reportaža, Iz društev, Iskanje— znanje—ustvarjanje,), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232) 8.50 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.15-00.20 Teletekst RTV Ljubljana. 17.30 Poročila. 17.35 Nepomembno in pomembno — II. del. 17.50 Obiskovalci — 13. del. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v računalništvu. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik I. 20.05 Desetletje uničevanja — 2. del angleške dokumentarne serije. 21.05 Ne prezrite. 21.20 Colleen McCullough: Pesem ptic trnovk, 1. del. avstral. na-dalj.22.15 TV dnevnik II. 22.25 Stanje stvari — ameriško-portu-galski film (čb). ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Zgodbe iz nepričave — otroška serija. 18.15 Zdravstveno izobraževanje. 18.45 Istra — narodna glasba in ljudski običaji. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bemus 85 — glasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Ta Amerika 1. del ameriš. filma. TV LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 8.345 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Pravljice, 18.15 Zdravje, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pearl (film), 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 21.55 Gostu — urednik. 7.45—11.55 in 15.55-23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila. 8.05 Prgišče priljubljenih pravljic. 8.20 Nepomembno in pomembno. 8.35 R. Strauss: Tillove dogodivščine. 8.55 Biblijski miti: Očaki židovskega ljudstva, Abraham, Izak, Jakob. 9.10 Življenje v kapljici vode — oddaja TV Zagreb. 9.30 F. Rudolf: Trnuljčica — 3. — zadnji del. 10.00 Periskop. 10.30 Računalništvo II, 6. del angleške serije. 10.55 Živi planet: Novi svetovi, 12. — zadnji del angleške serije. 11.50 Poročila (do 11.45). 16.10 Poročila. 16.15 Zadnji mohikanec — ameriški risani film. 17.00 PJ v košarki. 18.35 Zgodbe iz življenja rastlin. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pop satirikom 20.50 Zrcalo tedna. 21.10 Dr. No — angleški film. 23.00 Poročila. ODDAJNIKI II. TV MREŽE 14.00 Zvončki in... — češkoslovaški film. 15.40 Festival otroške kajkavske popevke — Zlatar 85. 16.40 Pomoč očetu — vzhodnonemški mladinski film. 18.10 Tale — ponovitev TV nadaljevanke. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo — zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Človek in čas — dokumentarna oddaja. 21.00 Poročila. 21.10 Športna sobota. 21.30 Šahovski komentar. 21.50 Freud — 2. del angleške nadaljevanke. 22.45 TV galerija (do 23.15) 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, J1.00 — Srečanje na pomu-skem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (O tem, kar nas združuje — ob prazniku radgonske in soboške občine, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 8.20 Poročila. Otroška matineja 11.05 Domači Ansambel Rž. oddaja za stik 12.00 Ljudje 12.30 Poročila. ansambli: 11.35 625, z gledalci, in zemlja. 14.05 V. Majer: Očenaškov dnevnik, 4. — zadnji del. 14.50 Po sledeh bledega lisjaka, francoski film. 15.40 Videogod-ba, ponovitev. 16.30 Poročila. L6.35 Zadnja lepotica, ameriški film. 18.10 Tv kavama. 20.00 S. Stojanovič: Zgodbe iz tovarne, 4. del. 21.10 Športni pregled. 21.55 Beseda da besedo, pogovor s Stankom Čurinom. 22.30 Poročila. TV ZAGREB 16.00 Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 14. oktobra (šport, Priporočajo vam ...), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 15. oktobra (gospodarska tema, Predstavljamo vam ..., Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 -- Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 16. oktobra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 17. oktobra (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek s področja SLO in družbene samozaščite), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV AVSTRIJA TV ZAGREB PRVI PROGRAM 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.15 Modna revija, 21.20 Naša najlepša leta, 22.05 Umetnine. DRUGI PROGRAM 16.30 Kmet general, 17.15 Gospodar koz, 18.00 Tednik, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Objeti drevesa, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnai, 21.45 Šport, 22.15 Zadnji trdni možje (film). Prvi program 8.50 TV v šoli, 15.00 Sedem TV dni, 15.30 Narodna glasba, 16.00 Poročila, 16.05 TV koledar, 16.15 Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Hazarder, 15.15 Sestanek brez dnevnega reda, 17.15 Ljubezenska pisma (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zgodbe iz tovarne, , (nadaljevanka), 21.10 Športni pregled, 22.00 Morje, judje, obale, 22.30 Dnevnik. TV MADŽARSKA 9.00 in 15.35 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Rallye-pr-vaki; Skok nad puščavo; Turandot, risanka. 16.45 Poštni predal 250. 17.00 Spored za tri dni. 17.05 SP v judu, prenos. 18.00 Koledar, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tedni umetnosti; Laszlo Nemeth: Jožef II., TV igra. 21.45 Srečanje v petek. 22.45 Variete Maxim. 23.15 TV dnevnik, himna. ljubljanska banka Pomurska bank« TV KOPER Boks: 17.00 Kačar — Albee, Košarka: Crvena TV AVSTRIJA zvezda—Bosna, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bojni voz (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 Spored ob koncu tedna. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.15 Poročila, 14.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski TV spored 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni | senik, 21.50 Program po željah, 22.50 Iz bolšjega sej-' ma, 23.15 Ameriška glasbena lestvica. PRVI PROGRAM 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 12.30 Bibiljski kviz, 13.00 Reportaža, 13.35 Pomagaj mi sanjati (film), 16.15 Spored za otroke in mladino, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moj prijatelj • Harvey (film), 21.55 Kellermannov proces, DRUGI PROGRAM 17.45 Pop spominki, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.35 Šalom, 21.40 Chicago 19.30, 22.30 Šport, 22.50 Oče nemške glasbe. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.25 Ponovitve do 11.45 14.00 Potuj z nami po Madžarski. 14.35 Judo. 15.20 Pesnik D. Berzsenyi. 16.05 Trije debeluhi, TV igra. 17.05 Kuhajmo. 17.40 Turizem ’85. 18.10 Objektiv, dejstva o svetu socializma. 19.30 Kraj 21.35 21.40 TV dnevnik. 20.00 zločina, kriminalka. Umetnina tedna. Ne bodi žalosten, sovjetski film. 23.10 TV dnevnik, himna. 8.30 Spored za otroke. 11.00 Glasbeni butik. 12.00 Beethoven, pon. 13.00 Kaj-man z očali, kratki film. 13.40 Judo. 14.20 Vitez Janos, madžarski film. 15.30 Napoved sporeda. 16.00 Srečno, kviz. 16.55 Ansambel Mojsejev. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Človeška čustva, amer. TV film. 21.45 Čričkovo petje, pesnik L. Szabo. 22.30 Poročila, himna. TV KOPER TV KOPER 14.15 TV novice. 14.20 Detektiv v copatah, TV film. 14.45 Humoreska. 15.00 Film. 16.50 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega: Nenavadni podvigi. 18.00 Dvoboj na dnu, TV film. 18.30 Pacific international Airport, TV film. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku. 19.30 TVD — stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 Kraljica Elizabeta, TV nadaljevanka, igra Glenda Jackson. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Dogodki in osebnosti 20. stoletja. 23.10 Film. 14.15 TV novice. 14.20Dete-ktiv v copatah — telefilm. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 Film. 16.35 Risanke. 17.00 Košarka: Jugoslovansko prvenstvo. 18.30 Velike nesreče — dokumentarec. 18.55 TV novice. 19.00 Detektiv v copatah — telefilm. 19.30 TVD stičišče. 19.40 Hel-zacomic — humoristična oddaja. 20.30 Pri belem konjičku — opereta. 22.40 TVD vse danes. 22.50 Možje Raf-a — telefilm. 23.30 Zdravnik in pacient — medicinska rubrika. 12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja. 15.00 Pomorske zgodbe — IV. del. 16.30 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Dvoboj na dnu — telefilm. 18.30 Velike nesreče — dokumentarec. 19.00 Nepokor-jeno mesto — TV nanizanka. 20.30 Kitajev v Scotland Yardu — telefilm. 21.30 Veliki komiki: Toto — Markantonijo v Afriki. 22.00 10 italijanskih režiserjev 10 italijanskih zgodb. 23.10 Brioni — dokumentarec. 8.50 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 10.55 Oktober v Kra-Ijevu, prenos. 12.15 Poročila. 17.30 Poročila. 17.35 Moj hrček je zbolel. 17.50 Skrb za potomstvo, oddaja Tv Zagreb. 18.05 Šivilja. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Podium, oddaja za mlade. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik I. 20.05 Aktualno (prenos osrednje slovesnosti ob 90 letnici akademika Josipa Vidmarja iz Cankarjevega doma). 21.40 R. Marshall: Vedno na poti, 3. del. 22.35 Tv dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pota spoznanj, oddaja o znanosti. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 PApagandna oddaja. 21.10 Dinastija, 68. del ameriške nadaljevanke. 22.00 Zabavnoglasbena oddaja, ponovitev (do 22.50). TV ZAGREB 8.50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Podvigi družine pet-petelinčkov, 18.00 Otroški skladatelji, 18.15 Ljudje govore, 18.45 Kabaret, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gospodična Julija (drama), 21.15 Argumenti, 21.50 Dnevnik, 22.10 Filmska retrospektiva: Hitch. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Fantje s Hill Stretta, 22.05 Dok. oddaja. DRUGI PROGRAM 17.15 Naše sonce s planeti, 18.00 Svet živali, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ded na posodo, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnai, 21.45 Schilling, 22.05 Obraz v množici (film). TV MADŽARSKA 16.40 Poročila. 16.45 Spored za otroke. 17.15 Kraljičin vitez Ruy Blas, francoski film iz leta 1947. 18.50 Gostovanje Veselega teatra v Nemčiji. 19.15 TV telovadba. 19.20 Večerna pravljica. 19.30 Poročila. 19.40 Vključujemo Akademijo za glasbo; zaključni koncert ob dnevu sovjetske kulture. 20.30 Umetnostni film. 22.55 Poročila, himna. TV KOPER 14.15 TV novice. 14.20 Detektiv v copatah — telefilm. 14.45 Humoreska. 15.00 Zdravnik in pacient — medicinska rubrika. 15.45 Glasbena oddaja. 16.30 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odbojka. 20.30 Športni pregled. 21.00 Film: Minnesota Stinky. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Nadaljevanje filma. 22.50 Nečimrnost — variete TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila. 16.35 Šolska tv: Ritmična ura, Poklici v železniškem gospodarstvu. 17.30 Poročila. 17.35 Pedenjžep. 18.05 Biblijski miti: Jožef in njegovi bratje, nanizanka tv Beograd. 18.25 Posavski obzornik. 18.40 Afganistanci ne znajo paziti, tv film. 20.05 A. Sofronov: Operacija na srcu, sovjetska drama. 21.50 Integrali. 23.10 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Kdor hoče ta zmore, otroška serija. 18.15 Vojvodinski založniki pred sejmom knjige. 18.45 Sprašujem te, poučnozabavna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja. 21.50 Šahovski komentar. 22-10 Brezkončnost sveta, dokumentarna serija (22.40). TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 16.00 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Potrebno je hoteti in smeti, 18.15 Literatura, 18.45 Naj te vprašam, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.55 Otroci jutrišnji-ce (film), 22.35 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00, Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prednost, 21.15 Dallas, 22.00 Filmski forum, 22.45 Galerija. ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.55 in 15.40 Šolska TV. 10.00 Lutka, poljska serija. 10.55 Koncert; Mozart. 17.00 Gosje carstvo, kratki film. 17.30 Zgodovina živi z nami, pon. 18.30 Spored za tri dni. 18.35 Ne le za žene. 19.05 Mini studio 85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Trije prevarani soprogi, španska TV komedija. 21.00 Studio 85. 22.00 Gospodarski magazin. 22.45 TV dnevnik, himna. TV LJUBLJANA 9.05 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.30 Poročila. 17.35 Prgišče priljubljenih pravljic. 17.50 J. Žmavc: Norčije v gledališču, 1. del predstave. 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Ščepec širnega sveta: Poper, 1. del angleškega izobraževalnega niza. 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme. 20.05 Mednarodna obzorja. 20.55 Film tedna: Trije možje, finski film. 22.40 Tv dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže/ 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Delfin Flipper, otroška serija. 18.15 Akumulacije v BiH: Una, Sana in Vrbas. 18.45 Zgodbe iz starih mest, glasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Bemus ’85, oddaja resne glasbe. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Lepota arhitekture: Chicago, dokumentarna oddaja. 21.50 Dnevi jazza (do 22.35). 9.00 Tv v šoli. 10.35 Tv v šoli. 12.00 Poročila. 16.35 Šolska tv: Ritmična ura, Poklici v železniškem gospodarstvu. 17.35 Poročila. 17.40 Zakaj, zakaj, oddaja tv Zagreb. 17.55 Obraz v zrcalu — Mihael Stroj. 18.05 Stare ure. 18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Ska-darsko jezero, reportaža tv Beograd. 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme. 20.05 Tednik. 21.15 S. Michelet: Družina Vialhe, 5. del. 22.20 Tv dnevnik II. 22.35 V. Zupan: Vest in pločevina — kazenski zakonik čl. 271 a. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Lutkomendija, otroška serija. 18.15 O tehnoloških inovacijah. 18.45 Jazz v Beogradu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Črni grad Olišanskih, 2. del sovjetske nadaljevanke. 21.00 Poročila. 21.05 Šahovski komentar. 21.25 Bi-tef na tv: Sarivari. TV ZAGREB Prvi program 9 05 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Flipper, 18.15 Akumulacije v BiH, 18.45 Zgodbe iz starih mest, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino — oko. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9-.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.05 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štirje čudni ptiči (film), 21.55 Šport, 22.40 Videoteka. DRUGI PROGRAM 16.45 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Kviz, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kronanje, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnai, 21.45 Chips in Jobs, 22.30 Nebo in zemlja. TV MADŽARSKA 9.00 in 15.55 Šolska TV. 10.00 Delta, pon. 10.25 Lutka, 2. del. 17.05 Klovn na steni, madžarski čb. film. 18.30 Komu gradimo ceste, spored notranjepolitičnega uredništva. 19.20 Walles-Madžarska, nogomet iz Cardiffa. 21.15 TV dnevnik. 21.45 Umetnina tedna. 21.55 Ervin Šinko: Optimisti, 7. (zadnji) del madžarske serije. 23.10 TV dnevnik, himna. /© ljubljanska banka Pomurska banka TVKOI>ER TV KOPER 14.15 TV novice. 14.20 Detektiv v copatah — telefilm. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 Film. 16.40 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Dvoboj na dnu — telefilm. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Odbojka. 20.30 V precepu — telefilm. 21.40 Poslednji veliki jezdeci — dokumentarec. 22.20 TVD vse danes. 22.30 Izpovedi pustolovca Felixa Krulla. 23.40 Glasbena oddaja. 14.15 TV novice. 14.20 Detektiv v copatah — telefilm. 14.45 Humoreska. 15.00 Film. 16.40 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Dvoboj na dnu — telefilm. 18.30 Pacific International Airport — telefilm. 18.55 TV novice. 19.00 Qdprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Francija v pesmi. 20.30 Film: možje težkih nog. 22.25 TVD vse danes. 22.35 Drama na ekranu — film. TV ZAGREB Prvi program 9.00 TV v šoli, 16.35 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Lutkome-dija, 18.15 Znanost, 18.45 Jazz v Beogradu, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 . Spekter, 21.05 Pot v središče znanja, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročili, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pesmi štirih letnih časov, 21.50 Videoteka, 23.35 Šah. DRUGIPROGRAM 17.00 Šport, 17.15 Velike reke — zrcalo zgodovine, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družina Merian, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnai, 21.50 Kavarna Central. TV MADŽARSKA H . 9.00 in 14.40 Šolska TV. 9.55 Lutka, 3. del. 15.55 Računalnik na dnevnem redu, pon. 16.25 Smrdeča voda, madžarski film. 17.45 Pedagoški forum. 18.30 Tele--šport. 19.30 TV dnevnik. 20.00^ogodba, angleški TV film. 20.50 Panorama, zunanjepolitični magazin. 22.05 A. Jozsef in njegovi sodobniki; Gyula Anfrassfy, čb. 22.40 TV dnevnik, himna. TV KOPER 14.15 TV novice. 14.20 Capitan Luckner — telefilm. 14.45 Zanimivosti sveta. 15.00 Film. 16.50 Risanke. 17.30 Na meji verjetnega — nenavadni podvigi. 18.00 Dvoboj na dnu — telefilm. 18.30 Pacific International Airport telefilm. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Velike razstave. 20.30 Film: Oko za oko. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Ta nori šport — dokumentarec. 22.40 V raju — variete. TNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 11. oktober — Emilijan SOBOTA, 12. oktober — Maksimiljan NEDELJA, 13. oktober — Edvard PONEDELJEK, 14. oktober - Nedeljko TOREK, 15. oktober — Terezija SREDA, 16. oktober — Hedvika ČETRTEK, 17. oktober— Ignac kino PARKI MURSKA SOBOTA 10. oktobra ob 18. uri Hongkong. J film: MAŠČEVANJE BRUCE LEEJEVE PESTI in ob 20. uri zahodnonemško-filipinski film: ZGODBE O LEPOTICAH; 13. oktobra ob 16. uri hong-kongški film: MAŠČEVANJE BRUCE LEEJEVE PESTI ter ob 18. in 20. uri zahodnonemško-filipinski film: ZGODBE O LEPOTICAH. GORNJA RADGONA II. oktobra ob 18.30 ameriški film: BREAKDANCE in ob 20.30 danski film: ROJSTVO — ANATOMIJA LJUBEZNI IN SEKSA; ogled filma otrokom ni dovoljen. 12. oktobra ob 19. uri danski film: ROJSTVO - ANATOMIJA LJUBEZNI IN SEKSA; ogled filma otrokom ni dovoljen. 13. oktobra ob 15. uri francoski film: ZELJNATA JUHA, 'ob 17. uri ameriški film: BREAKDANCE in ob 19. uri danski film: ROJSTVO — ANATOMIJA LJUBEZNI IN SEKSA: ogled filma otrokom ni dovoljen. 14. oktobra ob 19. uri domači film: ADA; 15. oktobra ob 19. uri domači film: OČE NA SLUŽBENI POTI; 16. oktobra ob 19. uri domači film: LJUBEZEN; 17. oktobra ob 17. uri italijan-sko-turški film: JOR — LOVEC PRIHODNOSTI in ob 19. uri: OD PETKA DO PETKA. ] DOBIMO SE V CAFE BARU TRIJ ' Lendavska 19/6, Murska 'Sobota ČRENŠOVCI 11. oktobra ob 19. uri film: ZGODNJA ZRELOST: ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen; 12. oktobra ob 19. uri in 13. oktobra ob 15. uri film: PODGANE; 17. oktobra ob 19. uri film: BARBAROSA. LJUTOMER 12. oktobra ob 19.30 uri avstralski film: PREVARANT HITREJŠI OD POLICIJE. Prodam DVA KAVČA in TRI FOTELJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4421 avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din, polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-f 30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-O00112-25730-30-4-O1176. Cena posamezne 1 j številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temelj-< nega davka od prometa proizvodov. VESTNIK RENAULT 4, letnik 1977, ugodno prodam. Rakičan, Tomšičeva 27, telefon: 23-074. M-4257 VINO (ŠMARNICO), večjo količino, poceni prodam. Filovci 48. M-4359 NOVE BLATNIKE ZA DIANO (razen zadnjega levega praga) ter raztegljivo mizo in šest stolov ugodno prodam. Informacije po telefonu od 7. do 14. ure: 74-095. M 4444 LAMELNI PARKET, HRAST, 100 m!, II. vrste, ugodno prodam. Informacije: telefon 22-297. M-4446 POHIŠTVO ZA SPALNICO IN TELEVIZOR GORENJE, ČR-NO-BELI, PRODAM. Kroška« 14, telefon: 22-514. M-4447 LESENO MONTAŽNO GARAŽO V MURSKI SOBOTI, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu: (069) 21-829 od 10, —12. oktobra 1985. M-4448 VARILNI APARAT VARMIG 160, CO2 PRODAM. Orehovci 6, Gornja Radgona. M-4449 TELEVIZOR GORENJE 900 AVTOMATIC, čmo-beli, prodam. Telefon dopoldne: 21-945. M-4450 DVE TERMO OKNI Z ROLETAMA (120 x 140 cm) in (100 x 140 cm), ugodno prodam. Velemir Horvatič, Dolga vas 39, Lendava. M-4452 KOTNI BRUSILNIK (FLEKS) 1800, 8500 obratov v minuti, in komplet rezil za navoje od M 3 do M 12, nemški, prodam. Rakičan, Panonska 29, telefon 24-383. M-4454 ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Juršič, Mladinska 7. M-3865 KOTEL ALFA, 80 1, malo rabljen, in reporeznico prodam. Kuronja, Panovci 13, p. Križevci v Prekmurju. M-4488 KASETOFON TOSCHIBA TUNER AKAI, ZVOČNIKE MARSCHAL, 2 x 100 W, in pevsko ozvočenje MONTARBO, 100 W, prodam. Telefon: (069) 26-040. M-4491 MOPED AVTOMATIK, nov, prodam. Skakovci 22, p. Cankova. M-4493 ZASTAVO 750 ugodno prodam. Slavko Kous, Gornji Slaveči 46. M-4495 KORUZO V ZRNJU ZA SILIRANJE PRODAM. Puževci 57. M-4496 PSIČKO, nemško ovčarko, staro štiri mesece, in manjši komplet bobnov TAICBEN, nerabljen, prodam. Tišina 56. M-4497 ENOBRAZDNI PLUG PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-4499 POHIŠTVO ZA SPALNICO, staro eno leto, zaradi selitve prodam. Petrovič, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6. M-4468 TRAKTOR IMT 533 s koso prodam. Turnišče, Štefana Raja 15, telefon: 70 297. M-4470 KLETKE ZA ZAJCE PRODAM. Slekovec, Krog, Murnova 2, telefon: 26 128. M-4471 INVALIDSKI MOTORNI VOZIČEK, v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled: Noršinci 8. M-4474 ŠKODO 100 L (tudi po delih) prodam. Taljan, Puconci 22. M-4475 FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, ugodno prodam. Poredoš, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-4476 TRI KOMBIJE FORD 1500 TRANZIT z dvanajstimi sedeži, v zelo dobrem stanju, FIAT 1500, RENAULT 1600, OSEBNI AVTO WARTBURG in TRAKTOR KRAMER, generalno popravljen, prodam. Ignac Kolo-sovski, Jamna 14, p. Videm ob Ščavnici. M-4478 KRAVO, visoko brejo, prodam. Jože Jakič, Markovci 72, p. Ša-lovci. M-4479 KORUZO s 30-arske parcele prodam. Telefon: 71 514. M-4480 PLUGE OLT, malo rabljene, in nov avtoradio prodam. Ivan Hajdinjak, Šratovci 11, p. Radenci. M-4481 KORUZO Z NJIVE PRODAM. Matija Lebar, Žižki 39. M-4482 KURILNO OLJE, 22001, in PLINSKO PEČ ISKRA UGODNO PRODAM. Telefon: 23 619. M-4484 KAVČ IN DVA FOTELJA, dobro ohranjene, zelo ugodno prodam. Ogled možen v popoldanskih urah. Tone Vouk, M. SOBOTA, Štefana Kovača 30 (KINO PARK). M-4487 MOTORNO KOLO ČZ. 175 PRODAM. Cena 60.000 din. Zlatko Rebernak, Melanjski vrh 5, p. Radenci. GR-263 Cvetličarna Marija Ratnik, Tišina, obvešča cenjene stranke, da že zbirajo naročila za ARANŽMAJE IN REZANO CVETJE za 1. november. Naročila lahko oddate osebno na domu ali po telefonu v popoldanskem času: 76-553. TELEVIZOR GORENJE, čmo-beli, prodam za 25.000 din. Naslov v upravi lista. GR-264 KROŽNO BRANO OLT 24 IN BRANE IMT 3 prodam. Flegar, Lomanoše 34, p. Gornja Radgona. GR-265 ZASTAVO 750, letnik 1973, vozno, neregistrirano, prodam. Informacije popoldne: Feliks Ran-taša, Paričjak 17, p. Radenci. GR-267 ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do aprila 1986, prodam. Poljanec, Trate 4, Gornja Radgona. GR-268 TRAKTOR STEYR, 180 A, 35 KS, 1961, v dobrem stanju, registriran, prodam. Naslov v upravi lista. GR-270 BELO VINO, 400 1, prodam. Bohinec, Mele 24, p. Radenci. GR-271 FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Zlatko Gašparič, Kokoriči 16, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-576 VELIKOCVETNE MAČEHE (»ROGI«) IN VELIKE ASPA-RAGUSE PRODAM. Petrijan, Puconci 89 C. M-4514 KRAVO, visoko brejo, ugodno prodam. Markovci 72. M-MM LAŠKI RIZLING IZ LENDAVSKIH GORIC, 3501, prodam. Kličite v popoldanskem času po telefonu: 75 384. M-4520 TRAKTOR STEYR, tip 288, 42 KM in novo okno (140 x 140) z roleto in zastekljeno, po nakupni ceni, prodam. Šinko, 619262 Rogašovci 32. M-4515 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, rabljen hladilnik in stajico po zelo ugodni ceni prodam. Jože Mekiš, Staneta Rozmana 9. M-4455 KAVČ IN DVA FOTELJA prodam. Andrej Lukač, Lendavska 17 c, 4. nadstropje. Ogled po 16. uri. M-4456 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ, 42 KM, prodam. Koloman Lanšček, Berkovci 10. M-4458 DIANO 6, letnik 1977, registrirano do septembra 1986, prodam. Informacije po telefonu: 22 010 — elektrikar Gomboc. M-4459 TAKOJ VSELJIVO HIŠO V PE-TANJCIH 76 PRODAM. Telefon: (041) 327 938. M-4461 KRAVO, z drugim teletom devet mesecev brejo, prodam. Moravske Toplice, Cuber 61. M-4462 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO EMO CENTRAL TV 15 in rabljen električni bojler, 801, prodam. Naslov v upravi lista. M-4463 GROZDJE (ŠMARNICO) PRODAM. Panovci 6, p. Križevci v Prekmurju. M-4464 KORUZO Z 20-ARSKE PARCELE PRODAM. Dobrovnik 146. M-4465 VELIKOCVETNE CVETOČE MAČEHE (40 do 50 din kos.) prodajam. Vrtnarstvo Gyorfi, nasproti avtobusne postaje. M-4466 KATRCO (za 60.000 din) tudi po delih, prodam. Ivan Hajdinjak, Trate 8, Gornja Radgona. M-4467 ZASTAVO 101, registrirano do marca 1986, zelo poceni, in domače žganje prodam. Martin Habjanič, Stara cesta 27, p. Ljutomer. IN-572 NOVO ŽELEZNO OGRODJE ZA STOPNICE (višina prostora 2,50 m) ugodno prodam. Telefon: 24-130 (zvečer) ali naslov v upravi lista. M-NE KUHANO ŠIBJE, 40 kg, prodam. Anton Varga, Lendava, Partizanska 4. Le-420 KORUZO Z NJIVE, I ha, prodam. Sebeborci 18, p. Martjanci. M-4517 KRAVO, brejo sedem mesecev (kontrola A), prodam. Ogled po 17. uri. Tešanovci 2. M-4519 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 12. M-4522 BOROVE PLOHE, debele 5 in 8 cm, 2 m3, prodam. Pordašinci 20. M-4524 TRAVNIK, dve parceli po 28 arov, v k. o. Dolnja Bistrica in v k. o. Srednja Bistrica, prodam. Gornja Bistrica 77. M-4525 MOTORNO KOLO JAWA, 175 ccm, registrirano do 3. julija 1986, prodam. Tudjan, Krog, Murska 48. M-4526 Poroke Marjan VOROŠ, elektroinsta-later. Murska Sobota, Staneta Rozmana 2 in Jelka MENIČA-NIN, referentka, Murska Sobota, Vrtna 6; Avgust SREŠ, pleskar, Bakovci, Poljska 9 in Slavica BRATKOVIČ, trgov, pomočnica, Bakovci, Ob potoku 19; Anton SUŠEČ, študent, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 17 in Zdenka RANTAŠA, štu-dentka, Radenci, Kapelska 43; JoSf SEKOLOVNIK, dipl. inž. Slovenj Gradec, Iršičeva 7 in Lidija SEREC, dipl, pravnica, Sa-tahovci 55; Jožef FARTEK, prodajalec, Šalamenci 79 in Betka PINTARIČ, gimnazijska maturantka, Šalamenci 86; Anton FUJS, delavec, Krog, Murska 10 in Marjana KOVAČ, delavka. Murski Črnci 28/a; Zdenko UZELAC, vojni pilot, Brežice, Kettejeva 10 in Mira BENCAK, študentka, Murska Sobota, Mladinska 43; Miran PAJEK, pri-krojevalec. Murska Sobota, Titova 33 in Marjan GOMBOC, šivilja, Gerlinci 61; Emil H ARI, avtoklepar, Moravske Toplice, Dolga ulica 92 in Zdenka SCHMIDLECNER, bolniška strežnica, Rakičan, Tomšičeva 12; Jože POJBIČ, novinar, Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 3 in Karmen SKALAR, kozmetičarka, Murska Sobota, Cankarjeva 71; Prispevki za kirurgijo Jože Vučko, Dolnja Bistrica 37 b (namesto cvetja na grob pok. Lini Žganjar) — 2.000,00 din; Milika in Franc Smodiš, Birmingham Anglija, (namesto cvetja na grob pok. Marici Sitar, Ljutomer) — 1.500,00 din; Kolektiv Emone Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Vinku Tomašiču, Lo-patinci) — 3.000,00 din; Boris Prejac, Ljutomer, Ormoška 15 (namesto cvetja na grob pok. Mariji Druzovič, Maribor) — 1.000.00 din; Rudi Horvat z družino, M. Sobota, M. Gubca 15 (namesto venca na grob pok. ma tere Konrada Gerleca) — 2.000,00 din; Skupne strokovne službe SIS družbene dejavnosti občine Ljutomer (namesto venca za Jožeta Pergera, Ljutomer) — 3.000,00 din; Delavci skladišča 04 »Radenska« TOZD TPO (namesto venca na grob pok. očeta Stanka Borkoviča) — 3.000,00 din; Osnovna šola »Ivan Cankar« Ljutomer (namesto venca na grob pok. očeta Ivanke Korošec) — 3.000,00 din; OOS ABC Pomurka TOŽD Predelava mesa M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu od Alojza Šinka, Rogaševci 52) — 1.500,00 din; »Radenska« Radenci — delavci TPO skladišča 04 (namesto venca za pok. mamo Marjana Kovačiča, Šratovci) — 3.000,00 din; OOS OVIZ I. osnovna šola M. Sobota (namesto venca za pok. očeta Tomaža Kuharja) — 3.000,00 din; Ernest Ebenšpan-ger M. Sobota (namesto venca na grob pok. Arpada Banfija, Vaneča) - 3.000,00 din; VW 1200, letnik 1975, prodam. Horvat, Ul. ob progi 55, Murska Sobota. M-4527 VETERAN PUCH, letnik 1955, in TOMOS 14 TL ugodno prodam. Puževci 34. M-4528 AVTORADIO S KASETAMI PRODAM. Puževci 34. M-4528 KORUZO Z NJIVE (50 in 40 arov) in dve polosovini za AMI ugodno prodam. Andrejci 61 b. M-4529 TRAKTOR IMT 555 prodam. Krog, Plečnikova 3. M-4530 KRAVO z drugim teletom brejo in mlatilnico, širina 90, prodam. Bodonci 37. M-4531 Krvodajalci MURA:Marija Pintarič (12), Vili Gider (17), Jože Hauko (7), Jože Husar (9), Franc Bokan (15), Marjan Jakob (24), Peter Kolmanič (20), Antonija Zver (6), Hedvika Pucko (11), Marija Novak (15), Geza Mi-holič (6), Milan Lah (21), Boža Varga (6), Zofija Lešnjek (2), Marija Luk (8), Kristina Ftičar (11), Margita Kerčmar (10), Kristina Šinkec (2), Jožefa Stopar (10), Majda Barber (2), Cvetka Horvat (2), Anica Puher (1), Milena Filo (1), Marija Meničanin (2), Regina Mihelič (4), Helena Kous (3), Zdenka Žužek (4), Bernarda Topolnik (4), Emil Granfol (8), Jože Obal (7), Janez Horvat (7), Feliks Muhič (52), Jože Matjašec (1), Boris Černel (4), Mira Bunderla (9), Angela Antolin (10), Zlata Hartman (2), Valerija Barber (2), Darja Andrejč (3), Danica Buzeti (1), Suzana Grlec (1), Sidonija Titan (1), Franc Voroš (1), Biserka Milenkovič (1), Anica Mihalič (1), Nevenka Horvat (1), Karolina Dravec (22). VOJAŠKA POŠTA: Branko Kresič (1), Djuro Jandrič (1), Branko Mravinar (1), Vojislav Mijailovič (1), Sladan Drobnjak (1), Branko Furjan (1), Mustafa Memič (1), Dušan Poberaj (1), Zvonimir Matijevič (1), Žoran Nikolič (1), Mile Matič (1), Bojan Mijič (1), Rifet Ruž-nič (1), Šemsudin Okanovič (4), Vlade Miličevski (2), Vladimir Višnjič (1), Damir Kucelj (3), Zoran Todorovič (1), Zoran Nikolič (2). BRIGADIRJI: Peter Lazič (1), Jovica Jovanovič (1), Žarko Dra-kulič (1), Neda Jevtič (1), Vesna Uroševič (1), Stanko Prašiček (4), Sedan Pejčič (1) Salih Rizovič (8), Agim Krizujeq (7), Andreja Jerman (2), Katarina Žagar (1), Marjana Čanželj (1), Silva Edry (2), Irena Ed-ry (12). ABC POMURKA: Karel Sinic (22), Jože Forjan (2), Franc Bukovec (7), Marija Mesarič (12), Zdenka Kuplen (3), Matija Smodiš (3), Antonija Svetec (3), Anton Smodiš (18), Štefan Hartman (11), Evgen Želodec (27), AVTORADGONA: Franc Pavlinjek (4), Ivan Pelci (8), Stanko Močnik (8), Dušan Dvanajšček (5), Milan Kuzmič (8), Albin Mihorič (5), Geza Grah (3). RADENSKA RADENCI: Frančiška Kolmanič (4), Slavica Horvat (3), Marjan Čuk (20), Silvester Čmager (18), KRVODAJALCI OD DRUGOD: Bojan Horvat, Milan Fujs, POTROŠNIK - Franc Rajnar (12), BELTINCI - Igor Rous (5), OBČINA - Vladimir Abakumov (31), Silva Pok (4), POTROŠNIK — Koloman Horvat (15), POMURJE — Alojz Recek (10), Ignac Raš-čan (17), Mladen Cajnko (5), Andrej Gaber (6), BEZNOVCI - Ernest Šiftar (12), ŠALAMENCI — Ana Lukinovič (6), Helena Boldižar (1), MELE - Alojzija Blatnik (22), DIANA - Koloman Serec (13), POMURSKI TISK - Majda Sinzig (7), Marjan Fašalek (7), ŽELEZNIŠKA POSTAJA - Dušan Jureš (9), PETROL - Milan Kuhar (11), SPLOŠNA BOLNIŠNICA - Jožica Balažič (3), CERTUS -Stanko Čurman (4), Karel Dolgov (26), AGROSERVIS — Ladislav Pok (7) Emil Červek (5), JEKLOTEHNA - Janez Kuplen (7), Štefan Smodiš (23), TMP - Franc Fartek (76), PUCONCI - Jože Ošlaj (75), HRASTJE — MOTA - Marija Čuk (48), FOKOVCI - Lanšček Eva (9), Lanšček Ludvik (6), BLISK — Janez Hegeduš (14), Branko Topolovec (6), Marjan Repič (8), PANONIJA — Jože Šnurer (5), Janez Karoli (25), Stanislav Vlaj (25), Geza Kianec (6). rašica tovarna pletenin ljubljana n. sol. o. TOZD otroške pletenine Beltinka Beltinci telefon: 345-361 telex: 31-496 YU RAŠICA telegram: RAŠICA LJUBLJANA železniška postaja: VIŽMARJE (rejon 53) žiro račun: 50104-601-26523 Rašica, tovarna pletenin Ljubljana TOZD otroške pletenine Beltinka Beltinci Štefana Kovača 3 Komisija za delovna razmerja tozda OGLAŠA 1. PLETENJE NA KROŽNIH STROJIH — 3 delavke Pogoji: KV tekstilne stroke, pletilska smer poskusno delo 45 dni 2. LIKANJE POLIZDELKOV — 6 delavk Pogoji: uspešno končana osnovna šola 1-mesečno poskusno delo 3. PREVIJANJE PREJE — 1 delavka Pogoji: uspešno končana osnovna šola 1-mesečno poskusno delo 4. OPRAVLJANJE KONFEKCIJSKIH FAZ — 7 delavk Pogoji: KV tekstilne stroke, konfekcijske smeri poskusno delo 45 dni 5. PISANJE DELOVNIH NALOGOV — 1 delavka Pogoji: KV administrativne stroke poskusno delo 45 dni 6. ČIŠČENJE PROSTOROV — 1 delavka Pogoji: uspešno končana osnovna šola 1-mesečno poskusno delo Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo v 8 dneh od dneva objave na splošno kadrovsko službo tozda Beltinka, Štefana Kovača 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 1. marca 1986, prodam. Franc Toplak, Renkovci 50. p. Turnišča. M-4532 TOVORNI AVTO VW, registriran, prodam. Telefon: 22-790. M-4533 ZVOČNIKE JBL E 140 z ohišjem in ojačevalec 2 x 400 W prodam. Bertalanič, telefon popoldne: 23-887. M-4534 TRABANT KARAVAN, na novo registriran, in peč na olje ugodno prodam. Vratarič, Razlagova 24. M-4535 STRAN 22 VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 Prodam Zaposlitve OTROŠKO KOLO PRODAM Kovačič, Murska Sobota, Alija Kardoša 4. M-4500 TELEVIZOR, črno-beii, manjši sesalnik za prah ter moški in ženski balonski plašč prodam. Vrtna 4, stanovanje I. Ogled v soboto. M-4501 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Plečnikova 45. M-4503 TRAKTORSKI plug olt. 10-colni, malo rabljen, prodam. Recek, Vidonci 40 a. M-4504 OSEMREBRNE PLOŠČE, rdeče, 180 kosov, prodam. Skakovci 55. M-4505 PRALNI STROJ GORENJE in 50 kosov letev, 4 m, stroj za mletje repe ter sode 800, 500 in 300 I prodam. Štivan, Bodonci 148. M-4506 DIANO, v zelo dobrem stanju, prodam. Anton Baša, Melinci 13. M-4507 MOŠKO DIRKALNO KOLO IN KOLO PONY prodam. Miklošičeva 33, telefon popoldne: 26-469. M-4508 PLUGE, 12-colne, nove, in RAU KOMBI, širina 180 cm, prodam. Peskovci 39. M-4509 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 1, hladilnik, 60 I, in moped avtomatik prodam. Krog, Ob Lo-žiču 18. M-4510 GROZDJE Z BRAJD prodamo.' Murska Sobota, Šercerjevo naselje 17 telefon: 23-014. M-4511 KAVČ IN MIZICO PRODAM. Telefon zvečer: 22-189. BUKOVA DRVA PRODAM. Kocen,Rinčetova graba 1 — pri državnem posestvu, 69240 Ljutomer. IN-578 ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano, ugodno prodam. Kepe, Petišovci, Tiha ulica I. LE-423 ZASTAVO 750, letnik 1977, ugodno prodam. Štefan Markoja, Kot 45. LE-421 STROPNA POLNILA (270 kosov) in 300 kg betonskega železa, 10 mm, ugodno prodam. Križevci 22 pri Ljutomeru. IN-575 TRAKTOR DEUTZ 40 ali FERGUSON 39 s koso prodam. Zgornje Krapje 11, p. Veržej. IN-581 ŠKODO COUPE, letnik 1978, prodam. Cena 100.000. din. Ciril Stajnko, Vogričevci 14, p. Ljutomer. IN-579 TELEVIZOR, črno-beli, skoraj nov, prodam. Srša, Banovci I, p. Veržej. IN-577 ČISTILKO ZA 4 URE DNEVNO ZAPOSLIM. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-4489 NK DELAVCA ZA DELO V GRADBENI STROKI SPREJ-MEMO. Oglasite se med 9. in 10. uro: Mladinska 36, Murska Sobota. M-4494 Sobe SOBO IN KUHINJO V MURSKI SOBOTI IŠČE MLADA DRUŽINA. Telefon: 78-000, od 8. do 15. ure. M-4443 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Telefon: 21-958. M-4460 STANOVANJE ALI HIŠO V MURSKI SOBOTI NUJNO VZAME V NAJEM TRIČLANSKA DRUŽINA. Ponudbe ob večerih po telefonu: 22-156. M-4521 Razno VSE, KI IMAJO TEŽAVE ZARADI KURJIH OČI, OTIŠ-ČANCEV, GLIVIČNIH OBOLENJ, POROŽENELE KOŽE NA PETAH ALI JIH PRI HOJI OVIRAJO VRAŠČENI NOHTI, OBVEŠČAM, DA SE LAHKO OGLASIJO V PEDIKERSKEM SALONU V GREGORČIČEVI 5 — nasproti bencinske črpalke, ob cesti proti Rakičanu. M-4512 PREKLIC! Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla o Ludviku Štefanu in Eriki Novak iz Mart-janec 22 ter^e jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Gizela Horvat, Martjanci 16 a. M-4498 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Stročja vas, izdano leta 1983. Srečko Majerič, Pristava 23 a, p. Ljutomer. M-4473 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za IL, IH. in IV. letnik Gimnazije Jusa Kramerja M. Sobota. Helena Lorinz, Dolnji Lakoš 87 c, p. Lendava. M-4477 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala SCTPU KROJAŠKA smer, za šolsko leto 1980/1981. Estera Časar, Žena-vlje 61, p. Petrovci. M-4485 OBVESTILO! Obveščam javnost, da moj sin Ludvik Čahuk iz Križevec 181 v Prekmurju nima pravice prodajati nobenih premičnin ali nepremičnin od mojega posestva. Marija Čahuk, Križevci 181 v Prekmurju. M-4492 DOM UČENCEV ŠTEFAN KOVAČ SPREJEMA NAROČILA ZA KOSILA - ABONENTE. PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU 22-168 ALI OSEBNO. M-MM 26-LETNI FANT Z MANJŠO KMETIJO ŽELI SPOZNATI DEKLE ZARADI ŽENITVE. PONUDBE NA UPRAVO LISTA POD »OTROK NI OVIRA«. M-MM ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in dedek ALOJZ KORPIČ iz Bakovec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, predstavnici KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena in otroci Ne Jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama MARIJA ČEH roj. Fortun iz Turnišča Kupim NEMŠKEGA OVČARJA Z RODOVNIKOM ALI BREZ, starega 5—6 mesecev, kupim. Žumer, Murska Sobota, Naselje J. Kerenčiča L M-4457 TROSILEC ZA HLEVSKI GNOJ KUPIM. Moris Gorza, Selo 112. M-4469 CILINDER, lahko nov, malo rabljen, brez bata, in glavno gred z ojnico za motorno žago, stari tip, »kontraštilarce«, kupim. Janko Fric, Sp. Kamenščak 28 a, p. Ljutomer. IN-573 POPRAVEK! Pri zahvali za pok. CECILIJO GERLEC iz Bezno-vec je prišlo do napake in se pravilno glasi: CECILIJA GERLEC roj. Krpic iz Beznovec Minilo žalostno je leto dni. ko zapustil dom in drage si. Na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza naša jo rosi: V SPOMIN 12. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dra- gi mož, oče, stari oče in brat FRANC ŽIBRIK iz Sebeborec Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje dobro srce. Naš dom, ki si ga imel tako rad, je ostal pražen. Ostali so nam le sledovi tvojih pridnih rok. ŽALUJOČI: VSI TVOJI Oh. ti nesrečna cesta, kaj si storila, da brez slovesa najdražje si nam vzela. A zdaj na grobčku rožce ti cvetijo in svečke ti že deset let noč in dan gorijo. V SPOMIN 20. septembra je minilo deset mračnih in s solzami oblitih let, odkar je kruta usoda na cesti pretrgala nit življenja našemu, komaj sedem in pol let staremu sinku, bratcu in vnukcu DA VORJU HORVATU-DŽONIJU iz Pečarovec Zakrila je zemljica tvoj, vedno nasmejan obrazek, ni pa pokrila bolečin, spominov in solza, vse dokler živijo vsi tvoji, ki smo te imeli tako srčno radi. Hvala vsem, ki so te ohranili v lepem spominu, ti prinašajo cvetje in prižigajo svečke na tvojem preranem grobu. VSI TVOJI NEUTOLAŽLJIVI Končano tvoje je trpljenje, veroval v lepše si življenje. Bridka bolečina ostala je pri nas, oh, kdaj zacelil jo bo čas. ZAHVALA 22. septembra nas je v 79. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedek MIRKO SUKIČ iz Lenierja 58 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in kolektivu Separacije iz Puconec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Verona, sin Franc z ženo Ireno in vnukinja Simona Iskreno se zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke * in govornici Mariji Gjerkeš za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Marija in Ana ter sin Jožef z družinami Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama TEREZIJA SLAMAR roj. Gomboc iz Dokležovja 154 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Janezu in Hildi Balažicevima za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje > ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter medicinskemu osebju in specialistu dr. Horvatu z internega oddelka soboške bolnišnice za vse prizadevanje, da bi ji ohranili življenje. Žalujoči: mož Franc, sinova Alojz in Zvonko z družinama, hčerka Anica z družino z Bleda ter bratje in sestre z družinami - Že eno leto odeja hladna te pokriva, v gomili tihi mirno spiš srce ljubeče več ne bije nikoli več se ne zbudiš V SPOMIN 4. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je v 27. letu starosti, tragično, brez slovesa, v hudi projnetni nesreči v Mačkovcih, za vedno zapustil naš dragi sin in brat VLADO BOHAR iz Stanjevec Še vedno je težko doume,ti kruto resnico, da nisi več med nami. Dom, ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili srečni, je ostal žalosten. Tvoja tragična smrt je pustila v naših srcih globoko rano, ki je ne bomo nikoli preboleli. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, krasite s cvetjem njegov prerani grob in na njem prižigate sveče. Neutolažljivi: mama, oče in brat z družino VESTNIK 10. OKTOBRA 1985 STRAN 23 V besedi in sliki IZ RADENSKINE TOVARNE POLNILNE OPREME NA »PROMOCIJO« V ZDA Motorna jahta stil 1200 M Predstavitev prvenca na svetovno uveljavljeni prireditvi International Boat Show v Maiamiju na Floridi — Bodo ekskluzivna plovila z najsodobnejšo navigacijsko in drugo opremo ter visokim udobjem zanimiva za meriške petičneže? Te dni se je preko Avstrije in Zvezne republike' Nemčije odpravila z Baltika na pot čez veliko lužo »promocijska« jahta Stil 1200 M. najnovejši izdelek iz programa plovil Tovarne polnilne opreme Radenske. Na svetovno uveljavljenem sejmu s 35-letno tradicijo v Miamiju na Floridi se bo jahta predstavila ameriškim kupcem. Potem ko je Yugo na ameriškem trgu požel nedeljene simpatije v Radenski pričakujejo, da bodo uspeli tudi sami s svojimi plovili (poleg omenjene motorne jahte računajo na uspeh še pri jadrnici Stil 34 S) pritegniti ameriško tržišče. Še posebno zato, ker gre za zelo dobra plovila, ki jih poleg oblike odlikujejo predvsem veliko udobje in najsodobnejša navigacijska in druga oprema. Ob uspehu prve predstavitve imajo v Tovarni polnilne opreme v proizvodnji plovil in dopolnilni dejavnosti ter vse bolj uveljavljajoče se kovinskopredelovalne tovarne zagotovljeno prodajo celotne tovrstne proizvodnje v naslednjem letu za ameriško tržišče. V. Paveo Dražje ptt storitve V skladu z odlokom o najvišjih cenah oziroma najvišjih ravni cen za določene storitve v notranjem ptt prometu, ki ga je izdal zvezni izvršni svet, so od 1. oktobra dražje ptt storitve. Tako je treba za navadno pismo odšteti 10 dinarjev (prej 6 dinarjev), za dopisnico 8 dinarjev, beseda v telegramu stane poslej 3 dinarje, krajevni pogovor iz javne telefonske govorilnice pa 5 dinarjev. Poleg tega so cene paketov višje za 70 odstotkov, vrednostnih pisem za 50 odstotkov ter drugih poštnih in telegrafskih storitev za 30 odstotkov. _ §e »Premierna jahta« je bila končana v mesecu dni, opremo pa je maloštevilna ekipa v TPO zadnji teden montirala tako rekoč noč in dan. Diplome in priznanja Komisija lendavskega turističnega društva, ki je čez leto ocenjevala ocvetličenost oken, balkonov in okolja na zasebnih in družbenih stanovanjih oziroma upravnih in drugih prostorih, je te dni objavila rezultate. Diplome in keramični krožnik z lipovim listom so prejeli: Anica Sobočan, Riharjevo naselje; Terezija Budin, Mohorjeva ulica; Dragica Štefanec, Partizanska ulica. Priznanja pa so dobili: Alojz Bakan, Mohorjeva ulica; Vili Se-kereš, Tomišičeva ulica; Breda Novak, Partizanska ulica; Irena Topličar, Kidričeva ulica; Ladislav Josovič, Nazorjeva ulica; Marija Feher, Tomšičeva ulica.; Ivan Bakan, Kranjčeva ulica; Nada Šimonka, Kolodvorska ulica; Osnovna šola Drago Lugarič, vsi iz Lendave. Predsednica ocenjevalne komisije Efka Alt nam je posredovala med drugim tudi tole ugotovitev: mestece pod goricami je vsako leto lepše urejeno, kar pa ne pomeni, da ni pomanjkljivosti : nekatera pročelja hiš kličejo po' obnovi, okrog nekaterih blokov bo treba temeljito pomesti in na okna postaviti cvetje. Čez leto je bilo na primer le na dveh blokih v Kidričevi ulici dovolj cvetlic, na drugih pa premalo ali pa sploh nič. Tudi na upravnih in drugih zgradbah je premalo cvetja ali pa ni urejena okolica. Prihodnje leto bodo prav temu posvetili večjo skrb, kar pa seveda ne pomeni, da tisti, ki premalo dajo za lepši videz svojih stanovanj, dvorišč in okolice, ne bi pomanjkljivosti odpravili že zdaj. Š. SOBOČAN SPREMEMBE V USPOSABLJANJU MLADINCEV PRO- g STOVOLJCEV TO PREDVSEM ŽENSKE Organizatorji usposabljanja mladincev prostovoljcev teri- g torialne obrambe so naredili analizo letošnjega usposabljanja m v Vidoncih. Čeprav traja v nekaterih občinah usposabljanje tudi po dva tedna in več, si v murskosoboški občini ne bodo mo- . gli privoščiti niti enotedenskega. Zaradi pomanjkanja denarja bodo v prihodnje mladinci taborili v Vidoncih le 5 dni in ne več en teden, kakor doslej. Kljub temu pa bodo prostovoljci enako usposobljeni kot doslej, za kar si bodo prizadevali na Občinskem štabu TO. Prav tako usposabljanje ne bo več vsako F leto, temveč vsako drugo leto. Udeležili naj bi se ga dve tretjini * žensk, saj te nimajo možnosti vojaškega usposabljanja. Fante, ki bi se udeleževali usposabljanj, pa bi nato kadrovali v zahtevnejše rodove JLA. Se prej bo potrebno nameniti več pozornosti pravilni propagandi ter preko nje seznanjati mlade z vlogo usposabljanja. Tudi vključevanje slušno prizadetih, ki so letos prvič sodelovali na takem usposabljanju, se je izkazalo kot pravilno in uspe- ; šno, saj ti mladi nimajo drugih možnosti, da bi se seznanili z S osnovami vojaških veščin. Tako seznanjanje in pridobivanje mladih za teritorialno obrambo mora biti stalno, pri tem, pa imajo pomembno nalo- ; go tudi sredstva javnega obveščanja, ra’ naa B. Peček TURIZEM Pestrejša ponudba Turistična ponudba Pomurja dobiva vse večje mednarodne razsežnosti, kar je posledica prilagajanja mednarodnemu turističnemu povpraševanju ter boljše organiziranosti. To dokazuje, čeprav ne v taki meri, kakor bi hoteli, tudi vsakoletna rast števila gostov. Gost, tako domači kakor tuji, postaja vse zahtevnejši. Najprej se hoče podrobno seznaniti, kakšne ugodnosti bo imel, kakšne so cene, kakovost hrane, možnost izletov in rekreacije. Zato je že takoj na začetku odločitev, če bo na dopustu v nekem kraju ali ne, odvisna od pravilne predstavitve in vec gostov možnosti izbire tako glede kakovosti kakor cene. Goste pritegnejo tudi nove stvari, kaj takega, česar v drugih krajih ni (na primer nov način zdravljenja). Na večji priliv gostov vplivata tudi urejenost okolice in opremljenost gostinskih obratov. Pri tem pa se pozablja, da gost ne gleda le hotela ali restavracije, vidi tudi (na žalost) kraj, mesto, smeti po ulicah in okrog košev, zanemarjene hiše, polomljene ograje — torej je omemben tudi videz celotne pokrajine. Še vedno pa je najpomembnejši gostinski delavec, človek sam, ali obvlada tuji jezik, se nasmehne gostu, mu pomaga. Tuji gostje se ne morejo navaditi na birokratske postopke v menjalnicah in bankah, na čakanje, vrste, neprijaznost uslužbencev in neprilagojenost delovnega časa. Prav vse, ki imajo stike s turisti (gostinski delavci, cariniki, vozniki, uslužbenci na poštah in bankah), bi bilo potrebno temeljito poučiti o osnovah medčloveških odnosov in njihovem pomenu, ali z drugimi besedami: turist ni zaradi njih, ampak so oni zaradi turistov! B. Peček PUCONCI Želijo sodobno cesto Občani Puconec podpirajo prizadevanja za sprejem novega občinskega samoprispevka za naslednje srednjeročno obdobje za potrebe šolstva in posodobitev cest v občini. To so poudarili na . zboru občanov, ki pa žal ni bil najbolje obiskan. Imeli so tudi nekaj pripomb na predviden program modernizacije cest. Zelo si namreč želijo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju asfaltirali celoten odsek ceste Murska Sobota—Puconci in ne le Murska Sobota—Markišavci, kot je predvideno v osnutku predloga referendumskega programa. Gre za podaljšanje asfalta za 1,5 kilometra, kar pa je izredno velikega pomena ne samo za Puconce, temveč tudi za druge kraje tega dela Goričkega. Za posodobitev te ceste so občani Puconec pripravljeni sprejeti dodatni samoprispevek. Na zboru občanov so se dogovorili, da bodo pripravili pogovor s predstavniki soboške občine in skušali poiskati rešitev. Pripombe so imeli tudi na višino predvidenega prispevka za delavce, ki so na začasnem delu v tujini, in menili, da bi ta moral biti vsaj tako visok, kot je delež zaposlenih doma. V razpravi o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota in priprave na volitve pa so poudarili, da bi v prihodnje morali nameniti večjo skrb kadrovanju v občini. „ „ r. Maučec DINAR PADA NA MEJI Za potovanje jugoslovanskih državljanov v Ljudsko republiko Madžarsko še vedno velja obvezna menjava dinarjev (lahko tudi druge denarne velute) v forinte, in to v menjalnici mejnega prehoda na madžarski strani. Znesek, ki ga je treba zamenjati za osebo, je že kar precej visok — 5 tisoč dinarjev, če potujete s potnim listom, za potovanje z maloobmejno prepustnico pa mora vsakdo menjati 2.500 dinarjev. V prvem primeru dobite 760, v drugem pa 380 forintov, kar pomeni, da je treba za en forint odšteti več kot 6 in pol dinarja. V Ljubljanski banki v Murski Soboti pa en forint zamenjajo za 3,80 dinarja. In kaj lahko prinesete z Madžarske? V glavnem veljajo enaki predpisi kot že vrsto let. Madžarski obmejni organi ne dovoljujejo iznesti otroških čevljev, konfekcije, živil (večje količine) in še marsičesa drugega, sploh pa ne predmetov, ki stanejo več kot tisoč forintov. Omejitve glede uvoza pa so seveda tudi na naši strani, in sicer enake kot za vse druge sosednje države, razen z maloobmejnimi prepustnicami. V tem primeru lahko z Madžarske prinesete do 2 kilograma prehrambenih izdelkov, 5 litrov vina, 0,7 litra žganih pijač in spominkov v vrednosti do 300 dinarjev ali 200 forintov. J.G. Termalna kopališča še polna Nekateri trdijo, da je jesenski čas najprimernejši za kopanje v termalnem kopališču. Toda tako smo pač navajeni, saj mislimo, da je le poletni čas primeren za kopanje v bazenih. To ne drži za kopališča s toplo vodo, še posebno, če se dvigne dnevna temperatura do 28 in celo 30 stopinj Celzija, kakor je bilo to minuli konec tedna ter na prvi jesenski dan, 23. septembra. V Banovcih je še vedno po 20 prikolic v, naturističnem in navadnem kopališču, zasedenih pa le popoldne, ni pa bilo otrok. Zanimivo je to, da so skoraj vsi kopalci raje v naturističnem delu, vzrok je najverjetneje v tem, da je lepše urejen, pa tudi v tem, da so se ljudje že »navadili« na na-turizem v kopališču. Tudi v Moravskih Toplicah je še okrog 750 rednih gostov, od teh je 500 tujih. Za razliko od Banovec, kjer imajo napolnjen le bazen s toplo vodo, imajo tu toplo in mrzlo vodo (so nam sporočili, so se kopalci na prvi jesen- je tudi pet hišic s tujimi gosti. ski dan kopali še v obeh). Pov- Poleg rednih gostov je bilo v termalnem kopališču Banovci v zadnjih poletnih dneh okrog 200 kopalcev. To so bili v glavnem starejši ljudje, zaposleni so prišli prečno je bilo v zadnjih dneh okrog 800 kopalcev na dan, tako da jih je bilo skupaj z gosti čez 1500. B. P. Vprašanje sklepčnosti Skupščina otroškega varstva v Murski Soboti je bila prva sklepčna iz serije treh jesenskih ne sklepčnih: zdravstvene, na kateri so si sklepčnost zagotovili z izjavami posameznih delegatov, kulturne, na kateri je bilo premalo več kot polovico uporabnikov, in občinske raziskovalne skupnosti. Ob oddaji rokopisa (v torek) tako lahko zapišemo le, da so — čeprav brez razprave — svoje poslanstvo opravili le delegati otroškega varstva, ki so potrdili osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih načrta občine in otroškega varstva v njem do leta 1990. Med naložbami večjih ni predvidenih, omembe vredni pa so štirje oddelki vzgojno varstvene organizacije Murska Sobota v okviru blokovske gradnje na Lendavski cesti in težnja, da naj bi bili v predšolsko vzgojo in varstvo vključeni vsi malčki. Tako naj bi predšolski program štel 420 ur, v organiziranem varstvu v celoti pa naj bi bilo 2070 otrok. Prav tako je bil na skupščini podan tudi predlog na leto dni podaljšane porodniške in dodatni trije meseci za vsakega živorojenega otroka ter variantni predlog paketa za novorojenčka. S. tem so bili delegati le seznanjeni, z glasovanjem pa se bodo opredeljevali po zaključku javne razprave — to je na naslednji skupščini otroškega varstva. B. Bavčar LJUTOMER Gasilsko tekmovanje Občinska gasilska zveza Ljutomer je pripravila občinsko tekmovanje gasilskih društev. Udeležilo se gaje 20 ekip: 2 ekipi industrijskih gasilskih društev, 8 mladinskih in pionirskih ekip ter 10 članskih. Pri pionirjih A je zmagala ekipa GD Razkrižje, pri pionirjih B pa ekipa GD Podgradje. Pri pionirkah B ekipa G D Mekotnjak-Stara cesta, od dveh industrijskih gasilskih društev je bilo boljše gasilsko društvo Tehnostroj. Med člani so zmagali gasilci Ljutomera, med članicami pa gasilke GD Mekotnjak-Stara cesta. D.L. Aktivnost mladih Skupina mladih Romov iz naselja PUŠČA pri Murski Soboti je minuli teden pripravila dan obrambnih aktivnosti. Zbralo se je osem 4-članskih ekip, ki so se podale na pohod ter med potjo reševale različne naloge: metanje šolske ročne obrambne bombe v cilj, streljanje z zračno puško, določanje strani neba s pomočjo ure, poznavanje topografskih znakov ter uporaba zaščitne maske. Prvo mesto je zasedla ekipa C, ki so jo sestavljali Janez Horvat, Tušo Horvat, Jože Horvat in Ivo Novak. Zbrali so 547 točk pred drugouvrščeno ekipo s 529 točkami (Vlado Miloševič, Juri Horvat, Štefan Horvat, Slavica Cener) ter tretjeuvrščeno ekipo s 465 točkami (Drago Šarkezi, Boro Horvat, Slavica Kontrec, FUni Horvat). Obrambne aktivnosti mladih Romov so ena izmed prednostnih nalog iz njihovega programa, že v kratkem pa se bodo dogovorili o ustanovitvi lastnega odreda tabornikov. Filip MATKO PET PRIZNANJ Predstavniki Ljubljanskega armadnega območja so v imenu poveljnika Svetozarja Višnjica izročili priznanja petim organizacijam, ki so se posebej dobro vključile v izvedbo osrednje prireditve ob letošnjem dnevu graničarjev in poimenovanju karavle v Prosenjakovcih po narodnem heroju Mihi Marinku. Dobili so jih skupščina občine Murska Sobota, Zveza kulturnih organizacij občine Murska Sobota, Pletilstvo Prosenjakovci, krajevna skupnost Prosenjakovci in uredništvo Radia Murska Sobota. V krajšem pogovoru ob podelitvi so ocenili, da je na tem območju sodelovanje med obmejnimi enotami in prebivalstvom vzorno. Zasebni obrat za izdelavo testenin V Gradišču pri Murski Soboti sta Majda in Vlado Vinkovič odprla sodoben obrat za izdelavo različnih domačih jajčnih testenin. Strojno linijo z zmogljivostjo več ton testenin dnevno je Vlado, ki je dlje časa delal v Iraku, uvozil iz Italije. V sodoben obrat, ki spominja na tovarno v malem, je opremo in električno napeljavo zmontiral Vlado samuje namreč elektrikar. Z lastnim delom je veliko prihranil, sicer bi ga vse stalo krepko čez 20 milijonov dinarjev. V obratu dela žena Majda, ki je po poklicu trgovka, Vlado pa je opravil potrebne izpite, tako da si je pridobil tudi pekarsko kvalifikacijo. Testenine prodajata v trgovinah družbenega sektorja. Sedaj, na začetku, delata sama. Razmišljata pa, da bi proizvodnjo, če bi bilo veliko povpraševanje po njunih izdelkih, povečala, za kar bi morala zapbsliti še nekaj delavcev. Veliko povpraševanje po rumenih testeninah iz prekmurske pšenice in domačih jajc pa dokazuje da je Vlado denar, zaslužen na začasnem delu v Iraku, dobro naložil. V Sloveniji testenine izdelujejo še dva ali trije zasebniki, vendar ne iz domačih jajc. Boris Hegeduš