,1 Največji »lovcnski dnevnik v Združenih državah Velja za v«e leto - . • $6 00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki, 3 a The largest Slovenian Daily tO the United States. Issued every day except Sundays us and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of CongresG of March 3, 1870. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 7. — ŠTEV. 7. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 9, 1926. — SOBOTA, 9. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. KULTURNO" DELO NA KITAJSKEM Nikakega miru v Dr. Lorenz dospel Razkritje komplota1 JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA antracit, industriji. v Združene države. / Tfckcm »tavke kitajskih tekstilnih delavcev so igrale Združene države jako čudno vlogo. — Značilno pismo ameriškega inžinirja. — Kitajce so obstreljevali s topovi. — Borba z neobroženimi delavci. — Duša resničnega imperijalizma. Neki newyorski radikalni list je objavil naslednji članek: Kakšrt^ vlogo so igrale Združene države tekom stavke kitajskih tekstilnih delavcev v Šanghaju? Ali so se ameriški mornariški vojaki in mornarji aktivno vdeleži zasledovanj in umorov, katere je izvršila takrat takozvana "mednarodna policijska sila" na kitajskih tleh nad moškimi, ženskami in otroci, ki so mirno, s pomočjo stavke, protestirali proti neznosnim delavskim razmeram in 8tradalnim plačam > To so vprašanja, katera se je 2e pogosto stavilo. Washington, podpiran od vsega kapitalističnega časopisja, je poudarjal plemenito nevtralnost, katero so zavzele ameriške čete na kitajskih tleh ter v kitajskih zadevah. Noben angelj ni tako čist kot je državni department Združenih držav, kadar se tiče stvar Kitajske. Bas tako nima kitajska republika, — neglede na kitajski narod,—nobenega gorkejšega, zanesljivega in odkritosrčnejšega prijatelja kot je ameriški finančni kapital. Seveda, v delavskem časopisju dežele so bile povsem drugačne stvari. Vedeli smo, da je Amerika del one imperijalistične količine, katere ni mogoče definirati in ki ribari na Kitajskem v kalnem. Vedeli smo, da skuša tam ameriški finan-ni kapital dobiti koncesije, se vgnezditi v deželi ter spravljati v svoje žepe velikanske dobičke, ki so posledica neusmiljenega izkoriščanja kitajskega naroda. Raditega je bilo delavsko časopisje takoj prepričano o tem, da je Washington prav tako sokriv pri zločinih, izvršenih na Kitajskem nad kitajskim narodom kot Anglija, Japonska, Francija, Italija in Belgija. Kar smo izjavljali tedaj, v dobrem poznavanju narave ameriškega imperijalizma, je bilo potrjeno sedaj 8 pismom, ki je padlo v roke čikaškemu listu, Daily Workers. To pismo je pisal neki v Sanghaju nastanjeni ameriški inžinir svojemu prijatelju in ki prav ničesar ne prikriva, pač pa prihaja z resnico na dan. Naprej izvemo iz pisma, da so bili Kitajci, katere so obstreljevali s topovi ter považali z oklop-nimi avtomobili, vsi neoboroženi. Zakaj pa so bili neoboroženi? — Ker smo jim tekom številnih pogonov, ki so se vršili pozimi in poleti, odvzeli vse orožje. — Kitajci niso imeli nikakega orožja več, vse je bilo v naši lasti. — Od "tujih hudičev" o-groženi kitajski tekstilni delavci in dijaki so imeli le nože, gorjače in srpe, da se branijo proti strojnim puškam, oklopnim avtomobilom ter modernim repetirkam. — Se nikdar v svojem življenju, — je pisal inžinir, — nisem bil tako brutalen kot sem bil onega dne, 30. maja preteklega leta. Masaker sc je lepo pričel. Najprej jih je I padlo sedem. Ceste so bile polne poganov, ki so lezli, vsi krvavi in kričeč, po vseh štirih naprej. Pozneje ti bom sporočil podrobnejše stvari, ki niso bile sporočene zgodovini ter ne objavljene v listih. Ceste so bile od prelite krvi spolzke. ' — Razbijali smo kosti, črepinje v masah. Ame-' riški mornar je ponos Sanghaja. Naši fantje so si i pridobili srca vseh s svojo moč j a ter izurjenostjo v streljanju. Napadli smo takozvani Dung Dah Medical College ter vrgli dijake na cesto. . . Na najmanjšo provokacijo sem pričel razbijati kitajske črepinje. Bog dajf da bi to orijentalsko tolpo ' zadržali iz naše domovine ter jo pustili tam, kjer najboljše uspeva. To je par cvetk iz bogatega zaklada imperijali-ične kuitui^e, ki sili v tuje dežele, da izkorišča mi- :e, ženske in otroke tei; iih smatra na- 1 ^ Sporazum med premo-: Dr. Adolf Lorenz, slav-garji in delodajalci je| ni kirurg z Dunaja, je prav tako oddaljen koti zopet do.«r?el v N e w je bil kdaj pcprej. —j York.—Dal je par upo-Nobena stranka noče števanja vrednih na-popustiti. svetov Po zagotovilih obeli strank na .konferenci antracitnih delodajalcev ter za-.t on i ko v 1'nited Mine Worker«, se ni doseda.j položaj v >.tavki prem o «ra rje v še prav nič i?-preinen.l. Obe strani sta tako daleč od sporazuma kot sta bili prvi dan stavke. Vsa enamenja kažejo da zavlačujeta obe strani po- na Madžarskem. Sto tisoč mož je bilo baje v Budimpešti pripravljenih n a državni preobrat. — S privoljenjem Horthy-ja je bilo ha j 3 vs3 pripravljeno, kc se je razkrila zarota. Nekoliko havariran oil močnega viharja, s katerim se je moral boriti na morju, j«' dospel semkaj iz Evrope C-unatilov parnik •"B*-rengaria*'. Med potniki se je nahajal tttdi i Ved«njc državnega slavni dunajski kirurg, dr. Adolf j w katerega naj Lore n?.. ki je kij ub svojim tri in -e,l( nide.M j m leti m še vodno svež nikarski poreevailee zdravnika v družbi šev. ga je vprašal, kaj počne, da ostane tal^o mlad. Dr. Lorenz je odgovoril s pridigo, ki Je pač upoštevanja vredna. Rekel je. da se preveč govori o zvišani življenjski eneržiji Am-erikancev. — Če hoče postati človek star ter pri tem .svež. mora vršiti vse zmerno. Tudi takozvane slabe stvari je treba uživati zmerno. Tako je na-primer alkohol zelo dobro sredstvo, da postane človek star. Prt.-* tiravanje seveda škoduje, a človek gajanja, ne da bi mislil na resen ; in č l kot kalk mladenič. Nefki ča boj. kot -sta delali to že dolgo vrsto let. Včeraj ob 'polšestih zvečer j.? oibjavil časnikarski zastopnik United Mine Worker^. Searles. da bodo danes zjutraj ob enajstih nadaljevali s pogajanji, potem ko se je včerajšnji dan brezuspešno razpravijalo o položaju. Časnikarska agenta podjetnikov in organizacije delata složno skupaj, kot izza pričetka konference. Vzdržuj eft a že vsake propagande ter molčita glede poteka pogajanj. Ker je prišel John Lewis, predsednik I'jiited Mine "Workers v I'nion League klub šele ob pol-treh popoldne, se je vzdržalo poročilo. da je bil v telefonski zvezi z AViTamom Greenom. predsednikom American Federation of Labor. Lewis ni niče-sar izjavil glede tega poročila In v-led tega se domneva, da je bilo utemeljeno. Konferenca se je odločno izrekla proti poročilu, ki je krožilo dan prvprej. da je bil namreč dosežen sporazum. Obe strani sta skrajno pesimistični glede možnosti medsebojne-ga sporazuma. Lastniki premogovnikov. ki vedno kriee, da >>i radi plačali pre-mogarjem več. če bi mogle prenesti to njih družbe, sc odločno branilo sprejeti predlog, ki bi jih prisilil. da predlože vse svoje knjige v revizijo. Hočejo predložiti le nekatere. { PHILADELPHIA. Pa., 8. jan. i i Trgovska zbornica in druge kapi-i rtalistične organizacije zahtevajo; od governerja Pinchota. naj izpo-jsduje izpremenibo rudarskih postav P e rmsy 3 van i j e. Pri tem nt* t gre za nič drugega kot lažjo npo- ! rabo stavkokazov. Dose laj so o- ; t j stala tozadevna prizadevanja podjetnikov brezuspešna. BUDIMPEŠTA. Madžarska. S. januarja. — Kot je ugotovila dosedanja preiskava. je bilo baje pivpravCjenib sto tisoč, mož za iz-preobrata, ]h>. bi se spravilo nadvojvodo Albrehta na madžarski prestol. Med temi ?e je nahajalo 77.000 ki je oblegal | Jnož rodne armade, katero kontrrv vojih tovari- jjra reJ,(Mlt Horthv; 25,000 policistov. orožnikov in carinskih it-radnikov ter nekako 40.(XX) fašistov ali skrajnih nacijonalistov. Trdi se. da je bil admiral llorthy popolnoma zadovoljen z gibanjem iter pripravljen odstopni kot regent. da bi se Albrehtu omogočilo zasedenje prestola. Najnovejša dejstva v slučaju kažejo, da niso vodili kneza Ludo-rika Windiscligraetza v veliki po-narejevalni zaroti izključno le politični motivi. Glasilo se je, da naj NA POTI V AMERIKO Jugoslov. delegacije, ki bo skušala uravnati dolg v Združenih drzayah, je na poti semkaj. — Dolg Jugoslavije znaša $65,000,000. —^ Washington je pripravljen obnoviti pogajanja s Francijo, ko bo dospel senator Berenger. se tudi lahko uniči s preveliko bi clužil ponarejeni denar pospe- požreMiostjo. prenapornim delom Sevanju načrtov, da se spravi nad- ali s pretiranim športom. Le s spa- vojvo()luTadna madžarska brzojavna prenese človek. agentura opozarja na dejstvo, da reča z Amerikanei je. da pi. pa ja jo ki M bile arotl. — Ne: morajo pretiravati. Preveč jedo. Ce sploh pijejo, p jejo prevee. Igrajo preveč energično in če -o udani športu, ga pretiravajo, a .spijo premalo. Neprestano se jim mudi ter si ne vzamejo dovolj časa. da J) i v miru postali stari. jajie se kar le morete. V moji domovini je težko smejati se. a vendar sc smejemo. )e. Ki so bilo v zvezi s jxmarejevalno -za-različnim političnim stran-in to dejstvo ue more potr-lu je bil«, politika rane rot o. kam j dlti trditve, motiv. Albreht sam zanikuje to ter izjavlja. da ni bil že lita in leta v t ■rob ?neai stiku s knezom Whidish-| giv.etzom. | Policija je ugotovila, da se jo i izdelovalo ponarejene bankovce r ! uradu madžarske vlade za tiska-J n je zemljevidov. Dobila je popol-• no priznanje od Ladislava Zeroe, ki je t i -kal bankovce s poniočj-o vana Vi-raga. Ludovika Kissa in --;' Ladislava ftparlinga. Tiskalni Pogreb Margherite, ita-;Ntro'j v "eki ^rfxla'aIul , - ... ' starega zeleza. iijanske kraljice-mate- f ____________________ re, bo tekmoval s pogre- j bom kateregakoli itali- Odredba p-^oti stavki že-janskega kralja. Truplo! lezničarjev. bodo v nedeljo privedli iz Bordighere v Rim. Pogreb italijanske kraljice - matere. ! WASHINGTON, D. C., 8. januarja. —Medtem ko debatira kongres o fundiranju evropskih dolgov, glede katerih so bili že sklenjeni dogovori, se pripravlja ameriška komisija na nadaljna pogajanja in sicer z Jugoslavijo, ki dolguje Združenim drža-am nekako $65,400,000. Pogajanja z jugoslovansko delegacijo, ki se je vkrcala včeraj v Cher-bourgu, se bodo pričela nekako v desetib dneh. Medtem pa se peča podkomitej ameriške zadoi-žne komisije v zakladniškem departmentu s podajanji z Grško glede odplačila vojnega dolga te^a naroda, ki znaša $1 7,000,000. Uvodno delo so izvedli izvedenci komisije v pripravi na zopetno ot-vorjenje pogajanj z zastopniki Francije. Ta poklanja se bedo pričela, kakor hitro bo dospel v Washi ngton senator V ictor Henry Berenger, no\ i francoski poslanik v Združenih državah. Grška delegacija je predložila zakladniškemu departmentu memorandum glede grškega dolga. Združene države so nudile Grški kredit v znesku $50,000,000, a le petnajst milijonov te svote je bilo posojenih. Ni še znano, kako bodo obnovili pogajanja s I rancozi, a ameriška komisija je ob vsakem času pripravljena lotiti se francoskega problema, ki je ostal nerešen, ko so bila prekinjena pogajanj" s ratnim finančnim ministrom Caillauxom. Ameriški izvedenci so danes objavili imena članov jugoslovanske komisije, ki je na poti v to deželo na krovu parnika Majestic. Člani komisijt o naslednji: — Dr. Milan Stojadinovič, finančni minister ter načelnik komisije; Jurij Djurič, poslanik v Londonu; Milan Radosavljevič, ravnatelj trgovinskega ministrstva; Branislav Avramovič, prejšnji pomožni prometni minister; Ivan Švegel, Rudolf Stajmec ter Pavel Karovič, splošni tajnik komisije. General I_assiter kot na- do številnih spopadov v sedenj- m slednik Pershmcra. J^11 ^»vanje. kjicane so bile čete, ki ]>atrulirif- jo po cestah ter vzdržujejo mir. C.. S. jat. ivprav de Deset centov za čašo žganja. RIM. Italija. S. januarja. — Pogreb kraljice-matere Marprherite kot je i WASHINGTON1. I). j Za?.t;:pn'iki železniških |žei'e in nrsaniziranih železničarjev -o se dogovorili, da bodo jiri-volili v osnutek zakona, s k-ite-rim -p .1 Labor Board". Pri sporih med železnicami in njih uslužbensei naj bi bilo izločeno WASHINGTON'. IX O.. S. jan. Generalni major William Las^i-fer. ajiuadni ]>oveljnlk fj>b Panamskem (prekopu, je bil i.zbran naslednikom generala Pershinpra kot prt 1 sedliik Tacna-Ariea plebiscitne komisije Evelyn Nesbit je boljša. CHICAGO, III.. S. januarja -Generala La- ja smaitrajo za enejra najboljših tela zastrupiti v torek, s:e bolj' I počuti ter je izjavila,.da ji je žal, ARIOA, Chile. S januarja. —j ker ni mojrla izvesti svojega nu- ll o siovesnejši kot je bil pogreb kat-repakoli italijan:-.kepra kralja. --j Cerimonije so s pričele včeraj v V brooklyn^kem zveznem sodi- Bordiprhc-ri. kjer se je vršila na tržen je obsodil -odiuk Mo>ko\vitx i jru De Amicis ma.ša-zadušniea. ka-1 ^pl^n^ občinstvo in ura-vnavo bi Ehipnnajia Lnplebransena na tr:- tere so se udeleži i vojvoda iz Ge- Se prepustilo neposredno prizade-de^rt dni jfče ker so inu dokazali, nove -s svijimi s:novi. zastopniki ^ m strankam. Ce bi .-e ne mo«»li da je prodajal v s-ojem saloiiu j lušisiovske milice ter ljudje ]z fti)(. stranki zedinit.i. naj bi prediranje po kot se 'jih poslužujejo -turisti, je bil pn-rejen tako, da bodo lahko videli ljudje Vrsto, ko jo bodo vozili skozi lazji.'ne province v Rini Pričakovati je. da se bodo vršile uvodne ceromonije v soboto j v Ifordijrheri, ko bodo prevedli i 7* i -i , .r _ f- kepra. naslcimika trupla kraljice na postajo. Da Se j)0 ne moti redne železni«ke službe, | ------ so bo pričelo potovanje v nedeljo i zojavni urad je bil preplavljen z poivoel. m vlak bo dospel v Rim 20 000 sožalnimi "brzojavkami iz v ponedeljek zjutraj. Xa tisoče turistov v Rordipheri a dm i n ist rat o r j e v armade. ARK A, Chile Med Pernanei in Cilenci je prišlo I mena ROJAKI. NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA * NAJVEČJI J?LOVTLVSl\l DNUTVNTK T vnpptvvui ir » P Pozor čitatelji! Ravnokar smo prejeli še veka j BLAZNIK0Y1H PRATIK. Kdor jo hoče imeli, naj jo hitro iroči. CEKjI JE 25 centov. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York City zali. da. ne bosta napravili mika-kih korakov v teku tridesetih dni po objavljen ju izvida te obla-^ti. Cerkveni svet v sovjetski Rusiji. /- MOSKVA. Rusija. 7, jan. —• Tukaj je stvorilo šest 'nadškofov poseben cerkveni svet. To je bilo ]io-t.rebno, ker je bila Tu-ka cerkev i brez jrlavarja. odkSr so boljševiki zaprli patriarha Petra Krutin-patriarha Ti- vseh delev sveta. Na \v=eh postajah ob Rivijeri je vpisalo svoja imena v posebno bxjf. tokum eitane maže oh poseb-liitjigo, ki se nahaja pri vratih nUi, v t? namen zgrajenih altar-kraljeve vile v Bordighe^ri, in br- j-Ji. \ DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU D&nes so na£« cene iledeč«: JUGOSLAVIJA s i000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki rna£ajo manj kot en tiaoč dinarjev računamo »oseb«! 15 centov za poštnino in druge Btro&ke. Razpošilja na zadnje pošte Ln izplačuje ToStnl Čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE" 200 lir .......... $ 9 20 500 Ur..........$22.00 300 lir .......... $13 50 1000 lir..........$43 00 Pri naročilih, ki zna&ajo manj kot ZM lir, imtanam« p« M centov za poštnina in druge stroške. Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje LjuMJaodui kreditna bankir v Trstu. Za poSilJatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ! LIR dovoljujemo po mogočnosti ge poseben popust Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam je poslati najbolje n Domestic Postal Money Order ail p* New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street _ N«w Fori, If. '¥ 11 Telephone: GLAij NARODA. 9. JAN. 1920. GLAS NARODA (8LOYENB DAILY) Qwnod and PnbUehed bp fLtVBNIC PUBLISHING COMPAKX (A Corporation) ftttk Blbtf, prtMonf hovit liwdik, »rw*r*f nm irtttmeM of th« corporation and addrcaaea of above officer* flt GcrtUnd* BI., Borough of MAohstUn, New York Citj, N. Y. " Q L A B NAHODA "Toieo of tke People" loomed Every Day Except Sunday* o*d Holiday. Wo ooU leta polja Hot oa Ameriko 4m immds______$6.00 8a pet leta______*S.00 Vfe ietrt lota —---$1.50 Za tf York sa Uf« Za pol leta-----— Za nioeemetva ga eele lete Za pol leta------- $7.00 $3J0 $7j00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. ZBORO VAKJA ZNANSTVENI KOV V NOVOLETNEM TEDNU. Tekom tedna od starega do 110- j it v o in paleontologično društvo, vega leta se shajajo auieriski znan ' Cleveland in Madison. AVis. .ta središči za konvencije znan. Oitv. New Haven. New York, stvenikov na zdravniškem poljn. Advertisement en Agreement. "Qiao Naroda" uhaja v taki dan itvtemii nedelj in pranfke*. Popisi bres podpisa in osebnosti sn ne priob£ujep~ Denar naj te Magovoli poiiljsti po Money Order. Pri spremembi kraja oaročni Iff, prosimo, da ss nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ufiLA8 NAROD A", S2 CortUndt Street New York, N. Y Telephone: Cortlondt 2876. DOBER PREMOG IN DOBRO DELO V južnem delu West Virginijc. se nahjajo polja mehkega premoga, ki no bila šele tokom zadnjega desetletja oivorjrna za pro- V južnem delu West Virginijc se nahajajo polja mehkega pre-toog indiane, OUija in deloma tudi juinega lllinoUa. Ima namreč vr-veliko predniost. da razvije tekom sežiganja dosti manj dima kot pa katerikoli d.uugi .premog te vi.ste. To pa ni edina prednost. ki se nudi proizvajalcem tega premoga, to je lastnikom preraogoviuikov. V premogovnih rovih onega dela države We.s* Virginijc so zapo.deni skoro izključno le neunijski premogarji. Teror lastnikov premogovn kov ter podpora, katere so deleieci slednji od strani knejevnih in državnih oblasti, sta imela za posiedieo, da je bib United Mine \Wjnkeis organizacija skoro popolnoma izgnana iz te države. l itijskega prcinogarja smatrajo y tem ozemlju za pravcato čikIo. , Te ugodne prilike .V) se p os hi žil i velebankirji. ki danes skoro izključno lastujejo premogovnike. Vse ozemlje mehkega premoga so .spojili v veliko kor.poracijo. Tako j "ni ne ho le mogoče m ono poli zi rat i najboljši mehki premog v ^Združenih * državah ter pognati cen tega premoga v višino temveč tudi preprečiti unijouiziranjc za vse bodoče čase ter | >ot i j i i t i navzdol mezde preiuogarjev. ki se ne bodo mogli braniti. Na ta način se hoče {»onoviti v ozemlju antfhkega premoga v West Virgdniji to, tkar je skušal starejši J. P. M organ pred eno generacijo v Pennsylvaniji in sicer s precejšnjim uspehom. '"Hlačk Diamond ", v Pittsburghu izhajajoči strokovni organ 'premojgovne industrije, je objavil prerovanju članov neke trgovske zbornice? — V tej deželi nimamo hvala Bogu, še nobenega boja med razredi. Tukaj delamo vsi mirno in harmonično skupaj, kot narod prostih »ljudi. To nam sijajno dokazuje najnovejši zasužnjevalni dogovor ameriškega finančnega kapitala v poljih mehkega premaoa v West Vir- jriniji. - -J Cleveland. Ithaca. Madison In Rochester. 6S raznih znanstvenih društev zboruje ta teden. Cepi s««, da se bo ta teden prečrtalo i^OOO znanstvenih ra^rprav pred poslušalstvom f>G00 znanstvenikov. Dne 28. a lo malo pagrledamo ic dnvg-im. izvenevropskim narodom, pa bomo >-ideli. da -so pri njili zopet druge barve simbol žalosti (pri Kitaj-eih naprimer bela); Pri tem torej nima barva sama na sobi prav nič opraviti, temveč je to le navada, ki s« je obdržala pri nas že iz davnih časov. Ko je za časa rrnrskegra cesarja skoraj petnajst let razsajala kuga po širnem cesarstvu, tedaj so se svojci onih. ki so umrli za kugo, oblačili v črne halje, da ko s tem čimbolj odvračali od sebe druge, da ae ne bi od nj2i m* lecdi kug«. Tako so črna oblačila ostala kot stmboi smrti od onega a ne more kaj drugega časa vseskozi do današnjih dni. S plinom se je zadušda v Trstu v ulici XX. sett, št v. 24 20-letna shi-žinja Kristina Unko-vič. Zjutraj so jo našli v njena! "bi na tleh kižečo. Pozabila je zapreti pipo pri plinovi napeljavi in tako je plin iz kuhinje puhtel v njeno sobico, jo omamil in zadušil. Na Velikem Lošinju -e je bil udomačil avsi.riwki nadvojvoda Karel Stefan. Lepi otok in krasno ipodmebje sta mu izdatno prijala pa tudi uredil si je bil voje domovanje zelo udobno in prijetno. Nadvojvod^ je imel krasen, ve-ik park. Vse imetje nadvojvode je bilo v vojni zaplenjeno in s h daj se občina -bori z vlado pred vs»?m za posest parka. Kmetje so morali nadvojvodi odstopiti mno ?o zemljišča za majhen denar. iZasrtopniki občine naprosili te dni vlado »znova, da ji odstopi park. ki ga nujno potrebuje Ve-l;ki Lašinj tujski promet. V Rimu zavlačujejo to zadevo in nič sc ne ve komu pripade krasni pai-k. Tudi nadvojvoda «e potom svojega zeta Klossa. ki je italijanski podanik, bori za ohranitev svoje posesti. Tatvina pri grofici Delia Torre. Svoj Čas smo poročali, da je Ev-gen Fuer-.t ukradel srofici Delia Torre fThurn) v Gorici dragoetk-nosti za 30.000 lir. Skrivata jih in ra^pečavati mu je pomagal Fran Grapulin. fsedaj »e je ^TŠi,.a proti njima obravwava. G-rapulin jp oproščen. Fuerst pa je obsojena na 4 leta in 2 meseca ; po zadnji ansnesitiji mu odpadeta 2 leti in 6 mefiecev. O antifašimra v Postojni poroča 4413 Popolo dr Trie^5te,\ Doslej je mislila javnost, da Postojna "čista", to je, da na v njej noto enega protifamst ovsk ega iivlja. Toda silno dolgi dspk v fašistov-,kem gda-ilu pravi, da so \ Postojni " Aventinci*'. nevarni "soversivi". ki delajo protifaši-stovsko propagando. Obrežni do-pi~ napravlja vti-k. da mora biti v Postojni precej teh fašitfovskih nai nrotnikov. Pripoveduje tudi v onem dopi-u. kako -o nekeara " Avrntinca". vrgli iz hot<'ta ' Krona". Toliko kričijo fašistov--ki li-ti. da je v«e fašistovs-ko in (ta nasrotnikov ni nikjer več. toda istočasni morajo v•.••hementno nastopati proti njim j>o svojih jirle-silih Tor,«j [talija nikakor ne more biti tako fašistovka. kakor trdijo organi! Zanimiva je v <;Por polu" tudi ugotovitev, da je ]>ri-šlo z okupacijo v Postojno in d migam iz starih provinc: polno ljudi ki so sj hoteli v jir'iVki .koloni n napraviti hitro gospodarsko in politično karijero. V Ko?ani pri Postojni -o kupili "drugorodei" dve italijanski zastavi in jih darovali, da se zbriše in pozabi neko dogodek eno orožniški pe-staji. drugo pa ži*pn:šču. Izročitev je bila slovesna ob navzočnosti zastopnikov ]m> Utične rn oborožene sile. Fa.šisto\-^ko prlasi^o beleži laskavo izka.za no vdanost 11 'Irugorodeev** do fašizma . . . TTočeš. nočeš, moraš! Goriško vino. "Gospodariti Vestuik" poroča r XTa Goriškem se je letos pridedalc brica 20.0c0 hI., vipavca 58.000 bi. terana (v komen^kem oki-aju^ 8500 hI. oMali kraji 27.500 lil skupaj 114.000 hI. Vsled slabih vremenskih razmer se je trprater \TŠrla nonekod predčasno, radi t^-ga je taan vino po kakovosti manj vredno. Xa trjru vlada precejšnje , mrtvilo; ni ne ponudbe, ne kupcev. Srednje, cene, za dobrega brica 260 do 280 L za hI. za prvovrstno blago tudi 300 L za hektoliter, za vipavca 250 L, za kraški terasi 300 L. Stare zaloge so izč>-pane.. - : . . , ... KOTIČEK a ^TROŠKOZPRAVJE OSKRBA MATERINSTVA in OTROŠKEGA ZDRAVJA., Na UBMtatlMMpri- utall t«4ao k* Ufcw ki M flUb OakrU la lnotteT do-ftlMn »O za ni dom a s* Mnd n>bw. Zato M sdk rradae prisa* lati poljub« la poirob-ca po)aaaUa a im pred* i jo. c lam: k. [' HI ME RS. 1 Pit EBAY A G RASE .IE VAŽSA. Številne matere m* kaj rade pojavljajo. da je njih otrok "katerokoli stvar". Take matere ne .poznavajo da niso želodec in prebavni organi otroka .še zadostno razviti. tla bi jim omogočili prebavo katerekoli hrane. Želodec in pre-bavne organe, kot vse druge organe in mišice telesa, je treba razviti polagoma ler jih počasi izuriti, dokler ne postanejo vajeni hrane, katero zavživajo odrasli. Nobena hrana ni dejanski dobrodelna. razven č>' sc jo popolnoma prebavi. Možno je rastočemu .jtroku zavžiti težil k obed. namenjen na odrasle, a vendar ne doni i zadosti snovi, enostavno ra-Utega, ker ni bilo mosroče asimi-'irati hrane. Važen del prehranjevanja rastočih otrok leži v primerni izberi živil. Taka živila kot pe-*«in fižol in kuhano zelje, slaščice ;n pražena živila so lahko zadovoljiva za odrasle ljudi, a ni>.o primerna za otroke. Mleko ')i moralo biti vključeno v vsak obed, kajti rastoči otrok potrebuje mleka prav tako kot takrat, ko je 1»x 1 še dete. Izberite mleko, o katerem veste, da je čisto in zdravo. Esigle Brand Mleko je prav posebno primerno za otroke, ker dobavlja hrano, potrebno za normalen razvoj in normalnost rast in ker je lahko prebavno. Smeh je najkrasuejša reč na "etu in obenem tudi laajbol.) zdrava. To la v .teli časih za. živi jonski °bstoj ji- smeh jako redek ter le redkokdaj prihaja od srca. <".* -e j>a hočete vsak dan. ko se rnete s težkega tlela doiuov do-1 dobra in o:ka j av -no-t. sc živo zanima za njegov naslov. * Istočasno prihaja Hidi iz At-lan t e City naslednje poročilo: Xii cesti >o aretirali moža. k jr kazal vidne znake pijanost: Prevedli so ga pred sodnika. Kt je možak prišel nekoliko k sap m zavesti, je povedal, da je prai :: .val prejšnji dan zlato poroki in da se ga je za-trautega mab u:iči\ kal. fsj.diiik ga je oprostil ter pri pomnil, da ima ob taki priliki -zakoniki mož pravico malo več p ti T%ot ponavadi. Skoda, da zakoniki možje po- ! Pitiijtc fr članke vsak t nit it Irr ji/i .spravite za bmločo uporabo. POPRAVEK. V včerajšnji dopis iz Brook-lyna sta sc vrnili dve neLjubi pomoti. ti sta -e srečala rojaka, j HI),-i my bila obvezana. — Kaj ti je.' — je vprašal prvi i drugega. — Jaz sem naučil svojo ženo j voziti av.toiiiobil. Kaj je pa tebi?, — Jaz sem učil svo jo ženo vo- | žiti avtomobil, pa je nisem naučil, j * i Kot vsi odločno zatrjujejo, je v ! za. In ji vojni zmagala deanokraci j ia. Kaj >,o sadovi zmage dem okra - | V eije? Tukaj so: diktatura na Span ' -kem, diktatura v Italiji, diktatura na Turškem: diktatur« na ^Ta-; tžar-.kem. diktatura na flrštkem. j Rojak je imel navado nepresta-! no jioljubovata svojo ženo. Nekoč so mu rekli, da. mora bi- 1 ti v njo strašno za'jubljen. toda , on je odvrnil : — Ne. prijatelji, to je samo mn. ;a polkika. Kadar jo poljubljam, •> • m: neznansko od poči jejo uše--a. Takrat ima namreč usta zapita. Na Madžarskem 'jn navadno -»voje romane » fanta in jra vzdigne na e;no kole-tem. «ta kogn ubij<*jo. jaz p«»- no. Miloši -o jo zaradi lepa im<» trebujem v svojem romanu mlado li na sumu, da ji- tolkla pokojnega vilovieo. zato mora njen mož n- moža; ali tega ni delala, ker tta mreti takoj v začetim romana. Da živela v lepi spravi. Vse pa skupaj j.a -e ne bi videlo, kakor da sem I pa je mogoče šestkrat v dveh m to stvar nalašč tako uravnal. lu>-I pol letih zgrabila za grlo. ga vrg-eeni povoda*i j>o vrsti. kakor la pod noge in v tem položaju tep-je bilo Oil početka. tala po njem. .kot da ga je j»olo- Trwej Alempfcje iz Pref^mie* žila v koriio a ive na zemljo. ,i> >■•» je <«/.«-u;l »z Anico iz Krmanov. i pa je pokojni Alempije potem raa- -trožje za klica 1: — .loj, Anica. Knnančanom je bilo luido žal. kn 1 lo t šla Anica v Prele.pnieo. Reki! J so: -- Pustili smo, da jc šla naj-lep*a devojica v drugo vas; ali mf nivmo imeli fanta za njo?! Tako »o rekli vsi Krmančani. a-mo nek Janja, ki je hotel imeli po v »od /adnjo besedo, je pristavil: — Naj le gre v Prelepnico. naj tam včasi pnenoče kapetani! — Kakor >c v van že zdavnaj pozabile. Samo baba Kami šo dane«, 'lcadar hoče kaj po, \« i okraju-- Si< i-r se pa za bai>o Kano ve. da rada .tudi o mrtvem človeku reče slabo bese je. k<i ^ m oglu popu za- lili palice, naj jim Rop odpusti! Nazaduj« ]*a so lahko govryili o njem. kar je kdo hotel, vendar Alempije in Anica >ta preživela ■prav le]K» dva Ln ]>ol leta. In preživela bi Lahko -še ol. p.s mojjoče si- več let. da <*e ni Alempije <4egn.il in umrl. Ne morem ravno natanko povedati, zakaj je Alempije umrl. Nekateri pravijo, da je padel s hniiice, drugi pa. da to ni nič re*. nego o-l luidih oči, a tretji pravijo: — tudi to ni n*s. temveč od hudobne roke. Ker pa je vse to skupaj v nekaki zvezi, zato bo najbolj««*. ako povemo ves dogodek, kakor se jc vršil. Alempije jc dobil poziv, naj prV-de k okrajnemu predstojniku. — kjer se jc imel zagovarjati; imel je nam rev navado, da je vča.-ib v tuji hosti nasekal kakšen voz drv. Pa ker ni liotel. da bi se v mestu zastonj dan isguhrl. j«* mislil vzeti s s«>l»oj tinli nekoliko >^idja. da pa proda medpotoma. To je prav dobro ukrenil in edino, kar bi mu u t ognilo pokvariti račun, je bilo to. da ui imel lastnega sadovnjaka. Da pa odstrani to nezgodo, se odpravi s košem v tuj sadovnjak in spleza na hruško. Lastnik pa ga opazi, zvleče s hruške in ta.ko neznansko zmlati. da •ve je komaj domov privlekel. In takrat je do-1*1 ne.ko holezen v prsih Ln prvi čas jo kašljal čisto pošteno, a zatem je prskal kakor m a če. nazadnje pa, Bog, mil grehe odpusti, ni ve i* kašljal. temveč samo nokako piskal in tako govoril, kakor bi no 1»n1 kr>j»a razžaliti. Kadar je ho-•tel ka j povedal i. je šepetal kol kak Hoy.ji u prodnik. Tudi bolan ni bil dolgo, naj ve? lu^-ee dni. A -zdravil se je siromak na rame načine, pa kadar je komu usojeno umreti, kaj pomagajo tu vsa zdravila! Z uga .hiu ogljem so ga šririkrat pokadili, pil je |>eli»i. devali so mu metlo |>od aplavje. oblačil je srajco neke babe iz ne vem katere vtisi. ki ni nikdar močila. Ali zastonj, kar je pisano, je pisano, po eni strand od tLsode v kivjfgi življenja. |>o drugi ootreben izdatek *. Ce pa je jx>p Pera imel takšna izdatke, bomo videli v drugem poglavju tega romana, kjer se odkrijejo še mnoge drupe važne stvari. 1 bi ne imel (ni česa živeti, tcnivce jLako- i/ nekepa načela. Pravi: — j Dosti Bogamš, nam država po-;žre! — Pa ne. da hi on to tajetf! Na^i/otno! Kadar pa po^|w>tl pred j sto ju i k {^okliče na (Klpovor. in v> |di. rej naj mr Bop ne (kaznuje, draponskemu na* re-dniku kakor pa popu, a njegove žena je suha, mršiiva. Pop sjjjh pravi s njej. da je vešča. včasih pa zvije prste in |>erol pri vojafkih. pa je za enepn nečem" go.e kdo izmed va-Soanov pritoži, češ. da pisar lnno-po pije: — Pa naj pijt1 kolikor hoče, bil ie po svetu. |>a je videl, da tudi tam ljudje pijejo. Ln to. kakšn? ljudje! /Dalje prihodnjič,) Špijonžna afera v Parizu. Pariz je te »Ini preživljal senzacijo. za kater« je p*rse>>no nemško časi.pisje zagrabilo z vso ^lavt-jo v u>pu. da se bo skalili ]>rr-jateljski «xlnoŠ5iji iiumI Anglijo ln Francijo. e imela baj«* nalop špijoiiiratri n;i Fnaneoskem v koli«! Anglije. Afera j«' potekla tako-le: dne tj. decc.mbra je pariška policija n-retirala nekega lažnega pomorskega častnika Lioncla Wicta in ga zaprla v ječo sv. Petra v Ver-sailessn. Zdi so, da ta možakar n. bi nekih hidroavijatičnih motoe-jev. o skladiščih beiu'ina in o zra-koplov.skrh eskadriljail. Po svojem zaslišanju je bila Marta zaprta v ječo Sv. Lazarja. Nato je preiskovalni sodnik /.;*-si-šal I, ralher ki. Ta j«- protestiral. rek*H' da se peča samo s svojo trgovino in cla ni nikoli videl Marte. Navzlie t«*mu je bila pridržana v zaporu. Leather je živel od marca me.seea v Parizu in je stanoval / ženo in otroci v razkošnem stanovanju v ulici Alfonza XIII. Fisher, ki je bil nato za'slisan. je sieer priznal svoje Ijubavuo -mi-leti prepor^'dal -prest^ipiti do, mači prag radi s-labega obnašanja. Ko ju.bila ftara loomaj 15 let. o jo že zaprli v poboljševalnico. opravljal špijonaže. ampak je bil razmerje z Marto, odločno pa je le nava-den pustolovec. Za enkrat laji^ tla bi imel opraviti s špijona-je bil obtožen za neupravičeno žo. Tudi denarja ji ni nikoli da-nosnjo uniforme in odlikovanj in j al. PhiHipps je ravno tako za kršitve izgona. Ta j>a je. pri zaisli- j t rjeval svojo nedolžnost. Toda sod šanju izdal neko Marto Moreu*: nik je oba pridržal pod ključem, kot. špijonko v službi Anglije, — j Marta Morouil je 24-letna Fran-To stvar je izvedel oil svoje 1 pri- j eozinja. čije družina stanuje v jateljico, Rene Luce, ki jo je ho- ( \anterru. Njen oče. pošten uslnž-tola Marta pridobiti, da "dela" '/ ]->ono<. plinarne, ji je že pred tre-njo. VViet je izjavil, da je špijonka 1 prijateljica številnih zrakoplov-skili oficirjev. Njena naloga je bila iaSpijonirati francosko zrako-ploVMtVO. Naslednji dan je policija zajela Jia kolodvoru Marto Moreni 1. ki se je vruila z Rivajere. Komaj je 'bila ženščhia pripeljana na po- IN VEDNO SE ZCODl TAKO katerimi morejo-svoje žrtve sini« omamiti. Električni organi ob-šti|ji' navvlifcnt iz mišičja, l^i je tako zgrajeno in med seboj yfvezano. je v živali. ]H»d nadzorstvom nun. Nato je j da predstavlja posamezne baten-prišla k redovnicam in je postara bolničarka. (Vz leto dni je «u|š!a o,| tam in je služila nato po raznih bolnicah in klinikah. Povsod >«► jo odslovili radi .slabegsi vedenja. Sčasoma se je začela mešati med oficirje, in ko jo je Fislier angažiral za špijonko, je postala avi-jatska pilot inja in uinetniea >-skakanju s jwulaloni. To je delala zato. da si pribori dostop na aero- K je je -J EK-NEJ STAN KOVU. doma iz Re.ke od kotlet* imam zanj \ažne i»<»vic.e. Z*laj se nahaja baje nokje v Cleveland ti in preije je bil rri niestn-e pri meni na hrani. Pro-ini rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj pa sam javi. — Andrej Kordiš, Box 427. Munising, Mich. 1L'\ !M1 drome. . Dosedanja preiskava ni razbrc- Za Nervoznost — Slab Spanec menihi aretiranih Angležev. -- Slabo Prebavo. . Izkazalo se je -namreč, tla mj v-r trije poznali špijonko in da sn /i veli silno razkošno, čeprav jim trgovina /. radio aparati ni ne-da. Samo z avtomobilom kak dan za vozil i več. kot mi imeli izkupička. Zapravljali .so silne tisočake dnevno. —Preiskava nadaljuje. Prosimo. berite to pismo. "Brooklyn. N. V.. H. decembra 102o. Pred dvema mesecema sem slabo počutil. Jesti nisem mogel. kajti po vsaki stvari mi je bi-licijo, je začela natanko in brez lo shlbo: nisr.m mo?ol spati iri odlašanja pripovedovati svoje taj- tako S(.m n^lil. da bo treba umre- nosti. Izjavila je. da je "delala - ti Nir.Jni ni pomagalo, četudi sem na ravnin Anglije in je denuncirabi v iekarni .potiv^il šest dolarjev, kot svoje pajdaše tri angleške po- N.|fo kupil v{no, kl danike. ki jih je policija takoj S(i iz<1^nj0 v Brooklvnu in bilo mi je še slabše. Pride moja sestrie-na in me vpraša, kaj mi je. R«ikla mi jc. da je b?l njen mož ravno tako bolan, da pa se je ozdravil * Trinerjevrni f!renkam Vinom. V taka zdravila nisem več veroval, toda se stri čn a }iošIje -vojo hčerko v lakarno in tako sem pričel piti Trinerjevo (»renko Vino. Ko seiu popil pol steklenice, sem se počutil bolje, ('reva so pričela delovati. dobil sem dober tek in danes sem zopet popolnoma zdrav. Zdaj nikdar ne brim več brez Tru-lierjevcga. Orenkega Vina in ga pri poročam vsakemu. T-o je res nično in sem vsak trenutok pripravljen to potrditi. M. J. Celo* sky. 21 Nassau Ave." Trinerjevo Vino. Trinerjev Ijiniment. Tri-ner's Cough Sedative. Triner's Cold Tablets se dobijo v vsaki lekarni. Poslai-Lte jih ! Ako jih ne morete dob:ti v vaši bližini. ]>iši-te na : Joseph Triner Company. Chicago, ni. (AdJ vtaknila p;"id ključ. To so William Fislier. rodom iz Poljske. Ernest Oliver Philipps in John Leather. i tr-ij«» pripadajo neki angleški t\*r«Iki za izdelovanje in prodajo radio-aparatov, ki ima podružnico v Parizu. davni pariški zastopnik te tvrd-ke je Leather. Pbilipps je ravnatelj. Fislier pa trgovski agent. — Preiskava je prinesla na dan. da je Leather {jOročtfiik v angbški aranat»-ni pojdite k vašemu lekarnarju kupit.- si.kl«-nic<> N'uga-Tont>. Nusa-Tone povrn«? živahnost in ilaje now življenje ixOrpAnim iivc<-ni in iniSioaip. TVela rth-Oo kri. nwW-nf, Ufiiirj«--ne iijk-. ui aa «">ti«li»vii nauk poveča, njl'j moč vzdržljivi>st. Prtn:is.» "SlaŽileu spa-nr-c. -dobtr n k. fino iirt-b:w»>, reyulari-n stol. navdušenje in aml'ioljti C«' s«'« dobro no lHičutit«-. jr vaša • dolžnost, da j<» pohkii>iiv. Vas r.ič ne stan«-, ako vam ne stori dttem TM,j-• iite takoj v lekarno in kupite XuRaTono. N't- spi-.-jinitt; nadomestil. \'iivnjte jo par dni in če j=o i e počutit- l!«>ljši in če tie ZKledate boljši, jiesite ostalo nazaj lekarnarju. ki vam bo povrnil vaS denar Izdelovatelji Nupa-Tono xaht> vajo « d vseh lekarnarjev, da jamčijo ?a istn i>i po\ rn« jo denar, če niste zadovoljni. Pri-noro«"-ena. jamčena in na prodaj v vseh — \dv"t. POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. TOI1X ŽršT bo obiskal rojake po Lawr«-nee Co.. Penna. — Komur j je potekla naročnina na Glas Naroda. naj jo obnovi pri njem. Tu- j di sprejema naročila za razne j knjijre. ki jih imamo v zalogi. Ro- ' jakom jra toj>lo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". Po zore itatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas T a-roda". S tem vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. DRUGO POGLAVJE. Po vasi Prelepnici šepečejo toin-ono, a to šepetanje bi lahko služilo za predgovor temu romanu. Prelepniea ni majhna vas. Že trikrat so do*edaj v Narodni Skupščini predlagali, da se j>rotoku. tam i»otl vasjo, pa stoji Jockov mlin. in v k.atereni prebiva vdova Savka, toliko -da ima streho nad -seboj. Prebivalci vasi Prelepniee so sami kramii tj ud je. in če ima kdo kakšno napako, saj je nazadnje čh>vetel xtarce z belimi lasmi pa je stal kot prira-stel 1 /„ za*-utit'nj^m na «»u ob- in-m va u tndi ee-titžm k vašemu jr«*lu. Saj veste, s r «!9rnJ»raju Fih, Zna n h ura je zaoril izza ograje grajskega dvorišča. Delavci v-i v n- d Ij-kdi o dekah. s svojimi ženami in otroci, so bi-t.jm ter od daleč prisostvovali slovesnemu prizoru, j«* dal povelje, naj s«, odpre vrata ter spusti vse noter Dobri ljudje so imeli izvrstno misel. — je menil prefekt do-i, :uo. — Coi-pod Derblav spada med naše ter je liberalen v naj-n |x«nieuu besede. Na kratko rečeno pomenja njegovo ime: :iost, poštenos«, delo in prostost. — To je kandidatura, kat( . — Midva bova < e najemnike. Moji dragi prijatelji. _ j<. rekel tedaj Filip. _ jaz sprej- 1 ra t. katero ste mi zkazali. Ne v častihlepnem namenu, _ --te, da >e ne silim v OKpredjk, temveč ker upam. da bom s tem stil vaši .stvari. NaM ■ ik. Pola •o podpiram jaz. — je vzkliknil Moit-e!ala east arond:>~m;ija. Dobro bom pripravil je vehk ž um. zaoriki so bučni klici in klobuki so zleteli roma s. je polegel šum in Claire je stopila naprej. Tudi jaz. prijatelji moji, — je rekla. — »e vam zahvaljujem ' lli:» *v«j«'ga srca za vaše dobro mnenje. In vi. Gobert. kot najstarejši delavec, stopite naprej ter mi dajte poljub. < I racijoznir je ponudila staremu delavcu, ki je zardel kot deklica. svoje lice v poljub. ' 'dama. je rekel stari mož. ves ginjen, — Dorblav-i so bdi V fdn., irVrst;ii Ijrelje i„ vreiUia >te da ste stopila v to družino. < aire j.' vrgla na svojega m(ža zmagoslaven poglod. Zdelo se ji je ot da m> b« ve le delavca r,'a7-\>] oni. ogačrle vezi .ki sv> jo spajale s Fili- Al leUiiis - _____ ru - NAKOPA, — Oprosti. «je te motiui, — jo je. nagovoiila (luire. — moram govoriti s teboj par minut. •> — Govoriti z menoj ' — je rckLa vojvodinja, ka.teri očividiio ni bilo všeč to vmešavanje. — Ali mora biti takoj sedaj ? — l)a. talk o j sedaj — je j>otrdila maerblav. — Ali je kaj važnega ■ — Da. nekaj skrajno važnega. Athenais je pozorno ogledala obraz svoje prijateljice. Claire pa je prcoicfela ta ]>ogleo. Kmalu sc j,, pričela splošna vesedica. mia-pl. sala in .starejši so s,, drugače zabavali, i-njen pri »t i Mo'tlinetu je vzkliknil prefekt: \ idile, kako lepo izghsla rd I barva! M. ni ugaja tudi zelena. — je odvrnil Mooilinet. Iki ni razumel nam i ga vanja. — To je barva mežknil Mouilinetu. Tedaj pa je pričel prejšnji trgovski sodnik razumevati. Kadar j.- ! .lo vzbujeno njegovo zanimanje, j,, postal skrajno bistroumen. Dobrohotno st. j(» ^rj na Tresorier-ja. u " No- »"N Mi. dinet. _ je rekel baron. Id se je medtem približal. stvar se dobro pričenja. Zdi se mi. da ste ves očaran. — Da. gospod baron. — je odvrn i oče vojvodinje. _ to raz-ko.šnje, to Javnost no razpoloženi je. ta živahnost me očarja. .Jaz sem rojen za visoko življenje. Smer mojega okusa protestira proti kri-\»čuosti mojega rojstva. \ aš duh zado tuje. da se pozabi na to krivico. — je r^kel ba-i«wi ravnodušno. AthetiaLs, katere se je lotila grizetska razposajenost, se je obrala proti Filipu ter vzkliknila: — Ah. gospod Derldav, obvorite ta kmeSki ples! To je mično. Pojdite, plešite z menoj! Filip se ni zganil, omahujoč med željo, da odkloni to prošnjo i-r skrbjo, da je neuljuden. Izmenjal je pogled s Claire. Mlada žena je pri tej izzivalni zahtevi vojvodinje gldboko pre-bledrta. - * M n« n ja je bi>a. da je mera polna. Prksegla si je, da ne bo več puMiia. da bi se Athenais polastila Filipa. KUnb temu pa se je ie obotavljala, iz «onj in je odprl ali razbil vrata, za katerimi sc je dogodil kale zločin ali samomor. Pripovedoval nam je o samomorilcih o obešene ih. o strašnem vonju v sobah, kjer so že več dni viseli. Imel sem takrat petnajst let in sr>m bil silno samozavesten. — Zato kar nisem mogel verovati u-četovemu pripovedovanju. Moj oče jc kmalu spoznal, da se mu na tihem roga.m, in sklenil je. da me o priliki vzame seboj. Nekega zimskega večera smo za-čuli trkanje na vratih. Grem od-pret: — Bil je policijski Komisar in je hotel govoriti z mojim očetom. Vedel sem že. za kaj gre. in šel sem iskat očetove ključe v delavnico. Ko sem se ž njimi vrnil, ml je dejal oče : / — Vzemi pelerino in pojdi z menoj. Nesol mi boš orodje. Odpreti moram sobo. kjer se je nekdo obesil. Zunaj je bil hud mraz in hodili nno s komisarjem precej časa, preden smo prišli do cillja. Vstopili smo v elegantno hišo kjer so morali stanovati zelo bogati ljudje. Komisar je ravno hotel prijeti za tolkac velikih težkih vrat, ko so se ta odprla. Pokazal se je vratar. — Naprej, gospodje! — To .ie moj dečko, — je dejal moj oče. ko je zapazil, da'me vratar začudeno gleda. Preko velikih marmornatih stop nic .smo prišli v tretje nadstropje. kjer je bilo zbrano tiekaj ljudi pred zaprtimi vrati. Ti so nam povedali, da se, je v .sobi obelil gospodarjev .služabnik. Že pet dni ga ni bilo iz sobe. Zakaj bi se bil obesil? Tega nt nihče vedel, toda iz sobe je prihajal čuden dniJi in vsi .so prestrašeni stikali glave ter tajLnstvenn šepetali med seboj. Vratar je prišel z močno svetilko in svetu 1 mojemu očetu, ki je iskal primeren ključ, da odklene. Toda -vrata, so menda bila dvakrat zaklenjena in moj oče -se Je zaanan tmdil. Slednjič je na povelje policijskega komisarja razbil ključavnico in vdrl v sobo. Moj ooe me je prijel za roko in prva sva vstopila. Ij^omifwir in vratar sta nama sledila. .Taz si kar gledati niseon upal. kajti pričakoval sem. da zapazim na vrvi v!-seče, pnigajoče se truplo obešen-ca. Toda soba je bila prazna! Vse v n.iei je bilo v redu, eelo postelja ie bila postlana. Moj oče jo je potegnil od »da. misleč, da se truplo nahaia za njo. toda tudi tu ni-Tno našli ničesar. Tudi po mrtvecu ni dišalo v sobi, nasprotno, duh al sem prijeten vonj nomade za lase. To je bi?o v***? Samomor so si menda izmislili raaarre*? možgani kake ner- Že smo hoteli oditi, ko se je moj oče udaril ob čelo. Stopil je k o-mari. ki je bila vdelana v zid. >n jo dprl. Nudil se nam je strašen pogled notranjost, je bila zakrita z velikim za štorom iz navadnega kretona. a izpod njega sta visela dva moška čevlju ding tik d rugega. Moj oče je prijel za zastor in ga naglo ]>otegnil *tran. Tu se je na irla-s zasmejal. Čevlja sta bila prazna in visela obešena na žeblju, v omari v o-m ari pa ni bilo drugega, kakor star umazan telovnik. Soba je bila torej v istini prazna ! Moj oče je dobil od komisarja dvajset soldov. kakor običajno, za uradno odpiranje vrat.. Ko pa sean doma hotel oditi v svojo sobico, mi je stisnil oče novec v roko, rekoč: — To j« zate. Saj si zaslužil. NATAKARICE NA JAPON SKEM Svetovno gospodstvo belih ljudi izgineva radi silno naraščajočih rumenih, črnili in nijavih narodov. To je zapisal amerikansk! sociolog Lothrop Stoddard v neki znani knjigi. Obrambo proti temu vidi on samo v ustvarjenju ki bi složno nastopile proti tujim narodom. Da se zadrži rumena ne-varnorst. ki grozi posebno A meri- j ki. zaliteva on. da se vso Azijo prepusti Azijatoni. Gospodstvo bele ra=e, ki se je z zmago nad Mongoli in Arabci ter odkritjem novih delov zemlje silno utrdilo In se razširilo po vsem svetu, je bito do svetovne vojne splošno priznano. čeprav so se na vzhodu pokazali prvi znaki nevarnosti za bele narode. Po izvajanjih Stoddarda pa se je položaj vsied svetovne vojne silno izpremenil. Belo pleme poseduje štiri petine vse zemeljske površine, toda njeigovo gospodstvo sega skoraj po vsej zemlji. — Med 1700 milijoni vseh ljudi pa pomeni število ."».">() milijonov belih ! ljudi precejšnjo manjšino. Vzbudil se je demokratičen duh. ideje 0 enaki upravičenosti vseh ljudi, kuturna delavnost belili naTodov je nezavedne mase barvnih na rodov prebudila iz njih spanja. —-Posebno pa jim jc svetovna vojna poka zida njih vrednost, ko so bili vsi ti narodi potegnjeni meet grozno divjanje med belimi narodi samimi. Posebno razburjenje pa povzroča silna rodovitnost barvastih narodov. Dok.izano je namreč. da se je bela rasa podvojila šele v osemdesetih letih, rumena in rujava rasa pa že v GO letih in črnci celo v 40 let li. .Japonci so 1 lep primer, kako s*i more tudi rumena rasa prisvojiti vse elemente moderne civilizacije in prvi znak prebujenja, je bila rusko - japonska vojna, ki je bajko o nepremagljivosti be-leev enkrat za vselej odpravila. Sedaj so pričeli vstajati tudi Kitajci. Oni imajo neizmerno ljudi, ki se izseljujejo v vse dežele. Pa tudi rujavi narodi v _ bgj Hretanje pamikov . Shipping New« ■ Eg s S 12. januarja: Mut-nchen Chsrboufg, Bremen. 14. januarja: Thurinda, Ilamburs. 6. februarja: Olympic, Cherbourg: Pre«. Ucx.se-velt, Bremen. 10. februarja: l.a Savole, Havre. 16. januarja: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg. 20. januarja: Pres. Harding, Bremen. 21. januarja: r>eutsehland. Hamburg. Bremen. Bremen. 23. januarja: Andanla, Cherbourg. 27. januarja: Suffren, Havre. 29. januarja: Martha Washington, Trst. 30. Januarja: Aqultania. Cherbourg; TYanee. Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: l*a.rls, Havre; America. Bremen; Pittsburgh. Ch-rbourg, Brennn. 16. februarja: Berlin, Cehrbourg, Bremen. 17. februarja: Albert Ballin. Hamburg. 20. februarja: Aquitania. Cherbourg; Pr«»s. Harding, Brem en. 24. februarja: De Grasse. Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg. 27. februarja: <)lynipi€-, Cherbourg. Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. Na$i parn ki na tri vijake RESOLUTE. RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSOHLAND in znani enokabinski pamikl CLEVELAND, WESTPHALIA MOUNT CLAY, THURINGIA $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ (Vojni davek posebej) TEDENSKA ODI'LUTJA Za povratna dovoljenja In ii.iorniaclje »-e obrnite tia. lokalnega agenta oil nu United American Lines Une) Joint Servicc with g American Line (Harrlsun Line) TV 1 muli u 35-39 Broadway, New York. Male Xe-san, japonske nataka-riee, k i servirajo v kavarnah mesta Tokio čaj in pecivo, so, kot je i-mela. japenska 'komisaja za oceno plačevanja davkov priliko k oust a-tirati, povečini mlade deklice, katerim služi denar le v zabavo in E?iPt<1 in Indiji so dosegli mno^o •razveisel jevan j e. Poizvedbe so dognale. da je po njih lastni izj>o-vedi ipolorioa od 7000 na Japonskem zaposlenih natakaric zapravi ves svoj zaslužek v toaletnih trgovinah in zabaviščih. Njihova služba je zelo plodonosna. kajti povprečno zasluži taka Ne-san mesečno 20 do 25 jenov. Marsikatera ■zasluži mesečno do tristo jenov. Pomena vredno je omeniti, da nataikariee zaslužijo največ v onih lokalih, kamor zahajajo revnejši sloji prebivalstva. Ubogi ku-!i. ki je vesel samo Vsakih 14 dni >nkrat, razsipa bogato s težko prisliiženun'denarjem, in daje velike liajpitni.ne. Davčna oblast .le nadalje tudi dognala, da znaša povprečna starost na Japonskem u.sliLŽbenih natakaric 19 let.. Mnoge izmed njih pa so izpostavljene trdim službenim pogojem, kajti zaposlene so nepretrgoma od 10 dopoldne do 2 ali 3 zjutraj drugega dne. Ta poklic pa nudi na Japonskem veliko ugodnost, ker se skoraj vsaka natakarica kmalu poroči. Da je temu res tako. raz-vidinio iz tega, da. skoraj ne najdemo na Japonskem natakarico, ki bi imftla več kot trideset let. *r>VFRTTf*l5 * CUAS NARODA .. "vozne služkinje! Ali ras nadleguje KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cen z. 23 in 50 centov. Hitra od pomoč zoper ckutni prehlad so- Severa's Cold and Grip Tablets. Cena SO centov. Ta dve zdravila so naj bol ja odpomoč v slučajih kai^a, prehlada in hnpavosti. Zahtevat« najpnj pri lekarje. w. f severa co. cedar rapids, iowa samostojnosti od britanskega go-spodstvV Orjaške korake naprav-lja tudi modernizacija Turčije In tudi črnci so pričeli z živahnim gibanjem. Vendar vidi Stoddard glavno nevarnost v rumeni rasi. Gorovja, puščave in široki ocean so doslej ločili rumeni svet. Te zapreke pa vsled civilizacije vedno •bolj in bolj padajo, kar seveda in AQUITANIJI ) MAURETANIJI 5206 in davek 8 in pol dne da Jugoslavije. OdpUitja oh Rntx.t:ih. Tukaj nastanjeni potniki j»o pripu&Vni; rite da kil bill Pod v rte ni kvoii. Vsi potniki tretjoj?" mzr»-da so v kal>in.Ui. NVprekoalJva čistofa. Izborna liruna. Za podrobnosti vpmiijt« lokal apfniu ali pa CUNARD LINE Ž5 H roadway New Yorfc Dober in sploicn liniment Pain-Expeller Ce vas mučita rtvmateem ali nev-ralgija, vdrgnite ta izboren domači liniment na bolele mesto in sledila bo hitra odpomoč. 35 io 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro. P. AD. RICHTER & CO. Berry & South Sth Sts. Brooklyn. N. V. NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKE HARMONIKE Ml izd»lu Jemo in Importlra,-mo razllč ne prvovrstna ro eno na prav IJ« n* Italijanske harmonike najb oijSe or. rvetu Dest-t let graranclje. Nafe cene so nižje kot knt«re ^akoll izdelovalca. Brezplačen pouk f«ra nja kupcem. PiSite |>o br^zplaffni cenik RUATTA SERENEL4.I A CO. Neki nemški časopis za ljud-3ko ; ai7 aiue island Ave. Dept. 16. CHicago. m psihologijo' in sociologijo prinaša referat o psihologiji mode^-ne re- Kako žena nakupuje. kiame. Mož izda dolar za predmet. vreden petdeset centov, ki jra potrebuje. Žena izda 49 centov za prodmet.. vreden 50 centov, ki ^ra ne ipotrebuje. Ženi naprtena šted-l ji vos t je včasih veliko vprašanje. Njena nečimernost i«la tudi v slabih razmerah nekaj zd take stvari, 'ki niso direktno porebne za življenje. Trgovi.nstvo bi se nt-bilo tako raz\-iio, ako bi žena mislila enako kakor mož. ki smatra nakupovanje največkrat za nadležno zadevo, dočim je ženi obiskovanje prodajaln zelo priietno preganjanje časa. Žeaii se mora ] nuditi znatno širša in podrobnejša naznanila>kakor možu. Ona l>o tudi dolge reklame pazno čitala. da najde ugodnejši nakup. Dolga časopisna naznanila o priložnostnem nakupu, 'ki vsebujejo suh seznam blaga s podatki cen, so v glavnem namenjena ženskamh. Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOHN TALENCICH in ' ANTONA PIRC. Pred par meseci sta se nahapjala v Bear Creek, pot«n ne vem kam sta odšla. Zato prosim rojake, ako kdo ve za njih nawN»rtk« p«t».. ki Je stopila v veljavo ■ 1. Juiijetf. U024. Kumare j o tndi nedrža dobiti dovoljenje oatati t doosavla eno leto ln ako potrebno tndi deij toaadevna dovoljenja isdaja gen-, ralnl naselnlfikl komisar v Wa«l uigton, D. O. Prošnjo sa Uko rt. toljenje se lahko napravi tod New Torku pred od potovanjem, u M podflje prosilcu ▼ stari kraj gh •om nanovejls odredbe. KAKO DOBITI SVOJCU IZ STAREGA KRAJA Kdor lell dobiti aoredalka ai ■rojca la starega kraja, naj aa* prej pile aa pojasnila. Is Jagoda HJe bo pripnSčenlh v prihodnji] treb letin, od L julija 1024 napra ▼■ako leto po ®T1 priseljencev. Ameriški drlavljenl pa aamor«] dobiti sem flene la otroke do 1A. It U bras, da bi bill lt*^v kvoto T rojene osebe se tnd.'*?« Alejeje Kvoto. BtarlSi in otroci od U C 21. leta amerliklb driavljtcov 9 teajo prednost v kvoti. PUtta m pojasnila. Prodajamo v orne liste aa vsa »s« «e; tudi preko Trata samoreja Ja-goslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 CJortlandt It., New York če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni Industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., & Cortlandt St, New York. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00« Slovenic Publishing. Company 82 Cortlandt Strict Ne* Torto, - i