Zbornik 27. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2024 Zvezek F Proceedings of the 27th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2024 Volume F Demografske in družinske analize Demographic and Family Analyses Uredniki / Editors Janez Malačič, Mari Jože Osredkar, Matjaž Gams http://is.ijs.si 7. oktober 2024 / 7 October 2024 Ljubljana, Slovenia Uredniki: Janez Malačič Ekonomska fakulteta, Ljubljana Mari Jože Osredkar Teološka fakulteta Poljanska 4, 1000 Ljubljana Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2024 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 213849091 ISBN 978-961-264-304-1 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2024 Leto 2024 je hkrati udarno in tradicionalno. Že sedaj, še bolj pa v prihodnosti bosta računalništvo, informatika (RI) in umetna inteligenca (UI) igrali ključno vlogo pri oblikovanju napredne in trajnostne družbe. Smo na pragu nove dobe, v kateri generativna umetna inteligenca, kot je ChatGPT, in drugi inovativni pristopi utirajo pot k superinteligenci in singularnosti, ključnim elementom, ki bodo definirali razcvet človeške civilizacije. Naša konferenca je zato hkrati tradicionalna znanstvena, pa tudi povsem akademsko odprta za nove pogumne ideje, inkubator novih pogledov in idej. Letošnja konferenca ne le da analizira področja RI, temveč prinaša tudi osrednje razprave o perečih temah današnjega časa – ohranjanje okolja, demografski izzivi, zdravstvo in preobrazba družbenih struktur. Razvoj UI ponuja rešitve za skoraj vse izzive, s katerimi se soočamo, kar poudarja pomen sodelovanja med strokovnjaki, raziskovalci in odločevalci, da bi skupaj oblikovali strategije za prihodnost. Zavedamo se, da živimo v času velikih sprememb, kjer je ključno, da s poglobljenim znanjem in inovativnimi pristopi oblikujemo informacijsko družbo, ki bo varna, vključujoča in trajnostna. Letos smo ponosni, da smo v okviru multikonference združili dvanajst izjemnih konferenc, ki odražajo širino in globino informacijskih ved: CHATMED v zdravstvu, Demografske in družinske analize, Digitalna preobrazba zdravstvene nege, Digitalna vključenost v informacijski družbi – DIGIN 2024, Kognitivna znanost, Konferenca o zdravi dolgoživosti, Legende računalništva in informatike, Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij, Miti in resnice o varovanju okolja, Odkrivanje znanja in podatkovna skladišča – SIKDD 2024, Slovenska konferenca o umetni inteligenci, Vzgoja in izobraževanje v RI. Poleg referatov bodo razprave na okroglih mizah in delavnicah omogočile poglobljeno izmenjavo mnenj, ki bo oblikovala prihodnjo informacijsko družbo. “Legende računalništva in informatike” predstavljajo slovenski “Hall of Fame” za odlične posameznike s tega področja, razširjeni referati, objavljeni v reviji Informatica z 48-letno tradicijo odličnosti, in sodelovanje s številnimi akademskimi institucijami in združenji, kot so ACM Slovenija, SLAIS in Inženirska akademija Slovenije, bodo še naprej spodbujali razvoj informacijske družbe. Skupaj bomo gradili temelje za prihodnost, ki bo oblikovana s tehnologijami, osredotočena na človeka in njegove potrebe. S podelitvijo nagrad, še posebej z nagrado Michie-Turing, se avtonomna RI stroka vsakoletno opredeli do najbolj izstopajočih dosežkov. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejel prof. dr. Borut Žalik. Priznanje za dosežek leta pripada prof. dr. Sašu Džeroskemu za izjemne raziskovalne dosežke. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko tematiko je prejela nabava in razdeljevanjem osebnih računalnikov ministrstva, »informacijsko jagodo« kot najboljšo potezo pa so sprejeli organizatorji tekmovanja ACM Slovenija. Čestitke nagrajencem! Naša vizija je jasna: prepoznati, izkoristiti in oblikovati priložnosti, ki jih prinaša digitalna preobrazba, ter ustvariti informacijsko družbo, ki bo koristila vsem njenim članom. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za njihov prispevek k tej viziji in se veselimo prihodnjih dosežkov, ki jih bo oblikovala ta konferenca. Mojca Ciglarič, predsednica programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i PREFACE TO THE MULTICONFERENCE INFORMATION SOCIETY 2024 The year 2024 is both ground-breaking and traditional. Now, and even more so in the future, computer science, informatics (CS/I), and artificial intelligence (AI) will play a crucial role in shaping an advanced and sustainable society. We are on the brink of a new era where generative artificial intelligence, such as ChatGPT, and other innovative approaches are paving the way for superintelligence and singularity—key elements that will define the flourishing of human civilization. Our conference is therefore both a traditional scientific gathering and an academically open incubator for bold new ideas and perspectives. This year's conference analyzes key CS/I areas and brings forward central discussions on pressing contemporary issues—environmental preservation, demographic challenges, healthcare, and the transformation of social structures. AI development offers solutions to nearly all challenges we face, emphasizing the importance of collaboration between experts, researchers, and policymakers to shape future strategies collectively. We recognize that we live in times of significant change, where it is crucial to build an information society that is safe, inclusive, and sustainable, through deep knowledge and innovative approaches. This year, we are proud to have brought together twelve exceptional conferences within the multiconference framework, reflecting the breadth and depth of information sciences: • CHATMED in Healthcare • Demographic and Family Analyses • Digital Transformation of Healthcare Nursing • Digital Inclusion in the Information Society – DIGIN 2024 • Cognitive Science • Conference on Healthy Longevity • Legends of Computer Science and Informatics • International Conference on Technology Transfer • Myths and Facts on Environmental Protection • Data Mining and Data Warehouses – SIKDD 2024 • Slovenian Conference on Artificial Intelligence • Education and Training in CS/IS. In addition to papers, roundtable discussions and workshops will facilitate in-depth exchanges that will help shape the future information society. The “Legends of Computer Science and Informatics” represents Slovenia’s “Hall of Fame” for outstanding individuals in this field. At the same time, extended papers published in the Informatica journal, with over 48 years of excellence, and collaboration with numerous academic institutions and associations, such as ACM Slovenia, SLAIS, and the Slovenian Academy of Engineering, will continue to foster the development of the information society. Together, we will build the foundation for a future shaped by technology, yet focused on human needs. The autonomous CS/IS community annually recognizes the most outstanding achievements through the awards ceremony. The Michie-Turing Award for an exceptional lifetime contribution to the development and promotion of the information society was awarded to Prof. Dr. Borut Žalik. The Achievement of the Year Award goes to Prof. Dr. Sašo Džeroski. The "Information Lemon" for the least appropriate information topic was given to the ministry's procurement and distribution of personal computers. At the same time, the "Information Strawberry" for the best initiative was awarded to the organizers of the ACM Slovenia competition. Congratulations to all the award winners! Our vision is clear: to recognize, seize, and shape the opportunities brought by digital transformation and create an information society that benefits all its members. We thank all participants for their contributions and look forward to this conference's future achievements. Mojca Ciglarič, Chair of the Program Committee Matjaž Gams, Chair of the Organizing Committee ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Blaž Mahnič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Marjan Heričko Baldomir Zajc Bojan Orel Borka Jerman Blažič Džonova Blaž Zupan Franc Solina Gorazd Kandus Boris Žemva Viljan Mahnič Urban Kordeš Leon Žlajpah Cene Bavec Marjan Krisper Niko Zimic Tomaž Kalin Andrej Kuščer Rok Piltaver Jozsef Györkös Jadran Lenarčič Toma Strle Tadej Bajd Borut Likar Tine Kolenik Jaroslav Berce Janez Malačič Franci Pivec Mojca Bernik Olga Markič Uroš Rajkovič Marko Bohanec Dunja Mladenič Borut Batagelj Ivan Bratko Franc Novak Tomaž Ogrin Andrej Brodnik Vladislav Rajkovič Aleš Ude Dušan Caf Grega Repovš Bojan Blažica Saša Divjak Ivan Rozman Matjaž Kljun Tomaž Erjavec Niko Schlamberger Robert Blatnik Bogdan Filipič Stanko Strmčnik Erik Dovgan Andrej Gams Jurij Šilc Špela Stres Matjaž Gams Jurij Tasič Anton Gradišek Mitja Luštrek Denis Trček Marko Grobelnik Andrej Ule Nikola Guid Boštjan Vilfan iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Demografske in družinske analize / Demographic and Family Analyses .................................................. 1 PREDGOVOR / FOREWORD ............................................................................................................................... 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ............................................................................... 5 Razvoj empatije, vloga spola in socialne vrednote pri mladostnikih / The development of empathy, the role of gender and social values in adolescents / Simonič Barbara .............................................................................. 7 Advantages of ICT technology in physical education lessons / Rajher Polona.................................................... 12 E-reading and e-books: specifics and challenges in school practice / Šebjanič Oražem Maja ............................. 16 Zlorabe pri starejših osebah / Repič Slavič Tanja ................................................................................................ 21 Matične knjige pravoslavne župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani / Osredkar Mari Jože ............................... 26 Emigrations from Kosova in the First Two Decades of the 21st Century- Trend and Challenges / Behrami Sami .......................................................................................................................................................................... 31 The right to grave Possibilities of burying in cemeteries in Slovenia / Čepar Drago ........................................... 37 Physical inactivity burden assessment in Slovenia / Farčnik Daša, Došenović Bonča Petra, Pahor Marko, Zalaznik Maja, Pruš Daša, Paravlić Armin, Vodičar Janez ............................................................................. 40 Cohort Fertility Trends in Post-Yugoslav States / Čipin Ivan .............................................................................. 44 Pregled planetarnih in lokalnih demografskih projekcij / Gams Matjaž .............................................................. 48 Pokritost strokovne in znanstvene produkcije v Sloveniji v področju epidemiologije depresije kot dela demografije zdravja v COBISS.SI / Muhvič Šumandl Romana, Šercar Tvrtko-Matija .................................. 54 Ethical Consideration and Sociological Challenges in the Integration of Artificial Intelligence in Mental Health Services / Poljak Lukek Saša........................................................................................................................... 59 Novejši razvoj rodnosti po redu rojstva v Sloveniji / Malačič Janez ................................................................... 63 The aggregate loss of GDP resulting from premature mortality: a methodological approach based on GDP decomposition at occupational level / Redek Tjaša, Došenović Bonča Petra, Farčnik Daša, Istenič Tanja ... 69 Mitigating adverse health effects of chronic illnesses on work outcomes: A conceptual framework / Došenović Bonča Petra, Bavdaž Mojca, Ponikvar Nina, Redek Tjaša .............................................................................. 73 Ko tempo sestavina v stopnji celotne rodnosti izzveni / Sambt Jože ................................................................... 77 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................... 81 v vi Zbornik 27. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2024 Zvezek F Proceedings of the 27th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2024 Volume F Demografske in družinske analize Demographic and Family Analyses Uredniki / Editors Janez Malačič, Mari Jože Osredkar, Matjaž Gams http://is.ijs.si 7. oktober 2024 / 7 October 2024 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR Demografska vprašanja postajajo čedalje pomembnejša za Slovenijo, Evropo, svet. Poleg prenaseljenosti se pogosto pojavljajo teze kot pretirana migracija in depopulacija, vse pa se demonstrirajo kot resen politični in gospodarski izziv. Slovenija, podobno kot mnoge evropske države, se sooča s posledicami nizke rodnosti in staranja prebivalstva, kar močno vpliva na delovno silo, socialno varnost in produktivnost. Poleg tega obsežne migracije ustvarjajo dodatne pritiske na politične in socialne strukture v Sloveniji, Evropi in ZDA. Naraščanje svetovne populacije je bilo zadnjih sto let eksponentno, a ta rast se upočasnjuje, zato depopulacija morda ni več tako nujna kot pred desetletji. Kljub splošnemu prepričanju, da na demografske trende ni mogoče bistveno vplivati, izjemne demografske spremembe niso prišle same od sebe. Z ustreznimi politikami in inovativnimi pristopi lahko vplivamo na demografske razmere ter jih prilagodimo, da bodo najboljše za ljudi in celotno človeško civilizacijo. Zavedanje o nujnosti iskanja primernih rešitev je ključno, saj tako prenaseljenost kot depopulacija s sabo prinašata številne negativne posledice, kot so problemi delovne sile, izzivi pri vzdrževanju socialnih sistemov in upad gospodarske rasti. Migracijski pritiski poudarjajo potrebo po uravnoteženih in trajnostnih politikah, ki hkrati naslavljajo migracijske tokove ter ohranjajo socialno in kulturno kohezijo. Slovenija, ki je obdana z dinamičnimi migracijskimi tokovi, se sooča z izzivom integracije priseljencev, hkrati pa želi ohraniti jezik, nacionalno identiteto in družbeno stabilnost. To zahteva učinkovite politike, ki bodo omogočale uspešno prilagoditev spremenjenim demografskim razmeram. V tem kontekstu je razumevanje in obvladovanje demografskih trendov nujno. Prilagodljive politike, inovativne rešitve ter sodelovanje med strokovnjaki, politiki in družbo so ključni elementi, ki nam lahko pomagajo soočiti se s spreminjajočim se demografskim okoljem. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo že v nekaj desetletjih v številnih evropskih državah prišlo do dramatičnega demografskega obrata, kjer bo avtohtono prebivalstvo postalo manjšina. V nekaj stoletjih bi lahko prišlo celo do izumrtja malih evropskih narodov, kar predstavlja resen izziv za ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter identitete evropskih držav. Prispevki na konferenci ponujajo osnovo za poglobljeno razpravo o teh ključnih vprašanjih s poudarkom na Sloveniji, Evropi in globalnem kontekstu. Naš cilj je združiti strokovnjake in odločevalce, da skupaj raziskujejo strategije za učinkovito soočanje s kompleksnimi demografskimi izzivi in tako prispevajo k boljši prihodnosti za vse. S skupnimi prizadevanji in izmenjavo znanja lahko oblikujemo trajnostne in učinkovite rešitve, ki bodo prispevale k dolgoročnemu demografskemu razvoju. Janez Malačič, Mari Osredkar, Jože Sambt in Matjaž Gams 3 FOREWORD Demographic issues are becoming increasingly important for Slovenia, Europe, and the world. In addition to overpopulation, topics such as excessive migration and depopulation frequently arise, manifesting as serious political and economic challenges. Like many European countries, Slovenia faces the consequences of low birth rates and an aging population, which significantly impact the labor force, social security, and productivity. Furthermore, large-scale migrations create additional pressures on political and social structures in Slovenia, Europe, and the United States. While the global population has grown exponentially over the last hundred years, this growth is slowing, suggesting that depopulation may no longer be as urgent as it was decades ago. Despite the common belief that demographic trends cannot be significantly influenced, major demographic changes did not occur on their own. With appropriate policies and innovative approaches, we can influence demographic conditions and adapt them to be the most beneficial for people and human civilization. Recognizing the urgency of finding suitable solutions is essential, as overpopulation and depopulation bring numerous negative consequences, such as labor force issues, challenges in maintaining social systems, and declining economic growth. Migration pressures emphasize the need for balanced and sustainable policies that address migration flows while maintaining social and cultural cohesion. Slovenia, surrounded by dynamic migration flows, faces the challenge of integrating immigrants while striving to preserve its language, national identity, and social stability. This requires effective policies that will enable successful adaptation to changing demographic conditions. In this context, understanding and managing demographic trends is crucial. Flexible policies, innovative solutions, and cooperation between experts, policymakers, and society are key elements that can help us face the changing demographic environment. According to some experts, within just a few decades, many European countries will experience a dramatic demographic shift where the indigenous population may become a minority. In a few centuries, this could even lead to the extinction of small European nations, presenting a serious challenge to preserving cultural and linguistic diversity and the identity of European states. The contributions at this conference provide a foundation for in-depth discussions on these critical issues, with a focus on Slovenia, Europe, and the global context. Our goal is to bring together experts and policymakers to jointly explore strategies for effectively addressing complex demographic challenges and thus contribute to a better future for all. Through collective efforts and the exchange of knowledge, we can shape sustainable and effective solutions that will contribute to long-term demographic development. Janez Malačič, Mari Osredkar, Jože Sambt, and Matjaž Gams 4 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Janez Malačič, predsednik Mari Osredkar, sopredsednik Matjaž Gams, organizator Jože Sambt Drago Čepar Christian Gostečnik Majda Černič Istenič Boštjan Kerbler Karin Kasesnik Dušan Kidrič Marko Krevs Tomaž Merše Janja Pečar Janja Povhe Jože Ramovš Milivoja Šircelj Petronela Vertot Božidar Voljč 5 6 Razvoj empatije, vloga spola in socialne vrednote pri mladostnikih The Development of Empathy, the Role of Gender, and Social Values in Adolescents Barbara Simonič Katedra za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani Ljubljana, Slovenija barbara.simonic@teof.uni-lj.si Povzetek states of others, is of paramount importance during this developmental period. The development of empathy in V obdobju mladostništva se mladi srečujejo z vrsto izzivov in adolescents has a significant impact on not only their sprememb, ki oblikujejo njihovo osebnost, vrednote in socialne interpersonal relationships but also the formation of their social spretnosti. Empatija, kot sposobnost razumevanja in deljenja values, which are essential for the maintenance of a healthy and čustev drugih, ima v tem obdobju ključno vlogo. Razvoj empatije cohesive society. Social values represent the fundamental pri mladostnikih ne vpliva samo na njihove medosebne odnose, principles that inform the behaviour of individuals and groups temveč tudi na oblikovanje njihovih socialnih vrednot, ki so and are instrumental in the formation of social order. The values bistvene za zdravo in povezano družbo. Socialne vrednote so of solidarity, respect and justice are of significant importance in temeljni principi, ki usmerjajo vedenje posameznikov in skupin the formulation of solutions to demographic challenges, life the ter so ključnega pomena za oblikovanje družbenega reda. ageing of populations and migration. This paper presents a Vrednote, kot so solidarnost, spoštovanje in pravičnost, so comparative analysis of cognitive and emotional empathy among pomembne pri iskanju rešitev za demografske izzive, kot so npr. adolescents, based on the findings of a survey conducted among staranje prebivalstva in migracije. V prispevku s pomočjo 231 adolescents in Greece, Slovenia and Portugal. It is evident rezultatov raziskave, ki je vključevala 231 mladostnikov iz that adolescents achieve higher levels of cognitive empathy Grčije, Slovenije in Portugalske, prikazujemo razlike v compared to emotional empathy. Girls score higher on both types kognitivni in čustveni empatiji pri mladostnikih. Razvidno je, da of empathy. These findings highlight the necessity for tailored mladostniki dosegajo višjo stopnjo kognitivne empatije v approaches to social values education and the promotion of primerjavi z emocionalno. Dekleta dosegajo višje rezultate pri empathy according to gender, which is crucial to effectively obeh vrstah empatije. Te ugotovitve poudarjajo potrebo po address demographic change and promote social inclusion and prilagojenih pristopih pri vzgoji za socialne vrednote in understanding of others among adolescents. spodbujanju empatije glede na spol, kar je ključno za učinkovito soočanje z demografskimi spremembami, za spodbujanje Keywords socialne vključenosti in za razumevanje drugih med mladostniki. Adolescence, social change, cognitive empathy, emotional Ključne besede empathy Adolescenca, družbene spremembe, kognitivna empatija, emocionalna empatija 1 Socialne vrednote in soočanje z Abstract demografskimi spremembami Adolescence is a period of significant transition and change, Socialne vrednote so temeljni principi in prepričanja, ki during which young people encounter a range of challenges and usmerjajo vedenje posameznikov in skupin v družbi. experiences that influence the development of their personality, Opredeljene so kot standardi, ki jih posamezniki in družbene values and social skills. The capacity for empathy, defined as the skupine uporabljajo za opredelitev osebnih ciljev ter bistveno ability to comprehend and vicariously experience the emotional oblikujejo naravo in obliko družbenega reda v kolektivu, tj. kaj je sprejemljivo in kaj ne, kaj mora biti in kaj ne, kaj je zaželeno in kaj ne [1]. Te vrednote vključujejo spoštovanje, enakost, Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or svobodo, pravičnost, solidarnost, odgovornost in empatijo [2]. classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full Vrednote so vir konkretnih smernic za ravnanje v praktičnih citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must situacijah vsakdanjega življenja. Tesno so povezane s sorodnimi be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia pojmi, kot so stališča, prepričanja in norme, saj vplivajo nanje. © 2024 Copyright held by the owner/author(s). Na vrednotah temeljijo temeljna prepričanja, na tem stališča in https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.1 norme, od tod izvirajo vedenjske namere in na koncu samo 7 vedenje [3]. Socialne vrednote so ključnega pomena za [12]. Koncept družbene empatije, ki združuje individualno oblikovanje vedenja in odločitev, tudi ob soočanju z empatijo, razumevanje konteksta in družbeno odgovornost, demografskimi spremembami, ki prinašajo veliko izzivov. zagotavlja okvir za obravnavanje strukturnih neenakosti in Vrednote, kot so solidarnost, spoštovanje in pravičnost, spodbujanje družbene pravičnosti [13]. Te ugotovitve poudarjajo usmerjajo pri iskanju rešitev za staranje prebivalstva, migracije pomen empatije in vrednot pri spodbujanju prosocialnega in spreminjajočo se družbeno strukturo. Z močnimi socialnimi vedenja in trajnostnih odnosov med ljudmi in naravo, tudi v vrednotami lahko spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje, kontekstu soočanja z izzivi in različnostjo, ki jih prinašajo vključevanje marginaliziranih skupin in pravično porazdelitev demografske spremembe. virov. Te vrednote pomagajo graditi kohezivne skupnosti, kjer so posamezniki pripravljeni prispevati k skupnemu dobremu, sicer se krepi nelagodje in tesnoba ob soočanju z različnostjo [4]. Zato 3 Mladostnik, socialne vrednote in empatija je krepitev socialnih vrednot nujna za trajnostno in pravično Mladostništvo je kritično obdobje za razvoj identitete in tudi prilagajanje demografskim spremembam. oblikovanje in ponotranjenje vrednot, kjer sta značilni vse večja notranja skladnost in stabilnost [14]. Na vrednote, ki usmerjajo mladostnikovo vedenje in oblikujejo družbene interakcije, 2 Empatija in njen družbeni pomen vplivajo kulturni, družbeni in verski dejavniki [15, 16]. Razvoj Empatija, kot socialna vrednota, igra ključno vlogo v vrednot v mladostništvu vključuje neprekinjen cikel notranjega medsebojnem razumevanju in podpori v sodobni družbi ter se vse potrjevanja z izbiro in udejanjanjem ciljev ter zunanjega bolj uveljavlja kot temelj medosebnih odnosov in skupnostnega potrjevanja s socialno primerjavo med vrstniki [17]. sobivanja. Po definiciji gre pri empatiji za sposobnost, da Raziskave kažejo, da so vrednote mladostnikov tesno razumemo in občutimo čustva ter izkušnje drugih ljudi [5]. Pri povezane z njihovo socialno kompetentnostjo in prilagoditvijo. tem zasledimo dve različni, a med seboj povezani komponenti Socialne vrednote igrajo pomembno vlogo pri tem, saj vplivajo empatije: kognitivno in emocionalno. Kognitivna empatija se na njihovo vedenje, odnose in odločanje. Vrednote, kot so nanaša na sposobnost razumevanja perspektive, misli ali čustev spoštovanje, empatija, pravičnost in odgovornost, pomagajo druge osebe na intelektualni ravni. Vključuje razumevanje mladostnikom razumeti njihov položaj v družbi in pomembnost mentalnega ali čustvenega stanja druge osebe, ne da bi nujno prispevanja k skupnemu dobremu. Mladostniki, ki internalizirajo delili ali doživljali to stanje. Emocionalna empatija je sposobnost pozitivne socialne vrednote, kažejo višjo stopnjo empatije in deljenja in doživljanja čustev druge osebe na način, kot da bi bila sodelovanja [18]. Ti mladostniki so bolj verjetno vpleteni v ta čustva lastna, pri tem pa sega onkraj zgolj golega razumevanja prostovoljne dejavnosti in imajo manj konfliktov z vrstniki, kar [6]. kaže na pomembnost socialnih vrednot pri spodbujanju zdravega Empatija, zlasti kognitivna, omogoča posameznikom, da socialnega vedenja [19]. Poleg tega socialne vrednote pomagajo bolje razumejo perspektive drugih, kar je ključno za mladostnikom krmariti skozi zapletene družbene izzive, kot so vzpostavljanje medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Empatija pritiski vrstnikov in moralne dileme [20]. pomaga tudi pri zmanjševanju konfliktov in povečanju socialne Empatija ima v mladostništvu več pomembnih vidikov. kohezije v družbi [7]. Največja tegoba sodobnega sveta je morda Pomembna je za povezovanje z drugimi, vzpostavljanje in pomanjkanje empatije, kar vodi v individualizem in egoizem. krmarjenje v odnosih: empatija služi kot most, ki spodbuja Ljudje pogosto pričakujejo, da bodo drugi čustvovali in razumevanje in povezovanje z vrstniškimi skupinami in razmišljali tako kot oni, kar vodi v nestrpnost in razočaranje. družinskimi člani mladostnikov [21, 22]. Empatija je pomembna Empatija nas uči, da je vsak posameznik drugačen in ga je treba za reševanje konfliktov, saj posameznikom omogoča spoštovati ter jemati resno. Zahodna večkulturna družba pogosto razumevanje perspektiv in čustev drugih. To posledično olajša pojmuje empatijo kot most za demokratični dialog, saj omogoča učinkovito komunikacijo in pogajalske veščine [23]. Empatija je preseči egocentrični pogled na svet in zavzeti sociocentrični tesno povezana s prosocialnim vedenjem, vključno z dejanji pogled, ki vključuje tudi druge [8]. prijaznosti in altruizma. Mladostniki z dobro razvitim občutkom Empatija torej ni le individualna lastnost, ampak ključen empatije se pogosteje vključujejo v dejavnosti, ki koristijo gradnik, ki oblikuje našo kolektivno identiteto in družbeno drugim, ter tako prispevajo k pozitivni in podporni skupnosti strukturo. Dejavna empatija je ključna za socialni in moralni [24]. Za najstniška leta so značilne povečane čustvene izkušnje razvoj posameznika. Kot socialna bitja potrebujemo socialne in razvijanje spretnosti čustvenega uravnavanja. Empatija vezi za fizično in čustveno preživetje. Empatija pomaga mladostnikom pomaga prepoznati in razumeti lastna čustva in usklajevati dejanja posameznikov, razumeti misli in namene čustva drugih, kar vodi k boljšemu čustvenemu uravnavanju in drugih ter spodbuja solidarnost [9]. Pomaga pri oblikovanju mehanizmom spoprijemanja [25, 26]. Učinkovita komunikacija trajnih socialnih vezi, spodbuja altruistično vedenje in preprečuje je temelj uspešnih odnosov. Empatija mladostnikom omogoča, medosebno nasilje [8]. Pomembno je tudi zavedanje, da empatija da se uglasijo s čustvi, ki so v ozadju verbalnih in neverbalnih omogoča prepoznati, kdaj so naša dejanja do drugih škodljiva, znakov, kar omogoča natančnejšo in sočutnejšo komunikacijo kar nam omogoča, da ta dejanja popravimo [10]. [27]. Raziskave kažejo na močno povezavo med empatijo, Raziskave dosledno kažejo pozitivno povezavo med socialnimi vrednotami in prosocialnim vedenjem. Empatija, empatijo, prosocialnim vedenjem in socialnim razumevanjem pri zlasti čustvena empatija, je pozitivno povezana z altruističnimi mladostnikih. Empatija, zlasti empatična skrb, je močan vrednotami, negativno pa z vrednotami, ki so usmerjene samo na napovedni dejavnik prosocialnega vedenja [28]. Razlike med posameznika [11]. Ta povezava se ujema s hipotezo o empatiji spoloma so očitne, saj dekleta na splošno izkazujejo višjo stopnjo in altruizmu. Empatija in relacijske vrednote so tesno prepletene empatije in prosocialnega vedenja kot fantje [28, 29]. Te 8 ugotovitve opozarjajo na zapleteno prepletanje med empatijo, in kognitivni empatiji pri mladostnikih in utemeljuje smiselnost socialnim razumevanjem in prosocialnim vedenjem v razvoju upoštevanja različnih izhodišč pri vključevanju empatije v mladostnikov. odzivanju mladostnika na zaznane družbene probleme in potrebe. 4 Razvoj empatije v mladostništvu 5.1 Metoda Razvoj empatije v mladostništvu je zapleten in večplasten 5.1.1 Udeleženci. V raziskavi je sodelovalo 231 mladostnikov, proces, ki vključuje čustvene, kognitivne in vedenjske od tega 43,7% fantov in 56,3% deklet. Njihova povprečna starost komponente. V obdobju mladostništva se razvoj empatije je bila 16,11 let (Min. 14; Max. 20; SD = 1,185). bistveno spremeni in ima ključno vlogo pri oblikovanju socialnih 5.1.2 Pripomočki in postopek. Za merjenje stopnje kognitivne interakcij in prosocialnega vedenja. Raziskave kažejo, da se in čustvene empatije je bil uporabljen Vprašalnik z za merjenje empatija običajno povečuje od otroštva do mladostništva [27] in mladostnikove empatije in sočutja - AMES (ang. Adolescent naprej v odraslost [30]. V zorenju nevronskih mrež in čustvenih Measure of Empathy and Sympathy) [34]. Instrument je odzivov se že zgodaj pojavijo razlike med spoloma in vplivajo zasnovan za merjenje in razlikovanje kognitivne, emocionalne na razvoj empatije [31]. empatije in sočutja/simpatije (te dimenzije v našo raziskavo Pot razvoja empatije od zgodnjega mladostništva do nismo vključili). Udeleženci so posamezne trditve ocenjevali na odraslosti ostaja nepopolno opisana, saj obstajajo notranji lestvici od 1 (nikoli) do 5 (vedno). Višji rezultati na posamezni (biološki, kognitivni) in zunanji (socialni in okoljski) dejavniki, lestvici pomenijo višjo stopnjo kognitivne oz. čustvene empatije. ki oblikujejo empatijo v mladostništvu. Kar raziskave Koeficient zanesljivosti (Cronbachov alfa) za dimenzijo konsistentno omenjajo, je značilna razlika v stopnji empatije kognitivne empatije je znašal ɑ = 0,748, za dimenzijo (tako čustvene kot kognitivne) glede na spol, kar je tudi emocionalne empatije pa ɑ = 0,767. pomemben dejavnik pri na empatiji oblikovanem odnosu do Raziskava je bila izvedena v okviru ene izmed faz projekta družbe in okolja. »Using virtual reality for inclusive and action-oriented empathy Raziskave [32, 33] kažejo na razlike med spoloma pri razvoju in schools« (VR4Empathy) [35], katerega namen je oblikovati, kognitivne (in čustvene) empatije. Čeprav tako fantje kot dekleta preizkusiti in razširiti ozaveščeno uporabo virtualne resničnosti na splošno doživljajo rast empatičnih spretnosti, dekleta pogosto za razvoj kognitivne empatije v šolah ter tako povečal kakovost kažejo nekoliko zgodnejši in naprednejši razvoj kognitivne in vključenost digitalnega izobraževanja na ravni EU. Projekt empatije v mladostništvu. Pri dekletih se kognitivna empatija temelji na stičišču najsodobnejših raziskav VR, psihologije in začne povečevati pri 13 letih. Čustvena empatija ostaja izobraževanja ter predlaga v prihodnost usmerjen pristop na razmeroma visoka in stabilna v celotnem obdobju odraščanja. Pri ravni EU, ki bo zagotovil znanja in vire za uporabo VR kot fantih se kognitivna empatija začne povečevati pri 15 letih. Med izobraževalne podpore pri poučevanju tem v več učnih načrtih, 13. in 16. letom pride do začasnega upada čustvene empatije, ki ki zajemajo teme, povezane z evropskimi zgodovinskimi dejstvi, pa se v poznih najstniških letih ponovno vzpostavi. Upad skupnimi evropskimi socialnimi vrednotami ter evropskim čustvene empatije pri mladostnikih je lahko delno povezan s državljanstvom in različnostjo, razvijajo kognitivno empatijo in hkratnim povečanjem ravni testosterona. Povečanje ravni izboljšujejo učinkovitost učnih izkušenj. Udeleženci so v tej fazi testosterona je povezano z željo po prevladi in moči nad drugimi poleg stopnje empatije ocenjevali še svoje digitalne kompetence in ni težko razumeti, da so ti interesi pogosto v nasprotju s ter motivacijo za uporabo virtualne tehnologije v učnem procesu. sposobnostjo sočutja in razumevanja drugih. Čeprav torej fantje Udeleženci iz treh sodelujočih držav (Grčija, Slovenija, začenjajo razvijati kognitivne sposobnosti empatije in se Portugalska) so izpolnili vprašalnik v spletni obliki. Anketiranje teoretično lahko postavijo v čevlje nekoga drugega, bodo morda je potekalo aprila 2024. Rezultate smo izračunali z uporabo težje ravnali v skladu s tem, zlasti v skupinskih situacijah. Te programskega paketa SPSS 20. ugotovitve poudarjajo dinamično in spolno pogojeno naravo razvoja empatije v mladostništvu [28]. 5.2 Rezultati in razprava Mladostniki so na vprašalniku AMES, ki razlikuje med emocionalno in kognitivno empatijo, dosegli višjo stopnjo 5 Raziskava: Razlike v čustveni in kognitivni kognitivne empatije (M = 10,2) v primerjavi z emocionalno empatiji pri mladostnikih empatijo (M = 4,8). Na vsaki lestvici je bilo mogoče doseči Razlike med spoloma v razvoju empatije v mladostništvu so največ 20 točk. lahko pomembne za razvoj prosocialnega vedenja, saj empatija Razlike v stopnji kognitivne in emocionalne empatije so igra ključno vlogo pri motivaciji posameznikov za pomoč vidne tudi glede na spol. Fantje (N = 101) so v povprečju pri drugim in pri oblikovanju moralnih stališč. Razumevanje, kako kognitivni empatiji (M = 10,5) dosegli manj točk kot dekleta (N se empatija razvija različno pri dečkih in deklicah, lahko osvetli = 130; M = 12,7). Prav tako so pri emocionalni empatiji fantje mehanizme, ki spodbujajo ali zavirajo prosocialno in socialno (M = 3,3) dosegli manj točk kot dekleta (M = 9,0) (Slika 1). odgovorno vedenje pri mladostnikih. Zato je smiselno zavedanje Preverili smo tudi, ali so te razlike statistično pomembne, za kar teh razlik, da bi razvili učinkovite strategije za spodbujanje smo uporabili Mann-Whitneyev U-test, saj se podatki niso prosocialnega vedenja pri obeh spolih in tako prispevali k bolj distribuirali normalno. Rezultati so pokazali, da so pri sodelujoči in sočutni družbi. Za osvetlitev teh razlik mladostnikih glede na spol razlike v kognitivni (p =,000) in predstavljamo rezultate raziskave, ki, tako kot številne druge emocionalni empatiji (p =,000) statistično pomembne. Dekleta raziskave, prikazuje in potrjuje razlike med spoloma v čustveni dosegajo statistično pomembno višjo stopnjo kognitivne 9 empatije v primerjavi s fanti. Prav tako dekleta dosegajo Raziskave o empatiji in socialnih vrednotah pri mladostnikih statistično pomembno višjo stopnjo emocionalne empatije v poudarjajo njen ključen pomen za razvoj socialnih kompetenc in primerjavi s fanti. pozitivnih družbenih odzivov. Empatija se v mladostništvu običajno povečuje, pri čemer je pri dekletih praviloma višja kot pri fantih. Tako kognitivna kot čustvena empatija prispevata k 15 12,7 razvoju socialne kognicije in vplivata na interakcije 10,5 10,2 9,0 mladostnikov z različnimi perspektivami v družbi [36]. Razvoj 10 empatije v adolescenci napoveduje socialne kompetence v 4,8 3,3 odrasli dobi, vključno s komunikacijskimi spretnostmi in 5 zadovoljstvom v odnosih [27]. Spodbujanje in krepitev empatije 0 lahko predstavlja pomembno izhodišče za programe KOGNITIVNA EMPATIJA EMOCIONALNA opolnomočenja mladostnikov, kar lahko prinese dolgoročne EMPATIJA družbene koristi. Razumevanje razlik v empatiji med spoloma v obdobju najstništva omogoča bolj ciljno usmerjene pristope v FANTJE DEKLETA VSI MLADOSTNIKI vzgoji za socialne vrednote in učinkovitejše soočanje z demografskimi spremembami, saj lahko prilagodimo strategije Slika 1. Povprečne vrednosti kognitivne in emocionalne in programe, ki spodbujajo enakopravnost, povezanost in empatije po spolu pri mladostnikih medsebojno razumevanje med mladostniki. Rezultati kažejo, da so v splošnem sposobnosti kognitivne Zahvala empatije pri mladostnikih boljše v primerjavi z emocionalno Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja empatijo, kjer so vrednosti precej nizke. To pomeni, da so so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo mladostniki razmeroma sposobni pri razumevanju perspektive stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske ali čustvenega stanja druge osebe na intelektualni ravni, medtem agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta ko so njihove sposobnosti dejanskega deljenja in doživljanja biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA. čustev druge osebe razmeroma nizke. Pri kognitivni empatiji dekleta dosegajo višje povprečne vrednosti v primerjavi s fanti, Literatura vendar je stopnja kognitivne empatije še razmeroma enaka oz. [1] Tsirogianni, S., in Gaskell, G. (2011). The role of plurality and context in primerljiva. Večje razlike so pri emocionalni empatiji, kjer fantje social values. Journal for the Theory of Social Behaviour, 41(4), 441–465. dosegajo bistveno nižje rezultate v primerjavi z dekleti. Ti vidiki DOI:https://doi.org/10.1111/j.1468-5914.2011.00470.x. [2] Sekulic, D. (2019). Values: Global. The Blackwell Encyclopedia of predstavljajo relevantna izhodišča pri ukrepih za spodbujanje Sociology, 1–5. https://doi.org/10.1002/9781405165518.wbeosv005.pub2 empatije pri mladostnikih ter pomenijo tudi različna izhodišča, (pridobljeno 20. julija 2024). DOI:https://doi.org/10.1002/9781405165518.wbeosv005.pub2. ki jih je potrebno upoštevati pri nagovarjanju empatije [3] Ives, C. D., in Kendal, D. (2014). The role of social values in the mladostnika (npr. dekleta bodo lažje pri osvajanju neke vsebine management of ecological systems. Journal of Environmental in situacije izhajala iz emocionalne empatije kot fantje, medtem Management, 144, 67–72. DOI:https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2014.05.013. ko bo kapaciteta kognitivne empatije pri obeh spolih relativno [4] Brooks Masters, S. (2020). Change is Hard: Managing Fear and Anxiety podobna). about Demographic Change and Immigration in Polarized Times. https://welcomingamerica.org/wp- Soočanje z demografskimi spremembami, kot so večja content/uploads/2021/01/Changeishard_FINAL.pdf (pridobljeno 22. kulturna raznolikost in različni družbeni izzivi, zahteva, da julija 2024). vzgojitelji in oblikovalci politik upoštevajo te razlike v empatiji [5] Decety, J., in Jackson, P. L. (2004). The functional architecture of human empathy. Behavioral and Cognitive Neuroscience Reviews, 3(2), 71–100. med spoloma. Dekleta, ki so bolj nagnjena k emocionalni DOI:https://doi.org/10.1177/1534582304267187. empatiji, bodo morda lažje sprejemala in se vključevala v [6] Preston, S. D., in de Waal, F. B. M. (2002). Empathy: Its ultimate and proximate bases. Behavioral and Brain Sciences, 25(1), 1–20. medkulturne in medosebne dinamike, ki zahtevajo čustveno DOI:https://doi.org/10.1017/s0140525x02000018. povezanost in razumevanje. Pri fantih pa bo potrebno dati več [7] Baron-Cohen, S. (2011). The Science of Evil: On Empathy and the Origins poudarka na spodbujanje razvoja emocionalne empatije, da bi of Cruelty. Basic Books. [8] Tudor, K. (2011). Understanding empathy. Transactional Analysis dosegli enako stopnjo socialne vključenosti in razumevanja. Journal, 41(1), 39–57. Pri spodbujanju kognitivne empatije, kjer so razlike med DOI:http://dx.doi.org/10.1177/036215371104100107. [9] Anderson, C., in Keltner, D. (2002). The role of empathy in the formation spoloma manj izrazite, je smiselno uporabljati enake strategije za and maintenance of social bonds. Behavioral and Brain Sciences, 25(1), oba spola, saj imajo mladostniki relativno podobne kapacitete za 21–22. DOI:http://dx.doi.org/10.1017/S0140525X02230010. [10] Rifkin, J. (2009). The Empathic Civilization. Jeremy P. Tarcher/Penguin. razumevanje perspektive drugih na intelektualni ravni. Prav tako [11] Persson, B. N., in Kajonius, P. J. (2016). Empathy and universal values je kognitivna empatija pri mladostnikih višja v primerjavi z explicated by the empathy-altruism hypothesis. The Journal of Social emocionalno, kar kaže na to, da je ta vidik empatije bolj smiselno Psychology, 156(6), 610–619. DOI:https://doi.org/10.1080/00224545.2016.1152212. nagovarjati in povezovati s socialnimi vrednotami in vključevati [12] Hagen, E. J., in Gould, R. K. (2022). Relational values and empathy are v soočanje s socialnimi izzivi. To je mogoče doseči z closely connected: A study of residents of Vermont’s Winooski River watershed. Ecology and Society, 27(3), art19. vključevanjem aktivnosti, ki spodbujajo razmišljanje o čustvenih DOI:https://doi.org/10.5751/ES-13406-270319. stanjih drugih in reševanje problemov skozi razumevanje [13] Segal, E. A. (2011). Social Empathy: A model built on empathy, perspektiv drugih. contextual understanding, and social responsibility that promotes social justice. Journal of Social Service Research, 37(3), 266–277. DOI:http://dx.doi.org/10.1080/01488376.2011.564040. [14] Daniel, E., in Benish‐Weisman, M. (2019). Value development during adolescence: Dimensions of change and stability. Journal of Personality, 6 Sklep 87(3), 620–632. DOI:https://doi.org/10.1111/jopy.12420. 10 [15] Wong, D. S. W., in Yeung, C. T. Y. A. (2020). Values in adolescence. V intelligence in adolescent cyberaggressors and cybervictims. International J. D. Jewell in S. Hupp (ur.), The Encyclopedia of Child and Adolescent Journal of Environmental Research and Public Health, 17(13), 4681. Development (str. 1–11). Wiley. DOI:https://doi.org/10.3390%2Fijerph17134681. [16] Stattin, H., in Kerr, M. (2001). Adolescents’ values matter. V J.-E. Nurmi [27] Allemand, M., Steiger, A. E., in Fend, H. A. (2015). Empathy (ur.), Navigating Through Adolescence (str. 21–58). Routledge. development in adolescence predicts social competencies in adulthood. [17] Kindschi, M., Cieciuch, J., Davidov, E., Ehlert, A., Rauhut, H., Tessone, Journal of Personality, 83(2), 229–241. C. J., in Algesheimer, R. (2019). Values in adolescent friendship networks. DOI:https://doi.org/10.1111/jopy.12098. Network Science, 7(4), 498–522. DOI:https://doi.org/10.5167/uzh- [28] Van der Graaff, J., Carlo, G., Crocetti, E., Koot, H. M., in Branje, S. 175078. (2018). Prosocial behavior in adolescence: Gender differences in [18] Wentzel, K. R. (2014). Prosocial behavior and peer relations in development and links with empathy. Journal of Youth and Adolescence, adolescence. V L. M. Padilla-Walker in G. Carlo (ur.), Prosocial 47(5), 1086–1099. DOI:https://doi.org/10.1007/s10964-017-0786-1. Development: A Multidimensional Approach (str. 178–200). Oxford [29] Sánchez-Queija, I., Oliva, A., in Parra, Á. (2006). Empatía y conducta University Press. prosocial durante la adolescencia. Revista de Psicología Social, 21(3), [19] Berk, L. E. (2018). Development Through the Lifespan. Pearson 259–271. DOI:https://doi.org/10.1174/021347406778538230. Education, Inc. [30] Kim, E. J., Son, J. W., Park, S. K., Chung, S., Ghim, H. R., Lee, S., Lee, [20] Steinberg, L. (2017). Adolescent brain science and juvenile justice S. I., Shin, C. J., Kim, S., Ju, G., Park, H., in Lee, J. (2020). Cognitive and policymaking. Psychology, Public Policy, and Law, 23 (4), 410–420. emotional empathy in young adolescents: An fMRI study. Journal of the DOI:https://psycnet.apa.org/doi/10.1037/law0000128. Korean Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 31(3), 121–130. [21] Rieffe, C., in Camodeca, M. (2016). Empathy in adolescence: Relations DOI:https://doi.org/10.5765%2Fjkacap.200020. with emotion awareness and social roles. The British Journal of [31] Decety, J., in Svetlova, M. (2012). Putting together phylogenetic and Developmental Psychology, 34(3), 340–353. ontogenetic perspectives on empathy. Developmental Cognitive DOI:https://doi.org/10.1111/bjdp.12133. Neuroscience, 2 (1), 1–24. DOI:https://doi.org/10.1016/j.dcn.2011.05.003. [22] Miklikowska, M., Tilton-Weaver, L., in Burk, W. J. (2022). With a little [32] Gaspar, A., in Esteves, F. (2022). Empathy development from adolescence help from my empathic friends: The role of peers in the development of to adulthood and its consistency across targets. Frontiers in Psychology, empathy in adolescence. Developmental Psychology, 58(6), 1156–1162. 13, 936053. DOI:https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.936053. DOI:https://psycnet.apa.org/doi/10.1037/dev0001347. [33] Van Hoorn, J., Van Dijk, E., Güroğlu, B., in Crone, E. A. (2016). Neural [23] Van Lissa, C. J., Hawk, S. T., De Wied, M., Koot, H. M., Van Lier, P., in correlates of prosocial peer influence on public goods game donations Meeus, W. (2014). The longitudinal interplay of affective and cognitive during adolescence. Social Cognitive and Affective Neuroscience, 11(6), empathy within and between adolescents and mothers. Developmental 923–933. DOI:https://doi.org/10.1093/scan/nsw013. Psychology, 50(4), 1219–1225. DOI:https://doi.org/10.1037/a0035050. [34] Vossen, H. G. M., Piotrowski, J. T., in Valkenburg, P. M. (2015). [24] Weisz, E., Chen, P., Ong, D. C., Carlson, R. W., Clark, M. D., in Zaki, J. Development of the Adolescent Measure of Empathy and Sympathy (2022). A brief intervention to motivate empathy among middle school (AMES). Personality and Individual Differences, 74, 66–71. students. Journal of Experimental Psychology: General, 151(12), 3144– DOI:https://doi.org/10.1093/scan/nsw013. 3153. DOI:https://psycnet.apa.org/doi/10.1037/xge0001249. [35] VR4 Empathy – Using virtual reality for inclusive and action-oriented [25] MacDonald, H. Z., in Price, J. L. (2019). The role of emotion regulation empathy in schools. (6. februar 2024). https://virtualreality4empathy.eu/ in the relationship between empathy and internalizing symptoms in (pridobljeno 23. julija 2024). college students. Mental Health & Prevention, 13, 43–49. [36] Jacob, L., in Reddy, K. J. (2024). Role of cognitive and emotional empathy DOI:http://dx.doi.org/10.1016/j.mhp.2018.11.004. in the development of social cognition among adolescents. IP Indian [26] Segura, L., Estévez, J. F., in Estévez, E. (2020). Empathy and emotional Journal of Anatomy and Surgery of Head, Neck and Brain, 10(1), 4–9. DOI:http://dx.doi.org/10.18231/j.ijashnb.2024.002. 11 Prednosti IKT tehnologije pri pouku športne vzgoje Advantages of ICT technology in physical education lessons Polona Rajher III. Gimnazija Maribor, Slovenija polona.rajherl@gmail.com Abstract / Povzetek are often confronted with the importance of healthy eating in our learning system, and healthy eating is often a topic in the media. V prispevku je predstavljeno, kako se lahko s pomočjo IKT Despite the frequent mention of the importance of a healthy diet, tehnologije lotimo izziva prekomerne telesne teže dijakov in research has shown that adolescents often resort to unhealthy dijakinj ter spregovorimo o pomenu zdrave prehrane in presnove, foods. More than half of the adolescents surveyed said they were ki je v času odraščanja za mladostnike ključnega pomena. eating healthy, but the results showed that only 28% actually did. Mladostniki se v našem učnem sistemu pogosto srečajo s Consumers often buy food at the store based on the appearance pomenom zdrave prehrane, prav tako pa je zdrava prehrana of the packaging, and adolescents are even more receptive to the pogosto tema v medijih. Kljub pogostemu omenjanju pomena visual appearance and advertising of a particular product. As a zdrave prehrane, je raziskava pokazala, da mladostniki result, unhealthy foods are often mistaken for healthy foods and velikokrat posežejo po nezdravi hrani. Več kot polovica eaten in good faith. In order to approach adolescents in a different anketiranih mladostnikov je mnenja, da se prehranjujejo zdravo, way the importance of a healthy diet for their development and vendar so rezultati pokazali, da je v resnici takšnih zgolj 28%. metabolism, a study was conducted in which students first tested Potrošniki pogosto v trgovini kupujemo hrano glede na izgled their knowledge of healthy eating, completed a survey of their embalaže, mladostniki pa so glede na vizualni izgled in eating habits, and then participated in workshops on the oglaševanje določenega izdelka še bolj dovzetni. Posledično importance of healthy eating and metabolism. Through the nezdravo hrano pogosto zamenjajo za zdravo in jo v prepričanju, Energy for life application, students learned the importance of a da je zanje ustrezna, jedo. Da bi mladostnikom na drugačen način healthy diet and how nutrients are metabolised in our bodies, and približali pomen zdrave prehrane, je bila opravljena raziskava, v then tested their knowledge with a questionnaire. At the end of kateri so dijaki najprej preverili svoje znanje o zdravi prehrani, the workshop, students used the application Veš kaj ješ? and izpolnili anketo o njihovih prehranjevalnih navadah in bili nato made examples of healthy menus. If writing in Slovene, add vključeni v delavnice o pomenu zdrave prehrane in presnove. Na English abstract below the Slovene one. delavnicah so dijaki s pomočjo aplikacije Energy for life na interaktivni način spoznali pomen zdrave prehrane in kako se Keywords hranila presnovijo v našem telesu. Svoje znanje so nato preverili z vprašalnikom. Na koncu delavnice so dijaki s pomočjo ICT technology, healthy nutrition, overweight, workshop, aplikacije Veš kaj ješ? naredili prime metabolism, aplication. re zdravih jedilnikov. Ključne besede 1 Uvod IKT tehnologija, zdrava prehrana, prekomerna telesna teža, Zdrava prehrana je nekaj o čemer se zadnje čase zelo pogosto delavnice, presnova, aplikacija. govori. Pomen zdrave prehrane je ključen za zdrav razvoj, saj Abstract telo za izgradnjo notranjih ogranov, mišic, kostnine in živčevja nujno potrebuje hranila, ki jih vsebuje hrana. V zgodnjem The article presents how we can tackle the challenge of excessive otroštvu se običajno prehranjujemo bolj zdravo in uživamo body weight in male and female students and address the raznoliko prehrano, ki nam omogoča zdrav razvoj. Otrokov importance of healthy diet and metabolism using ICT technology, jedilnik določajo starši oz. skrbniki in posledično ne moremo kot which is crucial for adolescents during their growth. Adolescents posamezniki vplivati na izbor hrane in uživati zgolj hrane, ki nam je všeč. V času pubertete, pa mladostniki počasi začnejo sami določati svoj jedilnik in pri tem večkrat ne upoštevajo smernic Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or zdravega prehranjevanja. Nepravilen izbor živil in njihovo classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full uživanje pa lahko pusti posledice, ki se pokažejo kot nepravilna, citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must neenakomerna rast za vse življenje, prav tako pa lahko vpliva na be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia oblikovanje prehranjevalnih navad v kasnejšem življenju. [6] © 2024 Copyright held by the owner/author(s). Zaradi upada upoštevanja smernic zdrave prehrane skozi https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.2 obdobje pubertete je bila posledično opravljena raziskava katere 12 namen je ugotoviti prehranske navade mladostnikov, v kateri so kot je telesna neaktivnost in kajenje. Bolezni katere lahko sodelovali dijaki tretjih letnikov III. gimnazije Maribor. Dijaki neposredno povežemo s prehrano so: so sprva izpolnili vprašalnik, ki je preveril njihove prehranske • beri-beri (posledica, dolgoročnega pomankanja vitamina navade, nato pa so preko didaktične delavnice, pri katerih so B1), uporabljali interaktivni aplikaciji, ki mladostnike spodbudita k • skorbut (nastane zaradi pomanjkanja vitamina C v boljšem razumevanju pomena zdrave prehrane in njene daljšem časovnem obdobju), presnove, spoznavali načela zdravega prehranjevanja. Z vidika • hipertenzija (povišan krvni tlak zaradi hrane, ki vsebuje varovanja zdravja je namreč zdrava prehrana za mladostnike visoke vrednosti nitratov), izredno pomembna, saj imajo ravno v tem obdobju veliko večje • zobna gniloba (posledica prekomernega uživanja sladke potrebe po beljakovinah, vitaminih in mineralih ter energiji. [1] hrane in slabe ustne nege). Obstaja še množica drugi bolezni, vendar njihovega nastanka ne morejo povezati izključno z slabimi prehranskimi navadami 2 Pomen zdrave prehrane [8]. Mladostniki se že v času osnovne šole pri pouku Ker so bolezni, ki jih povzroča nezdrava prehrana velik gospodinjstva srečajo s pomenom zdrave prehrane, kjer se učijo javnozdravstveni problem, se veliko pozornosti namenja k o prehranski piramidi in različni pripravi hrane. Nato se o omilitvami posledic le teh. prehrani in presnovi učijo pri pouku biologije, kjer največ poudarka namenijo presnovi ter vgradnji hranil v človeško telo in posledicah nepravilne prehrane in prehranskih navad. Njihove prehranske navade so v času osnovne šole običajno dobre, vsaj v 3 Interaktivno poučevanje prvi in drugi triadi. V tretji triadi pa mladostniki med glavnimi Ustaljena praksa poučevanja mladostnikov o pomenu zdrave obroki pogosto uživajo prigrizke za katere je značilno, da prehrane, očitno ne prinaša dobrih rezultatov, saj se delež vsebujejo veliko energije, zaradi prisotnosti sladkorjev in mladostnikov, ki imajo slabe prehranske navade in maščob, ne vsebujejo pa hranilnih snovi, ki jih telo potrebuje za posledično zdravstvene težave, iz leta v leto povečuje. Razlog za krepitev odpornosti. Ena izmed praks mladostnikov v tretji triadi slabe navade mladostnikov, bi lahko bili tudi zastareli načini je opuščanje zajtrka in neustrezen ritem prehranjevanja ter poučevanja v šoli, saj so učenci zaradi uporabe interneta, premajhne količine zaužite zelenjave. Vendar se prehranske mobitelov in televizije navajeni na interaktivno pridobivanje navade osnovnošolskih otrok v tretji triadi v veliki meri informacij. Frontalen način poučevanja, katerega uporablja razlikujejo od navad srednješolskih otrok, saj le ti velikokrat večina učiteljev, v večini primerov ne doprinese k trajnostnem nimajo primerne šolske malice. [5] znanju, saj so učenci do takšnega pridobivanja informacij vedno manj motivirani pri učnem procesu [4]. Učitelj mora dan danes Zdravo prehrano bi lahko opredelili z naslednjimi učence spodbujati, da sami pridejo do določenih spoznanj, ne da smernicami: jim zgolj posreduje znanje. Z uporabo in upoštevanjem • redna prehrana (vsaj 5 obrokov dnevno), konstruktivističnega pristopa pri izkustvenem učenju lahko • uživanje hrane glede na prehransko piramido, učitelj učencem pomaga povezati ugotovitve s praktičnimi • raznolikost hrane, zakonitostmi. Uporaba IKT (informacijsko komunikacijske • počasno uživanje hrane, ki jo dobro prežvečimo, tehnologije) lahko omogoči posredovanje učne snovi na bolj • izogibanje sladkim in mastnim jedem, atraktiven način. Pri pouku lahko uporabimo tako računalnike, • izogibanje prigrizkom [2]. kot tudi mobilne telefone, sploh v primeru, ko imamo v vzgojno izobraževalnem zavodu težave zagotoviti primerno število Iskanje krivca slabih prehranskih navad mladostnikov ni računalnikov za večjo skupino učencev. Uporaba mobilnih enostavno, saj na njihove navade vpliva mnogo različnih telefonov pri pouku ima tudi svoje omejitve in predstavlja dejavnikov. Živimo v okolju, ki spodbuja debelost, saj smo kot določene izzive, sploh od učiteljev. Prednost mobilnih telefonov družba izredno potrošnikov naravnani in nam mediji dnevno je v tem, da jih ima večina učencev in da so običajno zmogljivejši posredujejo vedno nove in nove proizvode. Poleg tega, pa nas od šolskih računalnikov [3]. okolje spodbuja k temu, da smo vedno manj aktivni (električna kolesa, električni skiroji, uporaba osebnega vozila...). Podatki za Slovenijo kažejo naraščajoče gibanje prekomerno hranjenih in debelih mladostnikov in odraslih pri nas, kar kaže, da se navade 4 Aplikacije za poučevanje o zdravi prehrani in pogosto prenašajo s starejše na mlajšo generacijo [7]. Debelost presnovi pri mladostnikih je namreč eden izmed največjih problemov današnjega časa, saj prekomerna telesna teža v mladostniškem Na spletu je množica različnih aplikacij in spletnih strani, ki obdobju zelo pogosto nakaže na prekomerno telesno težo tudi v opisujejo zdravo prehranjevanje vendar je zgolj peščica odraslem obdobju. Pri mladostniku neuravnotežena prehrana didaktično primernih za uporabo v učnem procesu. Večina povzroča manjšo delovno storilnost, utrujenost, manjšo aplikacij je namenjena ali izobraževanju ali zabavi, vendar le sposobnost pomnenja in kronične bolezni. Strokovnjaki so malo je takšnih, ki bi združevale oba spektra. Ena izmed ugotovili, da so številne bolezni neposredno povezane s hrano, aplikacij, ki je tako poučna, da uporabnik pridobi in utrdi svoje kar pomeni da je od prehrane odvisno naše zdravje. Nepravilna znanje, kot tudi zabavna, da se ne naveliča in je pripravljen dlje prehrana pa je večkrat povezana z različnimi slabimi navadami 13 časa ostati motiviran, se imenuje Energy for life. Aplikacija sicer kot učnega pripomočka med poukom oceniti smiselnost, pri ne ponuja uporabe v slovenskem jeziku, temveč je zgolj v kateri učni snovi ga bo uporabil in katere učne cilje bo s pomočjo angleškem in španskem jeziku. Posledično se lahko aplikacijo njih usvojil. Prav tako ni namen vsakodnevne uporabe mobilnih uporabi kot primer medpredmetnega povezovanja biologije in telefonov pri učnem procesu, saj bi s tem njegova atraktivnost angleščine. Prednost aplikacije je tudi v tem, da je popolnoma izzvenela, prav tako pa bi lahko postal moteči faktor v razredu brezplačna in omogoča več različnih učnih modulov. Aplikacija zaradi morebitne nedovoljene uporabe iz strani učencev. s pomočjo igrifikacije – uporaba dinozavra, ki pritegne pozornost uporabnika, uči novih konceptov in ga motivira za interakcijo, kar izboljša učni proces. Zaradi enostavnega umesnika je ta aplikacija dostopna vsem učencem različnih starosti, tako v osnovni, kot tudi v srednji šoli. Vizualen prikaz in strokovna natančnost izrazov, se določi s pismenimi sposobnostmi uporabnika. Velik poudarek je na znanstveni pismenosti, povezan z vizualnimi dražljaji, ki uporabnika spodbujajo k aktivni uporabi aplikacije. Aplikacija je zasnovana tako, da se jo lahko uporablja ob spremstvu vodje učnega procesa ali pa se jo uporablja samostojno. Slika 1 prikazuje dinozavra, ki mladostnika nagovarja, kaj vse lahko s pomočjo aplikacije izve. Uporabnik lahko izbira med različnimi področji, ki jih lahko s pomočjo aplikacije osvoji in utrdi svoje znanje. Slika 2 prikazuje modul prebavil, katerega uporabnik lahko izbere v aplikaciji in s Slika 2: Prikaz modula hranila pomočjo njega pregleda kaj vse njegovo telo potrebuje za delovanje. Nato uporabnik preveri kaj se zgodi, če tega hranila ne dobi (nastanek različnih obolenj). Prav tako, ga aplikacija spodbuja k nadaljnjem razmišljanju in preizkušanju naučenega znanja. Slika 3: Prikaz aplikacije Veš kaj ješ? 5 Raziskava Da bi ugotovili odnos do zdrave prehrane mladostnikov in preverili znanje o pomenu zdravega prehranjevanja in presnove, je bila Slika 1: Prikaz različnih modulov apliakcije opravljena raziskava, v kateri so sodelovali dijaki tretjih letnikov III. gimnazije Maribor. Za namen raziskave je bilo Aplikacija Veš kaj ješ? omogoča uporabniku preveriti energijsko izbranih 42 dijakov, ki so sprva izpolnili vprašalnik, ki je bil vrednost hrane. Prav tako uporabniku omogoča, da s pomočjo sestavljen iz 14 vprašanj, katerih namen je bil ovrednotiti znanje prehranskega semaforja ugotovi, katerih živil naj se zaradi dijakov o zdravi prehrani in presnovi, prav tako pa je bil namen prekoračenih vrednosti določenih hranil izogiba. Namen vprašalnika preveriti njihove prehranske navade. Nato so bile aplikacije je pomoč pri sestavi jedilnika, katerega lahko vsak izvedene 3 učne ure, pri katerih so dijaki s pomočjo aplikacije posameznik sestavi glede na svoje prehranske navade. Slika 3 Energy for life ugotovili pomen zdrave prehrane in presnove, prikazuje primer uporabe aplikacije na pametnem telefonu med nato pa so s pomočjo aplikacije tudi preverili svoje znanje. Pri opravljanjem nakupov. Aplikacija nam omogoča uporabo učni uri je bila vloga učitelja zgolj kot usmerjevalec učnega kamere pri pametnem telefonu in s tem skeniranje črtne kode procesa in ne posredovalca znanja. Po uporabi aplikacije so bili izdelka, katerega prehransko vrednost želi uporabnik preveriti. dijaki pozvani kakšne so njihove prehanske navade in opisu Aplikacija nam nato s pomočjo barvnega semaforja prikaže njihovega tedenskega jedilnika. Ker so imeli pri jedilniku večje katerih hranil je v izdelku v zadostnih, prekomernih ali težave, so nato s pomočjo aplikacije Veš kaj ješ? preverili kakšne premajhnih količinah. Pri sliki 4 lahko vidimo, kako je razčlenjen jedi so primerne za določen del dneva in katerih jedi se morajo prehranski semafor, ki uporabniku sporoča še dopustno vrednost izogibati pri svoji prehrani. Po zaključku dela z aplikacijo so določenih hranil v izdelku. Aplikacija Veš kaj ješ? ni namenjana dijaki s pomočjo razgovora posredovali zabavi in je posledično manj atraktivna kot aplikacija Energy for kaj so se naučili in izročke oblikovane skupaj z učiteljem zapisali life, zato je vsaj uvodna uporaba aplikacije priporočljiva pod v zvezke. Nato so ponovno izpolnjevali vprašalnik, s katerim je vodstvom učitelja. Učitelj mora pred uporabo mobilnih telefonov bilo preverjeno, kaj so se naučili. Določeni rezultati vprašalnika 14 so bili pričakovani, saj se je tako znanje kot tudi odnos do zdrave dostopne preko mobilnih telefonov, kar pomeni, da lahko tudi prehrane izboljšal. Presenetljivo je bilo to, da je bilo 54% vzgojno izobraževalni zavodi z omejitvami pri omogočanju odstotkov dijakov mnenja, da se prehranjuje zdravo, vendar je dovolj velikega števila računalnikov za vse učence, omogočijo bilo nato v nadaljnjem delu rezultatov vprašalnika prikazano, da svojim učencem izvedbo pouka na takšen način. Ali bo uporaba so zmotno prepričani v svoj zdrav način prehranjevanja. Kar 48% takšnih aplikacij drastično vplivala na prehranske navade dijakov navaja premalo časa kot glaven krivec za njihove slabe učencev je neodgovorno trditi, vendar njihova uporaba lahko prehranske navade, 35% dijakov pa navaja, da stres močno pripomore k boljšem ozaveščanju zdravega načina pripomore k njihovim prehranskim navadam. Kot glaven razlog prehranjevanja in razumevanju presnove hranil ter zdravemu zakaj kupijo določen proizvod so dijaki podali izgled in njegovo načinu življenja. oglaševanje. Večina dijakov ne pregleda hranilnih vrednosti pred nakupom produkta. Pri vprašanju katera pijača ima najvišjo vrednost sladkorja, References / Literatura je sprva od 42 dijakov pravilno odgovorilo zgolj 5 dijakov, kar nakazuje na njihovo zmotno znanje o hranilih v sladkanih [1] [1] Gavin, L. M., Dowshen, S. A., Izenberg, N.(2007). Otrok v formi. pijačah. Pri zapoznelen vprašalniku pa je pravilno odgovorilo 18 Praktični vodnik za vzgojo zdravih otrok – od dijakov. Večina dijakov, kar 34 od 42 je odgovorila pri [2] rojstva do najstniških let. Ljubljana: Mladinska knjiga. [3] [2] Kodele, M., Suwa – Stanojević, M., Gliha, M. Prehrana. Ljubljana: zapoznelen vprašalnikov, da bodo več pozornosti namenili DZS, 2000. svojim prehanskim navadam. [4] [3] Lobe, B. in Muha, S. Internet v vsakdanjem življenju slovenskih otrok in mladostnikov (online). 2012. (citirano 15. [5] 5. 2023). Dostopno na naslovu: http://www.safe.si/uploadi/editor/1297947005MLADINAN ETU_porocilo.pdf. [6] [4] Ormrod, J.E. (2014). How Motivation Affects Learning and Behavior. 6 Zaključek Education Psychology, Developing Learners’ [7] (online) . 2014. (citirano 21. 5. 2023). Dostopno na naslovu: https://www.education.com/reference/article/motivationaffects-Ključno je, da se o zdravi prehrani začnemo pogovarjati čim [8] learning-behavior/. [9] [5] Polajžar, A, Razgor, E, Regner, A. (2009). Zakon spreminja prehranske prej v začetku izobraževalnega procesa. Vendar zgolj frontalno navade srednješolcev »bolje pozno kot poučevanje ne prinaša željenih rezultatov, saj se delež [10] nikoli«. Celje. prekomerno debelih otrok in mladostnikov v zadnjem času [11] [6] Sizer, F., Whitney, E. (2006). Nutrition. 10th ed. Belmont: Thomson Wadsworth. drastično povečuje. V raziskavi je predstavljen eden od načinov, [12] [7] Zupančič, A., Hoyer, S. Prehranjevalne navade študentov. kako lahko izobrazimo mlade o pomenu zdrave prehrane. [13] [8] Žitnik, N. Trtžnokomunikacijski program zdrave prehrane med dijaki in študenti. Ljubljana: 2009. Aplikacije, ki jih dan danes učenci uporabljajo pri pouku, so 15 E-branje in e-knjige: posebnosti in izzivi v šolski praksi E-reading and e-books: specifics and challenges in school practice Dr. Maja Šebjanič Oražem Osnovna šola Puconci Puconci 178 9201 Puconci maja.sebjanic@gmail.com pretvarjanja v glas, tj. izgovorjave. Gre za človeku specifično POVZETEK dejavnost, ki nam ni dana, ampak se je (na)učimo. Da postane V prispevku predstavljamo e-knjige in e-branje v šolski avtomatiziran proces, je potrebno (dovolj) vaje. Kot tako praksi. Osredotočamo se na posebnosti in izzive, ki se porajajo predstavlja najučinkovitejše sredstvo usvajanja znanja. Učenje pri njihovem vključevanju v pouk slovenščine. Povzemamo branja poteka stopenjsko (več o tem v [18]). nekatere raziskave e-branja, njegove specifike in možnosti, ki jih Če se osredotočimo na namene prispevka, bomo v nudi za bralno motivacijo pri današnjih šolajočih se generacijah, nadaljevanju s pojmom “branje” zajeli opredelitev, uveljavljeno ki so v digitalni svet vpete praktično na vseh korakih. v slovenistični stroke. Ta branje1 razume kot temeljno dejavnost, ki vodi k bralni pismenosti [5]. KLJUČNE BESEDE 1.2 Kratek pregled raziskav e-branja E-knjiga, e-branje, pouk slovenščine, motivacija za branje, digitalna generacija V slovenskem prostoru je relativno malo raziskav, ki bi se osredotočale na raziskovanje razlik med “klasičnim” branjem, tj. ABSTRACT branjem s papirja, in med “digitalnim” oz. e-branjem. Med raziskavami izstopa S. Pečjak [20], ki s sodelavko ugotavlja, da In this paper we present e-books and e-reading in school je generacija Y2 pri e-branju nekoliko hitrejša od branja s papirja, practice. We focus on the specifics and challenges that arise, kar pripisuje verjetnemu pogostemu pregledovanju družabnih when we include them in Slovenian language lessons. We omrežij, brskanju po spletu in branju informativnih vsebin, pri summarize some research of e-reading, its specifics and the čemer zaradi same narave tovrstnih besedil redkeje uporabljajo possibilities, that e-books offer for reading motivation among metakognitivne strategije in torej manj preverjajo svoje today's school-age generations, who are embedded in the digital razumevanje med samim branjem. Posledično lahko z world at practically every step. računalnika berejo hitreje kot s papirja, vendar manj natančno in imajo zato več težav s ponovnim iskanjem informacij, porabijo KEYWORDS več časa za naloge bralnega razumevanja in odgovarjanjem na E-book, e-reading, Slovene language lesson, reading vprašanja. Glede razumevanja prebranega pa med tistimi, ki so motivation, digital generation brali s papirja, in tistimi, ki so brali na zaslonu, ni pomembnih razlik [20]. Za primerjavo z rezultati slovenske raziskave naj navedemo 1 BRANJE IN E-BRANJE: PODOBNOSTI IN še primer raziskave na Norveškem, ki jo je s sodelavci izvedla E. RAZLIKE Mangen [4]. Ugotovili so, da so učenci, ki so brali besedila s papirja, dosegli boljše rezultate pri nalogah bralnega 1.1 Opredelitev (e-)branja razumevanja od tistih, ki so brali besedila na zaslonih. V tem Pri strokovnih (in znanstvenih) razpravah o (e-)branju je segmentu se raziskavi med seboj razlikujeta. vedno potrebno vzeti v obzir čas in s tem družbene okoliščine, A. Kepic Mohar [1] pa ugotavlja, da je proces pridobivanja znotraj katerih se pogovarjamo o branju. Prav tako je potrebno znanja in s tem celotnega razvoja posameznika, za katerega je v jasno definirati, o katerem segmentu branja oz. stopnji razvoja preteklosti veljalo, da potekalo (s knjigami in) z branjem, bralne zmožnosti razpravljamo. dandanes le še pot do pragmatičnega cilja, torej orodje za lažji Če se dotaknemo opredelitve branja, gre za proces vstop na trg delovne sile. Novi digitalni mediji, ki praktično dekodiranja/prepoznavanja zapisanih črk in njihovega vsakodnevno vstopajo v vse sfere našega življenja, vplivajo in 1 V prispevku se bomo osredotočili na branje digitalnega bralnega gradiva in 2 Tudi t. i. digitalna generacija, ki je odraščala v drugačnih okoliščinah in je ga mestoma primerjali s (klasičnim) tiskanim. Stroka pa poleg teh dveh med vrste bolj vajena branja z računalniškega zaslona, zato ima tudi najbrž temu primerno bralnih gradiv uvršča še zvočne in interaktivne (za več glej razvojni projekt Bralna razvite bralne strategije [20]. pismenost in razvoj slovenščine – OBJEM (Ozaveščanje, Branje, Jezik, Evalvacije, Modeli), ki je potekal pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo). 16 spreminjajo oblike sporazumevanja/komunikacije, jezik, ki ga knjige, ki v zadnjih letih (zlasti po epidemiji covida) vedno bolj pri tem uporabljamo, značilnosti pisanja in podobno, nenazadnje prodirajo v vsakdanje življenje in šolsko prakso, zato je prav, da pa tudi naše zmožnosti sprejemanja besedil različnih vrst, kamor nekaj mesta namenimo tudi razmejitvi teh dveh pojmovanj. spada branje. 2.1 Opredelitev e-knjige 1.3 Posebnosti branja elektronskih besedil Slovar slovenskega knjižnega jezika (dostopen na fran.si v Digitalizacija je spremenila naš vsakdan in močno posegla nadaljevanju SSKJ) opredeljuje e-knjigo oz. elektronsko knjigo tudi v šolstvo. Ne le da je omogočila hiter dostop do velike kot knjigo v elektronski obliki, namenjeno zlasti za branje na e- količine informacij, spremenila je tudi naš način razmišljanja ter bralniku ali drugih elektronskih napravah. Kot sopomenko e- branja in posledično učenja, če ostajamo na predpostavki, da je knjigi najdemo tudi pojem digitalna knjiga (prim. [24]). Tukaj branje (še vedno) najučinkovitejši način usvajanja znanja, čeprav najdemo še nekoliko obširnejšo opredelitev, saj gre za se učenci več ne učijo samo s papirja, ampak tudi z zaslona.3 enciklopedičen članek, in sicer da je to knjižna publikacija, Da bi lahko razumeli posebnosti branja elektronskih besedil izdana v digitalni obliki. Lahko je izdana samostojno ali kot in jih upoštevali v svoji praksi, je potrebno poznati značilnosti različica tiskane knjige. Namesto v fizični obliki do nje digitalnih virov. Ti imajo dve temeljni značilnosti: dostopamo s pomočjo računalniške naprave in se izpisuje na zaslonu (za primerjavo glej [6]). (1) nematerialnost oz. neoprijemljivost in E-knjiga je torej prvenstveno namenjena branju (in (2) večzaznavno naravo interakcij. posledično v šolski praksi bralnemu razumevanju). Učenec torej pri uporabi digitalnih virov nima konkretnih oz. oprijemljivih predmetov za manipulacijo (prijemanje, 2.2 Opredelitev zvočne knjige premikanje …), poleg tega pa je v digitalnem okolju prekinjena prostorsko-časovna povezanost med aktivnostjo učenca in V SSKJ ne najdemo zadetka pod iztočnico “zvočna”, ko njegovim zaznavanjem. Digitalna/elektronska besedila želimo najti definicijo zvočne knjige, prav tako ne pod iztočnico zmanjšujejo eno ključnih navigacijskih sposobnosti bralca, tj. “knjiga”. Ponujena nam je razlaga pod iztočnico “avdioknjiga” nadzor nad branjem, ki je ena od osrednjih regulacijskih in je v SSKJ opredeljena kot “obsežnejše literarno besedilo, ki je sposobnosti [19]. posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo”. Nadalje jo A. Kepic Mohar [1] (po Kovač in van der Well 2018) najdemo še pod iztočnico “zvočnica”, ki jo SSKJ opredeljuje kot: povzema tri načine branja, ki so posledica digitalizacije in ki so (1) “zvočni posnetek zlasti literarnega besedila, ki ga povezani z dolžino besedil ter medijem, na katerem beremo: navadno berejo profesionalni bralci, igralci” oz. kot (1) branje s preletom (angl. skimming); (2) “knjig[o] za otroke, ki omogoča zaznavanje (2) vživeto branje (angl. immersive/absorbed reading), ki predstavljene vsebine (tudi) s sluhom”. poteka pri branju žanrskega leposlovja; Iz slovarskega sestavka izvemo še, da je pojem “zvočnica” nastal iz “zvočne knjige” po zgledu angleškega izraza “audio (3) poglobljeno/globoko branje (angl. in-depth/deep book” in da se zanj uporabljata še sinonimna pojma reading), ki pa je kognitivno zahtevnejše oz. študijsko “avdioknjiga” in “zvočna knjiga” .5 branje in vključuje predznanje.4 Da je e-branje drugačno od branja s papirja, je pokazala tudi Zvočna knjiga/zvočnica je torej knjiga, namenjena poslušanju mednarodna raziskava Spretnosti odraslih (PIAAC), kakor (posledično v šolski praksi imenovanemu slušnemu povzema njene rezultate P. Javrh [15]. Že sama narava razumevanju). elektronskih besedil narekuje “drugačno” branje, je potrdila raziskava. Poleg tega pa je za učinkovito obdelavo informacij v 2.3 Kaj pa (e-)bralnik? digitalnem okolju predpogoj dobro usvojena bralna E-bralnik (pogosto tudi elektronski papir ali e-papir) je tehnika/veščina. Ta je namreč potrebna, da lahko pri e-branju in naprava, zelo podobna tabličnemu računalniku, namenjena obdelavi e-gradiv stečejo zahtevnejši kognitivni procesi. branju e-knjig. Zanj je značilen zaslon e-ink oz. zaslon s črnilom. “Zaslon s črnilom je vrsta zaslonske tehnologije, ki natančno posnema videz knjige. E-ink zaslon je tudi zelo varčen in manj 2 E-KNJIGA IN ZVOČNA KNJIGA: ISTA obremenjuje oči.” [10] (več o tem tudi [11]) STVAR, RAZLIČNO POIMENOVANJE? V šolski praksi se pogosto dogaja, da se uporabljata dva različna izraza za isto stvar, kar vnaša marsikatero zmedo in 3 APLIKACIJE, NAMENJENE BRANJU E- nejasnost. Tudi kar zadeva e-branje (ali elektronsko branje), ki se KNJIG odvija v e-knjigah (ali elektronskih izdajah knjig), se dogajajo V nadaljevanju navajamo pregled aplikacij, namenjenih (napačne) interference z drugim pojmom. Gre za t. i. zvočne branju e-knjig. Pri tem se osredotočamo na e-knjige v 3 Za lažje razumevanje posebnosti e-branja (tudi digitalnega branja, kakor se življenj, tj. povsod navzoča prisotnost tehnologije« (62) Nadalje avtorica povzema pogosto imenuje v slovenistični stroki, primer [2]), na kratko po S. Pečjak [19] rezultate raziskav, ki so pokazale, da „digitalne” generacije nimajo odpora do branja povzemamo nekaj značilnosti generacij, ki so v času nastajanja prispevka vključene z zaslona, a lažje razumejo slišano/prebrano in prikličejo bistvo prebranega, če v sistem formalnega izobraževanja. Gre za dve generaciji, in sicer za (1) generacijo poslušajo oz. preberejo na papirju kot v e-obliki. Z (rojeni v letih 1995–2010), imenovano tudi digitalni pionirji, in (2) generacijo 4 Na podlagi nove informacije si širimo besedni zaklad in s kognitivnimi alfa (rojeni po letu 2010), ki jo imenujejo tudi digitalni domorodci. »Za obe procesi gradimo znanje [1] (po Kovač in van der Well 2018). generaciji je značilno, da sta v svojem življenju doživeli največ družbenih 5 Za več glej [12]. sprememb od vseh generacij pred njima, najbolj pa ju je zaznamovala digitalizacija 17 slovenskem jeziku, saj želimo osvetliti priložnosti in ovire pri zmožnost literarnega branja kot specifično podvrsto njihovi uporabi pri pouku slovenščine 6 (kot prvega oz. sporazumevalne zmožnosti ter se usposabljajo za branje in maternega jezika): interpretacijo literarnih besedil [22] (7). Eden od gradnikov bralne pismenosti je motiviranost za (1) KOBI je aplikacija, namenjena začetnemu branju, tj. branje, ki zajema interes za branje, pozitiven odnos do branja učenju in treningu branja (bralne tehnike). Uporaba različnih vrst besedil (za različne namene, in sicer branje za aplikacije je brezplačna. Ker je namenjena učenju branja znanje in branje leposlovja oz. razvojanje bralne kulture) ter in je torej primerna za prvo triletje osnovne šole, je izbiranje tiskanih in drugih informacijskih virov glede na namen podrobneje ne bomo obravnavali. branja v povezavi z uporabo različnih lokacij bralnih virov. Drug (2) Biblos, spletna platforma, je prva slovenska e-knjižnica (za naš prispevek relevanten) gradnik je še tekoče branje, ki med (in e-knjigarna), nastala leta 2013 pod okriljem drugim zajema tehniko branja (in njeno prilagajanje zahtevam Beletrine, zavoda za za založniško dejavnost, in s besedila). sodelovanjem mreže slovenskih knjižnic ter inštitutom IZUM, skrbnikom sistema COBISS [13]. Prvenstveno je 3.1.2 Zbirka e-knjig v slovenščini bila namenjena izposoji e-knjig, kasneje tudi njihovemu Razpoložljiva baza e-knjig v slovenskem jeziku zajema zlasti nakupu. Za uporabnike, člane splošnih knjižnic, je bila literarna/umetnostna besedila, kot je razvidno s Slike 18 in ki jih izposoja brezplačna. S 1. 6. 2024 jo je za člane splošnih obravnavamo pri pouku književnosti. Ker gre za branje literarnih knjižnic nadomestila platforma COBISS Ela (več o njej besedil, to vrsto branja v slovenistični stroke imenujemo v nadaljevanju). Beletrina ima od takrat naprej novo literarno branje9 (prim. [5, 3]). platformo, Beletrina Digital, ki ob plačilu naročnine nudi izposojo in nakup e-knjig, zvočnih knjig, filmov, podkastov in prispevkov. (3) sBiblos je Beletrinina spletna platforma, namenjena izposoji knjig za učence zadnjega triletja osnovne šole in srednješolce. Uporaba je zanje brezplačna, prijava je mogoča z AAI računom. (4) Mladinska knjiga PLUS je aplikacija založbe Mladinska knjiga, ki ob plačilu izbranega paketa nudi različne digitalne vsebine (e-knjige, zvočnice, animirane pravljice in podkaste ter drugo, glede na izbran paket). (5) COBISS Ela je platforma, ki nudi članom splošnih knjižnic ob namestitvi ustrezne programske opreme izposojo e-knjig. 3.1 Za šolsko prakso uporabne aplikacije Pregled aplikacij za e-branje, ki so uporabne v šolski praksi, Slika 1: Tipologija e-knjig v COBISS Eli (zajem zaslona) bomo naredili na podlagi temeljnih ciljev pouka književnosti, ki jih opredeljuje učni načrt za osnovno šolo v zadnjem triletju (7.– Tudi baza e-knjig, ki so brezplačno na voljo za učence in 9. razred) in učni načrt za gimnazijo.7 Kot podlago smo vzeli še dijake v platformi sBiblos zajema literarna besedila, kot je gradnike bralne pismenosti projekta OBJEM [8], ki se nanašajo razvidno s Slike 2. na branje in bralno motivacijo. 3.1.1 Cilji pouka slovenščine (kot prvega oz. maternega jezika) Naj na kratko zaradi lažjega razumevanja in za argumentacijo izbora povzamemo temeljne cilje pouka slovenščine, ki se nanašajo (tudi) na (motivacijo za) branje. Učenci in dijaki pri pouku slovenščine razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem (knjižnem) jeziku, torej zmožnost kritičnega sprejemanja (in tvorjenja) besedil različnih vrst. Branje (zlasti v okviru pouka književnosti) prepoznavajo kot užitek, prijetno doživetje in intelektualni izziv. “Pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti ob dejavnem stiku z neumetnostnimi in umetnostnimi besedili z uporabo digitalne tehnologije varno, ustvarjalno in kritično pridobivajo ter Slika 2: Tipologija e-knjig v sBiblosu (zajem zaslona) uporabljajo podatke/informacije.” [21] (7) V gimnaziji razvijajo 6 Osredotočili se bomo na pouk slovenščine od 6. do 9. razreda osnovne šole in 8 Podatke sicer navajamo za platformo COBISS Ela, vendar podobno velja tudi pouk slovenščine v srednješolskem izobraževanju. za Biblos v začetku leta 2017 [13]: razmerje gre v prid leposlovja, in sicer je 7 Na ostale programe srednješolskega izobraževanja se nismo posebej predstavljajo 71 % vseh razpoložljivih e-knjig, strokovna literatura pa 29 %. osredotočali, saj gre v večini za nadaljevanje in manjšo nadgradnjo osnovnošolskih 9 V stroki pojmujemo literarno branje kot najbolj kompleksno branje, ki nudi ciljev. največ možnosti oblikovanja vsestranskega bralca [5, 3]. 18 E-knjige v slovenskem jeziku najdemo tudi na slovenskem 3.2.3 Čemu v šolsko prakso vključiti e-knjige? Wikiviru [23] (in drugih spletnih mestih), kjer so digitalizirana Nanizali bomo zgolj nekaj argumentov, zakaj v šolsko prakso dela slovenskih avtorjev različnih obdobij slovenske književnosti (občasno) vključiti e-knjige. (prim. [14, 25]). Ker gre za postavitev literranih besedil na splet, Prvič se nam zdi takšen način zelo pragmatičen, saj do katerih ne dostopamo preko aplikacije, jih v našem prispevku potrebujemo malo opreme, zadostuje že kakšen (pametni) telefon ne bomo podrobneje obravnavali. ali tablični računalnik in lahko manjša skupina (predlagamo do 4) učencev/dijakov bere skupaj eno e-knjigo. Na ta način 3.2 Možnost uporabe izbranih aplikacij pri pokrijemo tako sodelovalno učenje, razvijanje digitalnih pouku kompetenc učencev in še hkrati jih motiviramo za branje ter Pri predstavitvi možnosti uporabe aplikacij za branje e-knjig pogovarjanje o prebranem (izmenjavo mnenj, različnih smo se odločili za vključitev tistih, ki nudijo brezplačno uporabo interpretacij prebranega, razjasnjevanje manj jasnih mest ipd.). za učence in dijake, saj na ta način omogočimo vsem učencem Na ta način lahko pokrijemo tudi skupno daljše branje izbranih enake možnosti dostopa. To sta dve, in sicer COBISS Ela in literarnih del po delih z učencem zanimivo/privlačno tematiko. sBiblos. Podoben način dela lahko uporabimo tudi za (obvezno) domače branje, ki nemalokrat učencev ne pritegne in se ga 3.2.1 COBISS Ela izogibajo ali pa površno preberejo (pogosto zgolj obnove na Platforma COBISS Ela na spletni strani [7] nudi pregledna spletu). Digitalno tehnologijo lahko v tem primeru uporabimo navodila, katere naprave in aplikacije za branje podpirajo tudi za refleksijo o prebranem in analizo prebranega, in sicer v izposojo in branje e-knjig. Kot prednost platforme gre izpostaviti, obliki e-dnevnika, lastne e-knjige, e-diagrama ali e-table. Ob tem da lahko e-knjige beremo na mobilnih napravah, ki temeljijo na je potrebno učencem le še dati nekaj usmeritev/navodil, kako se Androidu in tudi na sistemu iOS. Zraven je navedeno tudi ime lotiti dela. aplikacije, ki si jo je potrebno namestiti. Navodilom so dodani Vključevanje e-knjig v šolsko prakso pa se vidimo kot tudi e-vodiči za posamezne korake. koristno tudi za možnost večjega poudarka na lastni izbiri E-knjige lahko beremo tudi na osebnih računalnikih ter literarnega dela v obliki e-knjige za branje, saj lahko učenec bralnikih e-knjig in bralnikih inkBOOK. Preprost je tudi način zlahka dostopa do druge e-knjige, če ga tematika ene ne pritegne. iskanja želene e-knjige, saj je brskalnik enak iskalniku tiskanih To zagotovo deluje zelo motivacijsko pri današnjih generacijah, knjig v knjižnicah. To je zagotovo velika prednost, saj ni ki so vešče dela z digitalnimi viri. potrebnega “novega učenja” iskanja želene e-knjige. V bazi e-knjig najdemo večino sodobnih slovenskih SKLEP mladinskih romanov, ki najbolj motivirajo mlade bralce, saj jih Digitalizacija v šolstvu je pogosto videna kot nekaj nagovarjajo z njim aktualnimi vsebinami/temami. E-knjigo si negativnega, vendar je potrebno pristopiti v smeri iskanja lahko izposodimo na dveh različnih napravah, na voljo pa nam je priložnosti in pozitivnih vidikov. Šole in učiteljev računalniki (in 21 dni od dneva izposoje. Naenkrat si lahko uporabnik izposodi naraščajoča uporaba umetne ingteligence) ne bodo mogli 5 e-knjig. To je lahko uporabno za učence, saj lahko e-knjige nadomestiti, lahko pa učitelji tehnologijo izkoristimo sebi in berejo na dveh različnih napravah, na eni npr. v šoli in na eni namenom pouka v prid. Glede na to, da so naši učenci in dijaki doma. Prav tako lahko hkrati berejo več različnih knjig, jih med “digitalin pionirji” in “digitalin domorodci”, je potrebno seboj primerjajo (iščejo podobnosti in razlike, analizirajo didaktične pristope prilagajati njim in značilnostim njihovega posamezne motive ipd.). učenja. S tem vsekakor ne mislimo na popolno opustitev 3.2.2 sBiblos “tradicionalnih” pristopov in načinov dela, ampak tehnologijo Beletrinin sBiblos prav tako deluje na mobilnih napravah z izkoristiti za motivacijo tistih področij/dejavnosti, ki jih operacijskima sistemoma Android in iOS. Na spletni strani [9] zaznavamo kot šibkejše oz. manj učinkovite. so podrobna navodila, kako po korakih namestiti potrebne V prispevku smo v skladu s tem namenom želeli prikazati, aplikacije za dostop do e-knjig. Zelo uporabni so tudi e-vodiči in kako en segment pri pouku slovenščine, tj. motivacija za branje slikovno gradivo, ki pomaga pri nameščanju in uporabi bralnika. (morda tudi domače ali vsaj skupno dolgo branje v razredu) E-knjige lahko uporabniki berejo na osebnih računalnikih, skušati razvijati skladno z značilnostmi šolajočih generacij, da bo mobilnih napravah in e-bralnikih. čim učinkoviteje in da bodo uspeli uresničiti (vsaj del) ciljev Do storitev sBiblos lahko učenci dostopajo z AAI pouka. uporabniškimi podatki, v kolikor ima šola urejen dostop do storitve Moja Knjižnica in podpisano pogodbo o obdelavi VIRI IN LITERATURA osebnih podatkov z IZUM-om. [1] Alenka Kepic Mohar. 2021. Nevidna moč knjig: V zbirki e-knjig najdemo večino literarnih del, ki se branje in učenje v digitalni dobi. Zbirka Bralna obravnavajo v šoli in tudi novejša dela z učencem in dijakom znamenja. Cankarjeva založba, Ljubljana. privlačnimi temami. Tudi sBiblosovi zbirki pedstavljajo navečji [2] Alenka Žbogar. 2022. Branje kot potovanje. Branje v del literarnega opusa romani in kratka proza. Učenci in dijaki si slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 58. seminar lahko naenkrat izposodijo 3 e-knjige, na mesec 10 e-knjig, vsaka slovenskega jezika, literature in kulture. Založba knjiga pa jim je na voljo 30 dni od dneva izposoje. V primerjavi Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 5–6. DOI: s COBISS Elo je čas izposoje e-knjig uporabnikom prijaznejši, https://doi.org/10.4312/SSJLK.58.2386-058X. je pa na voljo manj hkrati izposojenih knjig. [3] Alojzija Zupan Sosič. 2014. Literarno branje. Jezik in slovstvo 59, 4. 47–65. 19 [4] Anne Mangen idr. 2013. Reading linear texts on [19] Sonja Pečjak. 2022. Psihološka perspektiva učinkov paper versus computer screen: Effects on reading digitalizacije na procese branja in učenja pri ljudeh. comprehension. International Journal od Educational Branje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 58. Research 58. 61–68. DOI: seminar slovenskega jezika, literature in kulture. https://doi.org/10.1016/j.ijer.2012.12.002. Založba Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 61–68. DOI: [5] Boža Krakar Vogel. 2020. Didaktika književnosti pri https://doi.org/10.4312/SSJLK.58.2386-058X. pouku slovenščine. Zbirka Učiteljeva orodja. Založba [20] Tjaša Pucko in Sonja Pečjak. 2016. Primerjava Rokus Klett, Ljubljana. učinkovitosti e-branja in branja s papirja pri učencih v [6] Britannica: e-book. DOI: srednji šoli. Pedagoška obzorja 31, 3–4, 55–69. DOI: https://www.britannica.com/technology/e-book. https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc- [7] COBISS Ela. DOI: 4Q2O9TK8/index.html. https://www.cobiss.si/bralci/ela/#2. [21] Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. [8] Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. 2011. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod 2020. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. DOI: Maribor. DOI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokument https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/515. i/Osnovna-sola/Ucni- [9] Kako deluje sBiblos? DOI: nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf. https://www.sbiblos.si/kako-deluje. [22] Učni načrt. Slovenščina. Gimnazija: splošna, [10] Kindle ali Kobo? Kateri e-bralnik izbrati? klasična, strokovna gimnazija. 2008. Ministrstvo za DOI: https://racunalniske-novice.com/e-bralniki- šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za amazon-kindle-e-bralniki-kobo-e-knjige/. šolstvo, Ljubljana. DOI: [11] Marjan Kodelja. 2023. Zakaj in kako izbrati e- https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/pr bralnik? DOI: ogrami/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gim https://vsebovredu.triglav.si/tehnologija/zakaj-in- n.pdf. kako-izbrati-e-bralnik. [23] Wikivir. DOI: [12] Marjan Povše. 2022. Zvočne knjige v slovenskem https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran. jeziku. DOI: https://blog.cobiss.si/2022/07/04/zvocne- [24] Wikipedija, prosta enciklopedija: elektronska knjiga. knjige-v-slovenskem-jeziku/. DOI: [13] Matic Razpet. 2017. Biblos. E-gradiva kot bližnjica https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektronska_knjiga. do uspeha? E-zbornik Bralnega društva Slovenije od [25] Zbirka slovenskih leposlovnih besedil. DOI: 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017. https://lit.ijs.si/leposl.html. Bralno društvo Slovenije, Ljubljana. 71–76. DOI: https://www.bralno-drustvo.si/wp- content/uploads/2013/06/E- GRADIVA_KOT_BLIZNJICA_DO_USPEHA_BDS 20171.pdf. [14] Miran Hladnik. 2009. Za elektronsko knjigo. Šolska knjižnica 19, 2–3. 126–133. DOI: https://lit.ijs.si/zaeknjigo.html. [15] Petra Javrh. 2017. V digitalnem svetu beremo drugače. E-gradiva kot bližnjica do uspeha? E- zbornik Bralnega društva Slovenije od 12. strokovnem posvetovanju 8. septembra 2017. Bralno društvo Slovenije, Ljubljana. 43–48. DOI: https://www.bralno-drustvo.si/wp- content/uploads/2013/06/E- GRADIVA_KOT_BLIZNJICA_DO_USPEHA_BDS 20171.pdf. [16] Simona Tancig. 2016. Od Prousta do Twitterja – nevroedukacijske raziskave bralne pismenosti v digitalni dobi. Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 9–26. DOI: https://www.pef.uni- lj.si/wp-content/uploads/2022/07/Bralna- pismenost_Posvet-PeF-2016.pdf. [17] Slovar slovenskega knjižnega jezika. DOI: https://fran.si/. [18] Sonja Pečjak in Ana Gradišar. 2002. Bralne učne strategije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. 20 Zlorabe pri starejših osebah1 Tanja Repič Slavič Teološka fakulteta, Poljanska 4, Ljubljana, katedra za Zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Frančiškanski družinski inštitut, Prešernov trg 4, Ljubljana e-mail: tanja.repic@teof.uni-lj.si Abstract / Povzetek UVOD Zlorabe starejših predstavljajo resen in pogosto prikrit Staranje prebivalstva je globalni fenomen, ki postavlja družbeni problem, ki ima lahko hude posledice za žrtve. nove izzive, zlasti v smislu varnosti in zaščite starejših Gre za vsakršno obliko fizične, psihične, finančne in oseb. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije spolne zlorabe ter zanemarjanja, ki se dogaja v različnih (WHO) [1] se predvideva, da se bo svetovno prebivalstvo, okoljih, vključno z domovi za ostarele, družinami in staro 60 let in več, več kot podvojilo, z 900 milijonov leta skupnostmi. Starejše osebe postajajo z leti in glede na 2015 na približno 2 milijardi leta 2050, saj se v številnih zdravstvene težave vedno bolj odvisne od drugih, imajo državah prebivalstvo hitro stara. Število „najstarejših“ manjšo možnost fizične obrambe in so zato bolj odraslih, starih 80 let ali več, narašča hitreje kot število izpostavljene in ranljive. V teoretičnem prispevku želimo starejših odraslih. Do leta 2050 se bo na primer število na podlagi pregleda raziskav predstaviti posamezne vrste „najstarejših“ več kot potrojilo, in sicer s 125 milijonov zlorab in njihovo prevalenco, dejavnike tveganja, izzive leta 2015 na 434 milijonov [2]. Poleg tega imajo ženske v pri zaznavanju, posledice in strategije za preprečevanje. povprečju daljšo pričakovano življenjsko dobo kot moški, Keywords / Ključne besede zato predstavljajo 61,6 % oseb, starejših od 80 let. Ženske in „najstarejši“ starejši bodo verjetno tudi v prihodnosti zlorabe starejših, prevalenca, dejavniki tveganja, ostali največja starostna skupina v ustanovah za posledice, preprečevanje. dolgotrajno oskrbo [2]. Starejši trenutno predstavljajo tudi največji delež odraslega prebivalstva, ki živi v ustanovah Abstract za odrasle z motnjami v duševnem razvoju [3]. Prebivalci Elder abuse is a serious and often hidden social problem teh ustanov imajo pogosteje več oblik motenj, vključno z that can have serious consequences for victims. It includes duševnimi, telesnimi ali vedenjskimi motnjami ter any form of physical, psychological, financial, or sexual invalidnostjo. Zato so prebivalci v institucionalnih abuse and neglect that takes place in a variety of settings, ustanovah zaradi svoje šibkosti običajno bolj odvisni od including nursing homes, families, and communities. oskrbe drugih in so lahko bolj izpostavljeni nevarnosti Older people become increasingly dependent on others zlorabe in zanemarjanja kot starejši v drugih oblikah because of their age and health problems, they are less able skupnosti [4]. Razširjenost zlorab je lahko veliko večja, to physically protect themselves, and are therefore more kot se poroča, saj je lahko poročanje povezano z exposed and vulnerable. In this theoretical paper, we aim nezmožnostjo poročanja pri žrtvah ali s strahom pred to review the research done on the topic and present the posledicami in povračilnimi ukrepi [5]. different types of abuse as well astheir prevalence, risk factors, challenges in detection, consequences, and prevention strategies. Približno 1 od 6 oseb, starih 60 let in več, je v zadnjem letu v skupnosti doživela eno od oblik zlorabe [1]. Keywords / Ključne besede Raziskava, opravljena v Združenih državah Amerike na elder abuse, prevalence, risk factors, consequences, 897 starejših osebah, ki so se med pandemijo zadrževale prevention. doma, kaže, da se je med pandemijo COVID-19 stopnja zlorab starejših še povečala O njej je poročala ena od petih 1 Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.4 21 starejših oseb (21,3 %), kar je 83,6-odstotno povečanje v zloraba, finančno zlorabo pa lahko spremlja zanemarjanje primerjavi z ocenami razširjenosti pred pandemijo. Pred ali fizična zloraba [14]. Fizična zloraba vključuje namerne pandemijo COVID-19 je zloraba starejših vsako leto telesne poškodbe starejših oseb, kot so udarci, potiski ali prizadela enega od 10 ameriških starejših odraslih. druga škodljiva dejanja. Pregled fizičnih poškodb pri Predpostavlja se, da je pandemija s seboj prinesla porast zlorabi starejših je pokazal, da se dve tretjini poškodb zlorabe starejših zaradi posameznikov, ki jim je bilo pojavita na zgornjih okončinah in maksilofacialnem odrejeno, da ostanejo doma, skupaj s povečanimi področju [15]. Nekatere raziskave kažejo, da je verjetnost medosebnimi stresorji. reviktimizacije večja pri ženskah, ki so ovdovele, imajo diagnozo demence in so se vrnile na dom, kjer je storilec živel ali jih obiskoval [16]. Verjetnost prijave je v takih primerih zelo redka, saj je problem dokazovanje in 1 OBLIKE ZLORAB PRI STAREJŠIH odvisnost od tistega, ki skrbi za žrtev, ki naj bi bila Zloraba starejših je enkratno ali ponavljajoče se dejanje ali istočasno hvaležna za skrb, saj sicer ne bi preživela, po pomanjkanje ustreznega ukrepanja, ki se zgodi v katerem drugi strani pa je deležna nasilja in zlorab in ujeta v koli odnosu, v katerem se pričakuje zaupanje, in ki starejši brezizhodni situaciji. osebi povzroči škodo ali stisko. Ta vrsta nasilja pomeni kršitev človekovih pravic in vključuje fizično, spolno, psihološko in čustveno zlorabo, finančno in materialno 1.2 Psihološka zloraba zlorabo, zapuščanje, zanemarjanje ter resno izgubo Psihološka ali čustvena zloraba vključuje uporabo dostojanstva in spoštovanja [1]. Poleg delitve na vrsto ali groženj, ponižanja, ustrahovanja, preklinjanja in drugega obliko v splošnem, lahko zlorabe razvrstimo tudi na to, verbalnega vedenja in (ali) katere koli druge oblike kdo zlorabo izvaja - družinski člani, neformalni in duševne krutosti, ki povzroči duševno ali fizično stisko. formalni skrbnik ali znanec; ali okolje, v katerem se zgodi Študija, ki je zajela pregled 49 raziskav, je ugotovila - v skupnosti in instituciji [7]. V institucionalnem okolju razširjenost psihične zlorabe med starejšimi v Evropi, ki pa lahko zlorabo na splošno razvrstimo na zlorabo med znaša od 10,4 % do 29,7 %, pri čemer je višja v severnih stanovalci ali zlorabo osebja med stanovalci [4]. državah (Nemčija, Litva, Švedska) v primerjavi z južnimi Zloraba starejših je pomemben javnozdravstveni problem. državami (Portugalska, Italija, Španija in Grčija) [22]. V pregledu 52 študij iz 28 držav iz različnih regij iz leta Ugotovitve so presenetljive, saj bi pričakovali, da bo na 2017 je bilo ocenjeno, da je bila v zadnjem letu vsaka šesta severu nižja tolerance do nasilja in boljši življenjski oseba (15,7 %), stara 60 let in več, izpostavljena neki standard. Lako pa je prav to razlog, da je povečana obliki zlorabe [8], kar pomeni približno 141 milijonov senzitivnost za vsako vrsto zlorabe in je zato poročanje o ljudi. Čeprav so natančni podatki omejeni, pregled vsebuje pojavnosti višje v primerjavi z južnimi državami. ocene razširjenosti deleža starejših ljudi, ki so bili deležni Dejavniki, ki so bili povezani z visokim tveganjem za različnih vrst zlorabe. Meta analiza je pokazala, da je o psihično zlorabo, so bili: nizka socialna podpora, življenje psihološki zlorabi poročalo 11.6% starejših ljudi, o fizični v najemniških stanovanjih, uživanje alkohola, pogosta zlorabi 2.6%, o finančni 6.8%, o spolni zlorabi 0.9% in o uporaba zdravstvenih storitev ter pogosta anksioznost in zanemarjanju 4.2% starejših oseb. somatske težave. Podatki o obsegu problema v ustanovah, kot so bolnišnice, 1.3 Finančna zloraba domovi za ostarele in druge ustanove za dolgotrajno Finančna zloraba vključuje izkoriščanje starejših oseb za oskrbo, so pomanjkljivi. Vendar pa pregled nedavnih finančno korist, kot so goljufije, kraje ali prisiljevanje v študij o zlorabi starejših v institucionalnih ustanovah kaže, nepoštene finančne transakcije. Raziskave kažejo, da so da je 64,2 % zaposlenih samoporočalo, da je v zadnjem starejši pogosto tarča finančne zlorabe, zlasti če so odvisni letu storilo neko obliko zlorabe [9]. od drugih za upravljanje svojih financ. Čeprav se slabo ravnanje s finančnimi sredstvi pogosto ne obravnava v Raziskava osebja v domovih za starejše v Združenih kontekstu čustvenih in zdravstvenih posledic, je povezano državah Amerike je pokazala, da je 40 % osebja priznalo s precej večjo verjetnostjo depresije, posttravmatske psihično in 10 % fizično zlorabo v zadnjem letu [10]. stresne motnje in splošno anksioznostjo. Pri tem je Sistematični pregled zlorab v institucijah je pokazal, da se pomembno poudariti, da se tveganje za negativne fizična zloraba pogosto pojavlja kot oblika maščevanja posledice še toliko bolj poveča, če so storilci finančne osebja nad fizično agresivnimi stanovalci [11]. Prav tako zlorabe družinski člani ali prijatelji [18]. je osebje poročalo, da je bolj verjetno, da bo agresivnim stanovalcem odreklo izbiro česarkoli [12]. V drugi 1.4 Spolna zloraba nacionalni študiji v Združenih državah Amerike je 1,5 % Spolna zloraba, opredeljena kot „kakršni koli spolni stiki osebja samo poročalo, da je zagrešilo krajo [13]. brez privolitve“, naj bi bila najbolj skrita oblika zlorabe starejših ter najmanj priznana in prijavljena vrsta slabega ravnanja s starejšimi. Pregled je pokazal, da je bila večina 1.1 Fizična zloraba žrtev spolne zlorabe v domovih za ostarele kognitivno Zloraba starejše osebe pogosto ni omejena le na eno oslabljenih (demenca, Alzheimerjeva bolezen, možganska obliko; fizično nasilje na primer pogosto spremlja psihična kap in poškodbe možganov), s psihiatrično diagnozo in/ali 22 telesno šibkih (invalidski voziček, postelja, paraliziranost Nekateri so se znašli v kazenskih evidencah, nekaj pa jih in omejena mobilnost) ter s somatskimi boleznimi. je bilo obsojenih. Najstarejši bolniki (stari 79-99 let) so bili pogosteje izpostavljeni spolni zlorabi. To bi lahko potrjevalo Ko gre za žrtve zlorab, so bile premeščene na drug oddelek mnenje, da so v najstarejši starostni skupini poleg spola znotraj doma za ostarele, spremljale so jih ali pa sploh niso pomembnejši tudi drugi dejavniki. To je poudarjeno tudi dobile pomoči. Zelo malo jih je bilo po napadu deležnih v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, kjer je na zdravstvene in psihološke obravnave. Mnoge žrtve so bile podlagi študij razširjenosti v skupnosti ugotovljeno, da so še naprej izpostavljene tveganju za nove zlorabe [19]. starejši moški v približno enakem deležu kot ženske Pogoste posledice spolnega nasilja za žrtve so težave z izpostavljeni zlorabi s strani zakoncev, odraslih otrok in duševnim zdravjem, vključno s samomorilnim vedenjem. drugih sorodnikov. Najpogostejši storilci so bili zaposleni Znane so smrtne žrtve, povezane s posilstvom. Podatki v domu za ostarele in sostanovalci. Drugi najpogostejši kažejo, da je 11 od 20 pacientov v domovih za starejše storilec je bil družinski član. Obiskovalci, ki so bili žrtvi umrlo v enem letu po spolnem napadu. Ni mogoče reči, ali znani ali neznani, so bili manj pogosti. V številnih so bile te smrti posledica napada ali ne, saj je bilo veliko primerih je imel storilec kognitivne motnje, psihiatrično žrtev starih in slabotnih. Kar zadeva prijavo zlorabe diagnozo, zlorabo snovi, kriminalno preteklost ali organom, sta bila najpogostejša razloga, zakaj primeri niso predhodno storjeno spolno zlorabo [14]. Študija Burgessa bili prijavljeni, pomanjkanje dokazov in zdravstveno s sodelavci [19] je pokazala, da so vse storilce vodili stanje žrtve [19]. različni motivi. Dva skupna imenovalca za vse storilce sta bila, da so imeli nizke ocene na področju socialnih Zlorabe starejših, ne glede na vrsto, imajo lahko resne kompetenc in da so iskali žrtve, ki so bile krhke in posledice za telesno in duševno zdravje, finančno in nezaščitene. družbeno stanje, telesne ali psihične poškodbe, prezgodnjo umrljivost, izgubo ali kršitev človekovih Spolna zloraba starejših oseb presega tradicionalne meje pravic, depresijo, upad kognitivnih sposobnosti, finančno med spoloma, kulturami in vlogami žrtev in storilca. opustošenje, namestitev v domove za ostarele in slabšo Obstaja tveganje, da se spolne zlorabe starejših oseb ne kakovost življenja starejše osebe. Pri starejših ljudeh so obravnavajo resno, saj se jih zaradi starosti lahko lahko posledice zlorabe še posebej hude, okrevanje pa obravnava kot aseksualne. Zato mnogi menijo, da je malo lahko traja dlje [23, 24]. verjetno, da bi prišlo do spolne zlorabe. Zdravstveni delavci se izogibajo spraševanju starejših oseb o spolnem zdravju in nočejo verjeti obtožbam o spolni zlorabi ali se 3 Dejavniki tveganja nanje odzvati [20]. Raziskava [18], ki je preučevala dejavnike tveganja, ki 1.5 Zanemarjanje povečujejo možnost, da bo nekdo postal žrtev ali storilec v primeru zlorab med starejšimi, je pokazala: Zanemarjanje starejših ljudi je globalno vprašanje javnega zdravja in človekovih pravic, ki ogroža zdravje in varnost - da so bile žrtve pogosteje ženske, starejših ljudi. Običajno se nanaša na zavračanje ali nezmožnost zagotavljanja nege in zaščite na področjih - da so bile starejše belke bolj ogrožene v primerjavi z hrane, vode, oblačil, higiene, zdravil, življenjskega okolja drugimi etničnimi skupinami, čeprav so nekatere študije in varnostnih ukrepov. Lahko se kaže s strani drugih oseb, omejene na vzorce belcev, ki naj bi skrbele za starejšo osebo ali kot samozanemarjanje [21]. Nenamerno zanemarjanje se - da so bile starejše ženske z nižjim izobrazbenim statusom večinoma pojavi zaradi malomarnosti, na primer, ko in nižjimi dohodki bolj izpostavljene tveganju negovalec nima potrebnih veščin ali znanja, se ne zaveda viktimizacije na vseh področjih, razpoložljivih vrst podpore ali ne more zagotoviti oskrbe, - da so starejši ljudje s telesnimi in/ali duševnimi ker je sam bolan. Običajne spremembe staranja in boleznimi ali odvisnostmi bolj izpostavljeni večjemu simptomi, povezani z boleznijo, se lahko prekrivajo z tveganju kot tisti brez bolezni, pri čemer se je pokazala znaki zanemarjanja in vodijo do premajhnega odkrivanja. največja viktimizacija v starostni skupini med 60 in 70 let. Zanemarjanje je lahko neposreden vzrok smrti ali prispeva k smrtnemu izidu s poslabšanjem obstoječih stanj [22]. Dejavniki tveganja in značilnosti storilcev pa so pokazali: - da je večina storilcev moških, 2 Posledice zlorab - da je v večini primerov storilec pogosto veliko mlajših Burgers s sodelavci [19] piše v svoji študiji na temo od žrtve (več kot 30 let), spolnih zlorab, da je bilo nekaj storilcev zlorab - da so storilci žrtvam običajno znani in kaznovanih in napadi niso imeli pravnih posledic, čeprav so bile v več primerih zlorabe prisotne priče. V primerih, - da so nekateri med njimi bili že v preteklosti obsojeni ko so bili bolniki storilci, so bili premeščeni na druge zaradi spolnih ali drugih kaznivih dejanj [18]. oddelke ali v druge domove za starejše. Kadar so bili storilci člani osebja, so jim odpovedali delovno razmerje, Na ravni odnosov sta vrsta odnosa (npr. zakonec/partner jim dali dopust ali jih premestili na drugo delovno mesto. ali otrok/starš) in zakonski stan lahko povezana s 23 povečanim tveganjem za zlorabo, vendar se ti dejavniki vplivi na njihovo vsakodnevno življenje. V tem kontekstu razlikujejo glede na državo in regijo. Dejavniki na ravni je pomembno tudi spodbujanje medgeneracijskega skupnosti in družbe, povezani z zlorabo starejših, lahko sodelovanja in solidarnosti, saj to dodatno okrepi socialno vključujejo predsodke do starejših in nekatere kulturne povezanost ter pripomore k zmanjšanju diskriminacije na norme (npr. normalizacija nasilja). Po drugi strani pa naj podlagi starosti. Na ta način lahko kot družba poskrbimo bi bila socialna podpora in samsko življenje povezano z za boljše varstvo in spoštovanje pravic starejših, saj bomo zmanjšanim tveganjem za zlorabo starejših [25]. nenazadnje prej ali slej vsi nekega dne stari. References / Literatura 4 Strategije za preprečevanje ali preventiva [1]. World Health Organization. 2017. Elder Abuse Fact Sheet 357. V nekaterih državah je zdravstveni sektor prevzel vodilno Geneva: World Health Organization. [2] United Nations. 2017. Revision of World Population Prospects vlogo pri opozarjanju javnosti na zlorabe starejših, v [Internet]. Available at: https://esa.un.org/unpd/wpp/ drugih pa je vodilno vlogo prevzel sektor socialnega (8 September 2024 sneto z interneta). varstva. Na svetovni ravni je o zlorabi starejših in njenem [3] World Health Organization Regional Office for Europe. 2018. Regional Report on Institutions Providing Long-term Care for preprečevanju premalo znanega, zlasti v državah v Adults with Psychosocial and Intellectual Disabilities in the razvoju. European Region. Copenhagen. [4] McDonald, L., Beaulieu, M., Harbison, J., Hirst, S., Lowenstein, A., Podnieks, E., and Wahl, J. 2012. Institutional abuse of older Za preprečevanje in odzivanje na zlorabe starejših so bile adults: what we know, what we need to know. Journal of Elder uporabljene številne strategije, vendar so dokazi o Abuse & Neglect, 24(2), 138-160. učinkovitosti večine teh ukrepov trenutno omejeni. Med [5] World Health Organization. 2008. A Global Response to Elder Abuse and Neglect: Building Primary Health Care Capacity to najbolj obetavne strategije sodijo intervencije za Deal with the Problem Worldwide: Main Report. Geneva: WHO oskrbovalce, ki nudijo storitve za razbremenitev bremena Press. [6] Chang, E. S., and Levy, B. R. 2021. High prevalence of elder abuse oskrbe, programi za upravljanje denarja za starejše during the COVID-19 pandemic: Risk and resilience factors. The odrasle, ki so izpostavljeni finančnemu izkoriščanju, American Journal of Geriatric Psychiatry, 29(11), 1152-1159. telefonske linije za pomoč in zavetišča za nujne primere [7] Gorbien, M. J., and Eisenstein, A. R. 2005. Elder abuse and neglect: an overview. Clin Geriatr Med, 21, 279–92. ter multidisciplinarne skupine, saj so potrebni odzivi [8] Yon, Y., Mikton, C. R., Gassoumis, Z. D., and Wilber, K. H. 2017. pogosto povezani z več sistemi, vključno s kazenskim Elder abuse prevalence in community settings: a systematic review and meta-analysis. The Lancet Global Health, 5(2), e147-pravosodjem, zdravstvom, duševnim zdravjem, službami e156. za zaščito odraslih in dolgotrajno oskrbo [25]. [9] Yon, Y., Ramiro-Gonzalez, M., Mikton, C. R., Huber, M., and Sethi, D. 2019. The prevalence of elder abuse in institutional Poleg tega raziskave [22] poudarjajo pomen podrobne settings: a systematic review and meta-analysis. European journal of public health, 29(1), 58-67. dokumentacije ter sodelovanja med kliničnimi zdravniki, [10] Pillemer, K., and Hudson, B. 1993. A model abuse prevention sorodnimi zdravstvenimi delavci, organi pregona in program for nursing assistants. The Gerontologist, 33(1), 128-medicinskimi forenzičnimi službami za izboljšanje 132. [11] Lindbloom, E. J., Brandt, J., Hough, L. D., and Meadows, S. E. rezultatov bolnikov in zmanjšanje tveganja za nadaljnje 2007. Elder mistreatment in the nursing home: A systematic zlorab. review. Journal of the American medical directors association, 8(9), 610-616. [12] Meddaugh, D. I. 1993. Covert elder abuse in the nursing home. Journal of Elder Abuse & Neglect, 5(3), 21-38. Zaključek [13] Harris, D. K., and Benson, M. L. 1999. Theft in nursing homes: an overlooked form of elder abuse. Journal of Elder Abuse & Zlorabe starejših so resen in kompleksen problem, ki Neglect, 11(3), 73-90. zahteva večplastno obravnavo. Z naraščajočim številom [14] Malmedal, W., Iversen, M. H., and Kilvik, A. 2015. Sexual abuse of older nursing home residents: A literature review. Nursing starejših v svetovnem prebivalstvu je nujno povečati research and practice, 2015(1), 902515. ozaveščenost o zlorabah ter izboljšati sisteme za [15] Murphy, K., Waa, S., Jaffer, H., Sauter, A., and Chan, A. 2013. A literature review of findings in physical elder abuse. Canadian odkrivanje in preprečevanje teh dejanj. Zlorabe se Association of Radiologists' Journal, 64(1), 10-14. pojavljajo v različnih oblikah, od fizičnih in psihičnih do [16] Mosqueda, L., Burnight, K., Gironda, M. W., Moore, A. A., finančnih in spolnih, pri čemer so žrtve pogosto odvisne Robinson, J., and Olsen, B. 2016. The abuse intervention model: A pragmatic approach to intervention for elder od svojih oskrbovalcev, kar povečuje njihovo ranljivost. mistreatment. Journal of the American Geriatrics Society, 64(9), Potrebna je večja vključenost zdravstvenega in socialnega 1879-1883. [17] Macassa, G., Viitasara, E., Sundin, Ö., Barros, H., Torres sektorja, saj so prav ti sektorji ključni pri zaščiti starejših Gonzales, F., Ioannidi‐Kapolou, E., ... and Soares, J. J. 2013. oseb. Prav tako je pomembno izboljšati usklajevanje med Psychological abuse among older persons in Europe: a cross‐ institucijami, da bi zagotovili celovitejši odziv na zlorabe. sectional study. Journal of aggression, conflict and peace research, 5(1), 16-34. Razvoj programov za izobraževanje osebja v domovih za [18] Acierno, R., Watkins, J., Hernandez-Tejada, M. A., Muzzy, W., starejše ter skrbnikov na domu je ključen korak k Frook, G., Steedley, M., and Anetzberger, G. 2019. Mental health zmanjšanju zlorab in izboljšanju obravnave starejših oseb. correlates of financial mistreatment in the National Elder Mistreatment Study Wave II. Journal of Aging and Health, 31(7), In nenazadnje, učenje mladih generacij z zgledom, kako 1196-1211. lahko sodelujemo s starejšimi generacijami – mladost ima [19] Burgess, A. W., Prentky, R. A., and Dowdell, E. B. 2000. Sexual predators in nursing homes. Journal of psychosocial nursing and več moči, starost pa več modrosti. Tako eno kot drugo je mental health services, 38(8), 26-35. potrebno, da lahko uspešno opravljamo svoje poslanstvo. [20] Connolly, M. T., Breckman, R., Callahan, J., Lachs, M., Ramsey- Pomembno je tudi vzpostaviti mehanizme, ki omogočajo Klawsnik, H., and Solomon, J. 2012. The sexual revolution's last frontier: how silence about sex undermines health, well-being, starejšim osebam, da varno prijavijo morebitne zlorabe and safety in old age. Generations, 36(3), 43-52. brez strahu pred posledicami ali dodatnimi negativnimi [21] Dong, X. 2017. Elder self-neglect: research and practice. Clinical interventions in aging, 949-954. 24 [22] Altendorf, A., Draper, B., Wijeratne, C., Schreiber, J., and Kanareck, D. 2020. Neglect of older people: Touching on forensic and pathophysiological aspects. The Gerontologist, 60(6), e449-e465. [23] Lachs, M. S., Williams, C. S., O'brien, S., Pillemer, K. A., and Charlson, M. E. 1998. The mortality of elder mistreatment. Jama, 280(5), 428-432. [24] World Health Organization. 2002. The World Report on Violence and Health, World Health Organization. Geneva, Switzerland. [25] Pillemer, K., Burnes, D., Riffin, C., and Lachs, M. S. 2016. Elder abuse: global situation, risk factors, and prevention strategies. The Gerontologist, 56(Suppl_2), S194-S205. 25 [Vnesite besedilo] Matične knjige pravoslavne župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Registry Books of the Serbian Orthodox Parish St. Cyril and Methodius in Ljubljana izr. prof. dr. Mari Jože Osredkar Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta Poljanska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 434 58 46; fax: +386 1 43458 54 mari.osredkar@teof.uni-lj.si 1 Uvod POVZETEK 1.1 Demografski položaj balkanskih držav Kljub nizki rodnosti in izseljevanju, Slovenija ohranja število Balkanske države se soočajo z zmanjševanjem prebivalstva. prebivalcev zahvaljujoč priseljevanju iz južnih držav Balkana Albanija je zaradi izseljevanja od leta 2011 izgubila več kot , kar se močno odraža v islamskih in pravoslavnih verskih 400.000 oz. 14% prebivalcev (1); v istem obdobju se je tudi na Hrvaškem prebivalstvo zmanjšalo za isto številko, pri njih to skupnostih v Sloveniji. V Islamski verski skupnosti v Sloveniji, pomeni 9,25% (2). Število prebivalcev Srbije se je v zadnjih Makedonski pravoslavni Cerkvi in v Srbski pravoslavni Cerkvi v Sloveniji se zelo povečuje število vernikov. Namen članka ni desetih letih zmanjšalo za skoraj pol milijona ali za 6,7 % (3). Severna Makedonija ima 9,2% manj prebivalcev kot pred predstavitev številk, temveč na vzorčnem – reprezentativnem dvajsetimi leti (4), tako, da je Makedoncev v tej državi manj od primeru ljubljanske srbske pravoslavne župnije pokazati, kako se je v Srbski pravoslavni Cerkvi v zadnjih 30 letih povečala dveh milijonov. Tudi na Kosovu je 200.000 prebivalcev manj kot pred petimi leti (5). Demografi v teh državah kot glavni razlog dejavnost pri podeljevanju zakramentov krsta in poroke ter pri za zmanjševanje števila prebivalstva navajajo izseljevanje. Edino opravljenih pogrebih. V prispevku so predstavljene matične Črna Gora nima manjka (6). knjige ljubljanske župnije sv. Cirila in Metoda Srbske pravoslavne Cerkve, iz katerih je to dejstvo razvidno. 1.2 Privilegij Slovenije Ključne besede: demografija, rodnost, Srbska pravoslavna župnija sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, matične knjige. Medtem, ko se število prebivalcev vseh samostojnih držav, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije, drastično zmanjšuje, Slovenija ohranja število prebivalcev (trenutno jih ima nekoliko več od dveh milijonov in 124.000) (7) oz. jih kljub nizki nataliteti ABSTRACT in izseljevanju celo nekoliko povečuje. Slovenija ima namreč veliko boljše gospodarstvo o d južnih držav Balkana, veliko možnosti zaposlovanja in v primerjavi z njimi predvsem boljše Despite the low birth rate and emigration, Slovenia maintains its plače. Vsekakor pa je v Sloveniji dobra kvaliteta življenja. Vsi ti population thanks to immigration from the southern countries of razlogi privabljajo Hrvate, Bošnjake, Srbe, Makedonce in the Balkans, which is strongly reflected in the Islamic and Albance v Slovenijo. Posledično se veča število pripadnikov v Orthodox religious communities in Slovenia. In the Islamic islamskih in pravoslavnih verskih skupnostih v »deželi pod religious community in Slovenia, the Macedonian Orthodox Alpami«. Church and the Serbian Orthodox Church in Slovenia, the number of believers is increasing greatly. The purpose of the article is not to present these numbers, but rather to show, using 1.3 Rast islamskih in pravoslavnih skupnosti v Sloveniji exemplary - representative examples of the Serbian Orthodox parish in Ljubljana, how activity in the Serbian Orthodox Church Medtem, ko je ob zadnjem uradnem štetju prebivalstva, ki je has increased over the past 30 years in the granting of the vsebovalo vprašanje verske pripadnosti, leta 2002, v Sloveniji sacraments of baptism and marriage, as well as funerals. The živelo nekoliko več kot 48.000 muslimanov, jih je danes v naši paper presents the registry books of the Ljubljana parish of St. državi, po oceni vodstva skupnosti, več kot 100.000. »Razloga Cyril and Methodius of the Serbian Orthodox Church, from za to sta predvsem dva: nadaljevanje priseljevanja which this fact is evident. muslimanskega prebivalstva v Slovenijo in nove generacije muslimanov, ki so že rojene v Sloveniji« (8). Pred Keywords: demography, birth rate, Serbian Orthodox Church, petindvajsetimi leti je v Sloveniji deloval en imam, danes jih Parish of St. Cyril and Methodius in Ljubljana, parish registers. dvajset skrbi za pastoralno oskrbo vernikov. Poleg njih ima skupnost za pastoralne potrebe (verouk, administracija) zaposlenih še deset oseb. Makedonska pravoslavna Cerkev išče pastoralne prostore v Mariboru, ker se je tam povečalo vernikov močno povečalo. Ravno tako se v Sloveniji veča število 26 2 Information Society 2024, 12. oktober 2024, Ljubljana, Slovenia pripadnikov Srbske pravoslavne Cerkve. Nobena od teh treh strani 99. Skupno lahko torej na 99 straneh najdemo 931 oseb, ki verskih skupnosti ne ve točno, koliko članov ima. Mnogi verniki so se z zakramentom krsta včlanile v Srbsko pravoslavno Cerkev se sicer udeležujejo obredov v Sloveniji, ampak naša domovina (v veliki večini so bili krščeni otroci) in podrobne podatke o je za njih le prehodna in ko se ponudi priložnost, nadaljujejo njihovih starših in botrih. Krstna matična knjiga št. VIII ima svojo pot na zahod Evrope; drugi verniki se udeležujejo obredov vpisane krste od septembra 2000 do decembra 2006 (97 strani) le občasno in svoje prispevke za versko skupnost raje oddajajo v (11). Krstna knjiga št. IX ima vpisane krste od januarja 2007 matični domovini. Nihče torej sistematično ne vodi evidence novembra 2012 na 103 straneh (12). Krstna knjiga št. X ima članstva. vpisane krste od februarja 2013 do decembra 2018 (na 197 Namen tega prispevka ni ugotavljanje števila pripadnikov, straneh) (13). Krstna knjiga št. XI ima vpisane krste od januarja temveč na vzorčnem primeru analize matičnih knjig pokazati na 2018 do januarja 2023 na 99 straneh (14) in Krstna knjiga št. XII povečanje aktivnosti podeljevanja zakramentov in opravljenih ima vpisane krste od februarja 2023 do danes (15). Šest knjig, ki pogrebov v Srbski pravoslavni župniji sv. Cirila in Metoda v smo jih dobili v vpogled, so v dobrem stanju, pisava v cirilici je Ljubljani, ki je največja in hkrati reprezentativna za Srbsko čitljiva, so pa pogoste napaka pri zaporednih številkah oz. pri pravoslavno Cerkev v Sloveniji. Krst, poroka in pogreb so numeriranju knjižnih strani. Razen na platnicah, kjer so namreč trije pokazatelji, da so priseljenci »pognali korenine« v uporabljene rimske številke strani, so v knjigah za številčenje slovenskem okolju. uporabljene »arabske številke«! 2 Zgodovina SPC v Sloveniji 3.2. Poročne matične knjige Pregledali smo tri poročne matične knjige. Poročna knjiga I je Začetke Srbske pravoslavne Cerkve v Sloveniji najdemo v letih označena z letnicami 1952-2007. Na 99-tih straneh vsebuje po prvi svetovni vojni, ko je bila ustanovljena kraljevina Srbov podatke o vseh porokah na župniji od leta 1954 do 2007 (16). Hrvatov in Slovencev. Prva pravoslavna župnija je bila Navedena so imena ženinov in nevest, ki so sklenili cerkveno ustanovljena v Ljubljani leta 1919. V Mariboru dve leti kasneje. poroko v ljubljanski pravoslavni cerkvi in hkrati njihovi V Celju je v tistem času bivalo okoli 200 orožnikov pravoslavne podrobni podatki. Poročna knjiga II ima na 49-tih straneh vere s svojimi družinami. Duhovno oskrbo zanje je prevzel vpisane poroke od leta 2008 do 2015 (17). Poročna knjiga III pa ljubljanski vojaški duhovnik protojerej Dimitrije Janković, ki je od 2015 danes (18). Vse tri knjige so v dobrem stanju, pisava v imel veliko zaslug, da je bila leta 1921 ustanovljena cerkvena cirilici je čitljiva in vse numeriranje je korektno. Razen na občina, in nato leta 1928 tudi župnija v Celju(9). Na začetku platnicah, kjer so uporabljene rimske številke strani, so v knjigah druge svetovne vojne so okupatorji Nemci porušili cerkvi v za številčenje uporabljene »arabske številke«! Celju in v Mariboru in s tem onemogočili župnijsko versko življenje. Po koncu vojne je duhovnik iz Ljubljane oskrboval 3.3. Pogrebne knjige srbske pravoslavne vernike po vsej Sloveniji. Postopoma pa so se ponovno ustanavljale župnije: V Celju leta 1968, v Kopru leta Pogrebne matične knjige so tri. Pogrebi I, na straneh od 1 do 100 1976, dve leti kasneje v Kranju, v Novi gorici leta 1980, v Novem vsebuje seznam vseh pogrebov od leta 1952 do 2004 (19). V Mestu 1983; zadnji dve sta bili ustanovljeni 2005 (ponovno) v knjigi Pogrebi II pa so vpisane osebe in njihovi podatki, ki so jih Mariboru in 2011 v Postojni. Leta 1968 je deloval v Sloveniji en duhovniki pospremili na pokopališče in opravili verski obred pri duhovnik Srbske pravoslavne Cerkve, ob vsaki ustanovitvi grobu od leta 2005 do 2021 (20). V zadnji, Pogrebi III so vpisani župnije se je pridružil tudi nov duhovnik; na nekaterih župnijah pogrebi od leta 2021 do danes (21). deluje več duhovnikov, tako, da je danes v Sloveniji na osmih V spodnji razpredelnici smo navedli število krstov, porok in župnijah aktivnih 15 duhovnikov Srbske pravoslavne Cerkve. pogrebov od leta 1952 do danes. Skupnost se v zadnjih desetletji močno širi oz. se povečuje število njenih vernikov. Priseljujejo se iz Srbije in iz Republike 3.1 Tabela 1: Podatki iz matičnih knjig srbske iz Bosne in Hercegovine. Točnega števila vernikov ne ve nihče povedati, po oceni duhovnika Aleksandra Obradovića je na vseh njihovih župnijah v Sloveniji aktivnih približno 100.000 Leto Krsti Poroke Pogrebi vernikov. Omenjeni duhovnik in njegov kolega Rade Despotović 1952 6 ocenjujeta, da je v letu 2024 v ljubljanski župniji, ki poleg mesta Ljubljane vključuje tudi Domžale, Škofljico in Kamnik, aktivnih 1953 6 približno 2000 vernih družin, kar pomeni 8 do 10 tisoč vernikov. 1954 4 5 1955 2 4 3 Predstavitev matičnih knjig 1956 0 5 Župnija sv. Cirila in Metoda, srbske pravoslavne Cerkve v 1957 1 3 Ljubljani, katere cerkev se nahaja na Prešernovi cesti 35, hrani 1958 0 6 tri vrste matičnih knjig: krstne (Knjiga krštenih), poročne (Knjiga venčanih) in pogrebne (Knjiga umrlih). 1959 2 1 1960 1 7 3.1 Krstne matične knjige 1961 3 4 Za našo raziskavo nam je bil omogočen vpogled v Krstne 1962 2 7 matične knjige od številke VII do XII. Krstna matična knjiga št. VII ima na sprednji platnici napisane letnice 1994 do 2000 (10). 1963 0 11 Toda prvi vpisani krsti so iz januarja leta 1995; zaključi pa se s 1964 1 11 krstom, ki je bil podeljen 9. septembra 2000 in je zabeležen na 27 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia 1965 5 10 2009 176 27 49 1966 1 11 2010 172 24 46 1967 3 9 2011 165 34 69 1968 2 11 2012 160 29 69 1969 1 11 2013 159 37 48 1970 2 7 2014 184 30 36 1971 3 15 2015 170 20 55 1972 5 18 2016 181 22 54 1973 7 15 2017 215 23 53 1974 5 15 2018 195 35 77 1975 0 10 2019 173 29 68 1976 2 15 2020 106 14 78 1977 5 16 2021 158 14 105 1978 3 6 2022 188 32 92 1979 4 13 2023 218 21 82 1980 6 10 1981 6 10 4 Krsti 1982 2 13 1983 15 14 Število krstov v ljubljanski srbski pravoslavni župniji nam v bistvo kaže na položaj rodnosti v tej verski skupnosti. Čeprav ni 1984 21 2 znan podatek o spreminjanju (rasti) števila članov v skupnosti, 1985 27 14 nam prav število krstov orientacijsko razodeva demografske spremembe v skupnosti. Ko želimo primerjati rodnost v župniji 1986 29 16 in v Sloveniji na splošno, nam koeficient 1,5, ki ga statistični 1987 30 10 urad objavlja za Republiko Slovenijo, nič ne koristi, ker koeficienta za župnijo Srbske pravoslavne Cerkve v Ljubljani ne 1988 15 5 moremo izračunati. Ne poznamo namreč števila žensk v rodni 1989 28 14 dobi. Da bomo lahko primerjali s slovensko rodnostjo, bomo primerjali povprečje prvih treh in zadnjih treh let obravnavanega 1990 16 15 obdobja v župniji in v Sloveniji. 1991 19 9 Število krstov se od 1995 do 2023, torej v zadnjih tridesetih letih, 1992 na prvi pogled ni bistveno spremenilo, oz. opažamo zgolj majhno 19 19 rast. Če pa upoštevamo »odcepitev« župnije Postojna v letu 1993 24 25 2011, vidimo, da se je takrat krivulja na grafu št. 1 obrnila 1994 navzdol, potem pa se zopet povzpela. Od 1995 do 1997 lahko iz 31 17 matičnih knjig razberemo, da je bilo na župniji v povprečju 1995 200 43 37 163,66 krstov na leto. V triletju 2021 do 2023 pa se je to povprečje 1996 142 24 26 dvignilo na 188 krščenih otrok. S preprostim računom ugotovimo, da se je rodnost od zadnjega triletja v prejšnjem 1997 149 34 23 tisočletju do danes povečala za 14,87%. Ko pa to konstantno 1998 140 27 30 rodnost primerjamo rodnosti v Sloveniji, pa pridemo do zanimivih rezultatov. Da bo primerjava korektna, bomo tudi tu 1999 191 28 37 primerjali povprečji prvih in zadnjih treh let obravnavanega 2000 165 35 34 obdobja. V Sloveniji se je po podatkih Statističnega urada (22) leta 1995 rodilo 18.980 živorojenih otrok, leta 2023 pa 16.989. 2001 155 45 45 Od leta 1995 do 1997 se je v Sloveniji povprečno na leto rodilo 2002 100 41 52 18.644 živorojenih otrok. Od 2021 do 2023 pa je to povprečje 17.866 rojstev. To pomeni zmanjšanje natalitete za 4,17%. V 2003 158 38 38 Sloveniji v prvem desetletju tretjega tisočletja do sredine drugega desetletja sicer beležimo povečano število rojstev, od 2017 pa do 2004 177 30 44 2023 pa je drastičen padec, ki se zaključi z najnižjim številom 2005 155 24 52 rojstev v zgodovini vodenja statistike v Sloveniji. V ljubljanski župniji Srbske pravoslavne Cerkve se je rodnost torej povečala 2006 164 39 49 za nekaj manj od 15%, Slovenci pa beležimo zmanjšanje za nekaj 2007 150 36 50 več od 4%. Razlika je skoraj 20%. 2008 145 36 46 28 4 Information Society 2024, 12. oktober 2024, Ljubljana, Slovenia V spodnjem grafu nam krivulja kaže gibanje krstov na obravnavani župniji. Število porok v dvajsetih letih 21. stoletja ostaja identično številu iz devetdesetih let. Vendar, kakor smo omenili zgoraj, je 4.1 Graf 1: Število krstov potrebno upoštevati nov način skupnega življenja. Vsekakor pa je ohranitev števila porok pokazatelj velikega števila parov oz. družin. Če namreč primerjamo s katoliškimi župnijami, kjer je število zelo upadlo, je je ohranitev števila na pravoslavni župniji Krsti znamenje velikega števila vernikov. 250 6 Pogrebi 200 150 Najboljši pokazatelj gibanja aktivnosti na župniji svetih bratov 100 Cirila in Metoda je pogrebna matična knjiga. Pri izseljencih, ki imajo močne vezi s svojo matično domovino, torej s svojimi 50 sorodniki in prijatelji, je značilno, da svoje pokojne pokopljejo 0 na pokopališču v domačem kraju, v Srbiji ali Republiki srbski. Šele, ko »poženejo korenine« v novi domovini, torej v Sloveniji, 1995 1997 1999 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2019 2021 2023 se odločijo in kupijo grob na primer na ljubljanskih Žalah in tu pokopljejo svoje umrle. Dobili smo vpogled opravljenih Krsti pogrebov od leta 1952 do danes. Prvih deset let število ni preseglo deset pogrebov na leto. Nato se številka veča; od 1963 do 1993 se giblje med deset in dvajset. Upoštevati moramo, da se številka nekoliko zaustavi v letih, ko so nove župnije 5 Poroke postopoma zmanjševale teritorij in število vernikov ljubljanske župnije: 1968, ko je bila (ponovno) ustanovljena župnija Celje, Odgovorni na župniji so nam omogočili vpogled v poročne 1976, ko je bila ustanovljena župnija Koper, 1978 z ustanovitvijo matične knjige od leta 1954 dalje. župnije v Kranj Do 1983 je število porok na u, 1983 v Novem Mestu in 2011 v Postojni. Po leto zelo majhno. Prvih deset let se število giblje od 0 do 4, leta letu 1995 je bilo nad trideset pogrebov v povprečju na leto. Z 1980 jih je bilo 6; leta 1985 najdemo vpisanih petnajst parov, ki letom 2020 pa številka pogrebov strmo naraste. Upoštevati so se poročili v cerkvi sv. Cirila in Metoda. V obdobju od 1983 moramo večjo umrljivost, ki jo je povzročil virus Korone leta do 1994 se število giblje od 15 pa vse do 31, od 1995 pa do 2002 2021. V letih 2022 in 2023 se namreč število pogrebov zmanjša. pa je število med 30 in 45. Tudi tu je potrebno upoštevati, da je bila leta 2011 ustanovljena nova pravoslavna župnija v Postojni, 6.1 Graf 3: Število pogrebov ki je od ljubljanske župnije »odtrgala ozemlje od Vrhnike do Postojne. Zaradi manjšega števila vernikov, je v tem obdobju zabeležen padec porok v ljubljanski župniji. Od 34 poročenih Pogrebi parov v letu 2011 vidimo padec števila (z izjemo 2013) porok vse do leta 2018, ko se zviša. V zadnjih šestih letih pa se število zopet manjša, tako, da imajo v letu 2023 zabeleženih 150 le 21 porok. Ta upad je po izjavi duhovnika Aleksandra Obradovića povezan s 100 tendenco, ki je v Sloveniji »moderna«, da mladi pari ne sklepajo uradnih zakonskih zvez ampak zgolj živijo skupaj »brez obljub 50 oz. obveznosti. V pogovoru z avtorjem tega prispevka je 0 duhovnik, ki je odgovoren za vso Srbsko pravoslavno Cerkev v Sloveniji pojasnil, da v zadnjih letih polovica krstov otrok, ki jih na ljubljanski župniji opravijo, zaprosijo starši, ki 1952 1959 1968 1977 1986 1995 2002 2005 2008 2011 2014 2017 2020 2023 niso (cerkveno) poročeni. 5.1 Graf 2: Število porok Sklepamo na konstantno priseljevanje, le ob ustanovitvi novih župnij je padec opravljenih pogrebov. V zadnjih tridesetih letih se je število pogrebov povečalo za štiri do pet krat, to je od 20 na Poroke 90 pogrebov. 60 7 Analiza gibanja številk 40 20 Kljub temu, da je ljubljanska župnija v osemdesetih letih 0 prejšnjega stoletja z ustanovitvijo novo meške župnije izgubila Grosuplje in Kočevje, leta 2011 pa ozemlje od Vrhnike do 1954 1963 1972 1981 1990 1999 2005 2008 2011 2014 2017 2020 2023 Postojne, ki se je pastoralno osamosvojila, se je število krstov na župniji v zadnjih tridesetih letih povečalo za slabih 15%, število 29 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia porok je sicer ostalo enako, število pogrebov pa se je povečalo (7)Statistični urad Slovenije: za skoraj 5 krat. Pri analizi dejavnosti v Srbski pravoslavni https://www.stat.si/statweb/News/Index/12998 župniji svetih bratov Cirila in Metoda v Ljubljani moramo omeniti še dve dejstvi. V začetku devetdesetih let je na župniji (8) Jeglič, Urška. Neujemanja z islamskimi predpisi pokopa pri deloval en duhovnik, danes jih deluje 5, ki poučujejo tudi verski muslimanih v Republiki Sloveniji. Bogoslovni vestnik : glasilo nauk 120 otrok1. Po izpovedi duhovnika Aleksandra je bilo leta Teološke fakultete v Ljubljani. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 80, [št.] 2013 v Ljubljani samo 40 vero učencev. Torej se je število 4, str. 876 duhovnikov v zadnjih tridesetih letih povečalo za 5 krat, število (9) Cvelfar, Bojan, Srbska pravoslavna Cerkev na Slovenskem vero učencev pa v zadnjih desetih letih 3 krat. med obema vojnama, Ljubljana: Ištitut za novejšo zgodovino, Če te ugotovitve združimo, lahko napišemo, da so se verske 2017, 318-319. aktivnosti v zadnjih tridesetih letih na predstavljeni župniji močno povečale. Iz tega lahko sklepamo, da se je tudi povečalo (10) Knjiga krštenih VII, Parohija ljubljanska u Ljubljani. število vernikov oz. prišlekov iz Srbije in Republike srbske, ki izpovedujejo Srbsko pravoslavno vero. (11) Knjiga krštenih VIII, Parohija ljubljanska u Ljubljani. (12) Knjiga krštenih IX, Parohija ljubljanska u Ljubljani. 8 Sklep (13) Knjiga krštenih X, Parohija ljubljanska u Ljubljani. Pri migracijah smo ljudje najbolj občutljivi na vrednote, ki jih prinesejo migranti s seboj in se razlikujejo od naših vrednot. (14) Knjiga krštenih XI, Parohija ljubljanska u Ljubljani. Najprej gre za kulturo, potem jezik in nenazadnje tudi versko prepričanje. Odnos med prišleki in lokalnim prebivalstvom se od (15) Knjiga krštenih XII, Parohija ljubljanska u Ljubljani. države do države razlikuje. Evropska unija zagovarja in predlaga model integracije. Integrirani migranti se bodo lahko vključili v (16) Knjiga venčanih I, Parohija ljubljanska u Ljubljani. slovensko kulturo in se naučili slovenskega jezika. Vera pa je nekaj tako intimnega, da človek ohrani versko prepričanje in (17) Knjiga venčanih II, Parohija ljubljanska u Ljubljani. pripadnost svoji verski ustanovi tudi v okolju, kjer živijo prebivalci drugačnih veroizpovedi. Za skupno bivanje je torej (18) Knjiga venčanih III, Parohija ljubljanska u Ljubljani. nujno potreben medkulturni in medverstveni dialog. Ta pa vključuje sprejemanje in spoštovanje drugačnosti (19) Knjiga umrlih I, Parohija ljubljanska u Ljubljani. , kar je pogojeno s poznanjem veroizpovedi in verske prakse, v našem (20) Knjiga umrlih II, Parohija ljubljanska u Ljubljani. primeru, srbske pravoslavne skupnosti v Sloveniji. Bojan Cvelbar piše v svoji knjigi, da so v Celju v letih po prvi svetovni (21) Knjiga umrlih III, Parohija ljubljanska u Ljubljani. vojni katoličani raztrgali celo oglase, ki so Srbe vabili na ustanovni sestanek Srbske pravoslavne občine. Danes se kaj (22) Statistični urad, SiStat: takega ne dogaja več. V Sloveniji imamo zgleden odnos med https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- katoličani, pravoslavnimi in muslimani. Dokaz tega /05J1002S.px/table/tableViewLayout2/ prijateljskega dialoga so srečanja in skupne izjave o družbeno pomembnih vprašanjih. Reference in viri (1)https://forbes.n1info.si/novice/zdaj-je-izmerjeno-balkanska- drzava-se-je-skrcila-za-vec-kot-400-tisoc-ljudi/ (2) https://www.rtvslo.si/svet/evropa/v-10-letih-se-je-stevilo- prebivalcev-na-hrvaskem-zmanjsalo-za-skoraj-400-000/608576 (3)https://www.slobodnaevropa.org/a/srbija-popis- stanovnistvo/32187570.html (4)https://vecer.com/svet/popis-prebivalstva-v-severni- makedoniji-vsi-rinejo-v-skopje-10279088 (5)https://reporter.si/clanek/svet/na-kosovu-16-milijona- prebivalcev-se-pred-desetletjem-je-tam-zivelo-18-milijona- ljudi-1284458 (6)https://balkans.aljazeera.net/news/balkan/2024/1/25/crna- gora-prvi-rezultati-popisa-minimalan-rast-broja-stanovnika 1 Na vseh osmih župnijah v Sloveniji obiskuje verouk približno 400 otrok. Poučevanje je v srbskem jeziku, čeprav uporabljajo tudi pravoslavni molitvenik v slovenskem jeziku. 30 EMIGRATIONS FROM KOSOVA IN THE FIRST TWO DECADES OF THE 21st CENTURY- TREND AND CHALLENGES Dr.sc. Sami Behrami Kosova Environmental Protection Agency Luan Haradinaj Str. (former Media Palace), 14th floor, 10000 Pristina, KOSOVA E-mail: samibehrami@gmail.com, Abstract: 1. Introduction In the first two decades of the 21st century, Kosova is characterized as a territory with a very high rate of Population (people) are the greatest asset of a country emigration, a rapid decrease in births and natural increase, fol owed by changes in the structure of the population by Population emigration from Kosova to European countries age, which have consequently caused chal enges in many is not a new phenomenon. Throughout the 20th century segments of life in Kosova. and the beginning of the 21st century Kosova has High rate of emigration is the main factor that today Kosova remained a typical migratory territory. The main causes is facing radical changes in its demographic profile. The that forced the population to emigrate were and stil situation is so unfavorable that it can be defined as a remain: the low demographic crisis. level of economic development, the destruction caused by The demographic problems that Kosova is facing can be wars, the unfavorable political situation, the creation of the prevented or mitigated through population policies that system based on political party criteria and nepotism, would enable the creation of conditions for sustainable avoiding meritocracy and values in the creation of the demographic development, which is achieved by creating system, the dissatisfaction of the citizens of Kosova with conditions for people, particualrly for the youth, to have the perspective of the socio-economic future and with the confidence in building a future in their country. general level of wel -being, which is manifested by a high If the population, particularly young people, have access rate of unemployment (especial y among young people) to quality education and health care, if they are in stable and a high percentage of people living in poverty, etc. employment and receive support for raising children, etc., Therefore, the economic issues related to unemployment they wil be less likely to emigrate and more likely to decide and poverty are the main concerns of Kosova citizens. to have children. Eliminating the causes that push young Recent opinion pol s show that these two economic people to emigrate is the key to cease the deepening of parameters are also national security threats that Kosova the demographic crisis in Kosova. faces with. According to these data, about 70% of The perspective of future development made it necessary respondents believed that the high rate of unemployment to take measures to control demographic processes, is the biggest threat to Kosova (1). Considering the high especial y emigration and births, after the forecasts of rate of unemployment and the large number of people living below the poverty level, emigration is seen as an Kosova’s population show that in the future Kosova wil face many chal enges as a result directly from the opportunity by the citizens of Kosova to find a better social unfavorable demographic developments, which in the and economic perspective abroad, turning emigrations into fol owing years and decades wil only deepen further. a risk for demographic, socio-economic and security developments in the country. Key words: emigration, population, demographic As a result of the high migratory flux, Kosova nowadays is sustainability, chal enges, Kosova etc. facing radical changes in its demographic profile: on the one hand, there is a drastic reduction in the number of births - natural increase, while on the other hand, as a Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for result of selective emigration, the population is aging with personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that accelerated trends.. copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights Since emigrations are the most important factor in the for third-party components of this work must be honored. For all other decline or stagnation of the population of Kosova, it is uses, contact the owner/author(s). necessary for the state to act in order to affect the Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia reduction of the causes that encourage emigration. © 2024 Copyright held by the owner/author(s). Creating the conditions for people, particularly for the youth to contribute to building a future in their country, is the key to stopping emigration and solving the demographic crisis in Kosova. 31 2. External (international) emigrations of the population The situation is so unfavorable that it can be considered a demographic crisis. . For a period of over a century, Kosova has been Since the end of the 1999 war, strong waves of emigration characterized by a negative migration balance, which from Kosova have been associated with the second means that the number of emigrants has been greater than decade of the 21st century, with a culmination during the the number of returnees-immigrants. years 2014 and 2015, which are also associated with the In the period 2000-2021, over 420,000 inhabitants left economic crisis and global uncertainty. While the reasons Kosova (according to KAS statistics), with an average of for emigration, in the beginning, were of an economic over 21,000 inhabitants per year, although there was nature, now the loss of hope and uncertainty about the previously the conviction that upon the freedom and future in Kosova has become the main reason for independence, Kosova would also recover from this emigration. century-old wound. The emigrations of the two decades of the 21st century are External emigration is one of the main reasons why the most unfavorable waves to date. This trend is Kosova nowadays is characterized by unfavorable developing in circumstances of reduced births, decline in demographic trends such as: stagnation of the total natural increase, stagnation with decreasing trends in the number of the population with a downward trend, rapid total number of the population and the accelerated process trends of decreasing the birth and natural increase, of deformation of the population structures, particularly that deterioration in the structures of the population by age - by the age towards the aging of the population. demographic age, as wel as other population structures. Graph 1. Trends in births, natural increase, emigrations and external migration balance in Kosova 2011-2021( 2) 40000 20000 0 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 -20000 -40000 -60000 -80000 F NI E MB 2.1. Trends of external emigrations of the population 2011-2021 Like in many countries of the world, also in Kosova, population emigration in Kosova 2011-2021, from 2011 to emigration statistics are incomplete because many 2015 there is a constant increase in the number of residents do not deregister their residence in Kosova emmigrants. The year 2014 and particularly 2015, before they leave or they do so long after moving. represent the years with an extreme increase in the However, even such incomplete data show that in the number of emmigrants when the number of emmigrants period 2011-2021 more than 309 thousand inhabitants compared to 2011 had increased by 323.9% or 4.2 times moved abroad, this number is much higher (almost 190 (2014) and 598.8% or close to 7 times (2015). Excluding thousand more) than in the period 2001-2010, when more the mass exodus and deportation of about 1 mil ion than 119 thousand of them moved. Albanians by the Milosevic’s regime in 1999, between the Although the emigration statistics are incomplete, they are end of 2014 and the beginning of 2015, an unprecedented the only official data on the number of emigrants presented phenomenon of il egal emigration occurred in Kosova (3). in table 1. As it can be seen from the table and graph on In the period 2017-2021, there was also a continuous 32 increase in emigration, with exception of the year 2020 making this period with the most movement restrictions in when Kosova was characterized by a positive migration the history of international travel (4). However, in 2021, the balance. number of emmigrants was much higher than in 2020 (4.8 The main reason for this is the pandemic of the disease times higher) and close to 2014, so it can be expected that COVID-19, due to which many countries closed their after 2021 there wil be no decrease in the number of borders, so the employment of foreign nationals in these emmigrants. countries became difficult or impossible. Thus, more than 150 countries had imposed such restrictive measures, Graph 2. Number of emigrants from Kosova 2011-2021(5) 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 0 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Number of emigrants That emigrations have reached alarming proportions is economic development, unemployment, prospects for a also proven by the fact that during 2021, 119 people left better and safer, more dignified life, etc. Kosova within a day, or 1 person every 12 minutes. Based The situation in terms of emigrations may even deteriorate on the preliminary data, during 2022 the situation only in the case of visa liberalization and the union of Kosova worsened even more. with the EU, which may trigger an increasing wave of Even more worrying is the fact that based on various emigration, given the fact that Kosova lags behind the EU surveys carried out in the country, about 60% of the countries in the socio-economic sphere, since one of the respondents have expressed the desire to leave Kosova, main factors of migrations is the difference in incomes mainly the new generations (20 to 40 years old) who make between the countries of origin and the hosting countries. up the main demographic and birth contingent, the Such a tendency is also based on the practices of various contingent of work, security, etc., causing a decline in countries which, after liberalization and membership in the “human capital”, as the main carrier of socio-economic EU, have faced an increased migratory flux. development. Despite the fact that Kosova faces a very high emigration 2.2. External emigrations from Kosova by flux, more than half of Kosova’s citizens (55.4%) agree that municipalities emigration wil have a negative impact on future developments in the country, 15.3% agree that there wil The analysis of emigration at the level of municipalities not be any impact, 16.9% do not know what impact they provides us with information about the spatial dimension of wil have, while 11.6% agree that emigration wil have a this phenomenon in Kosova, as wel as the ascertainment positive impact (6). whether there have been significant changes in certain Taking into account the current progress but also what is periods of time. expected in economic development, employment In order to ascertain the spatial change and the fact that opportunities and other unfavorable circumstances, for there have been changes in the intensity of external some more time there should be expected migratory emigration, there wil be used as the indicator - the rate of movements of the population with undiminished intensity. emigration, which represents the ratio between the number Unfortunately, Kosova’s institutions have done very little in of emigrants and the number of the resident population in addressing the emigration driving factors such as: 2021 in the respective municipality (per 100 inhabitants). The number of emigrants in relation to the number of 33 resident population in Kosova differs greatly among 19% - from 7 municipalities, 20-29% - from 6 municipalities. The data from the 2011 population census municipalities, 30-39% - from 8 municipalities and over show that in municipalities with a smal number of resident 40% - from 11 municipalities. In relation to the resident population, such as: Shtërpca, Graçanica, Ranil ug and population, Suhareka, Obiliq, Gjilan, Mitrovica, Vushtrri, Mamusha, the emigration was lower, below 10%. etc. had the largest number of population involved in In this census, Kosova had 21.4% of the population living emigration. abroad, whereas between 1-9% of the population abroad was from 9 municipalities, 10-19% from 12 municipalities, 2.3. Emigration by Municipalities 2011-2021 20-29% from 13 municipalities, 30-39% from 3 municipalities and over 40% from 1 municipality. In relation to the resident population, Suhareka had the largest Migration, Migration, especial y external emigration, number of emigrants in the 2011 census, nearly 47% of the continued with considerable intensity during the period population lived abroad, Klina 34.1%, Mitrovica 33.2%, 2011-2021. During this period, almost al municipalities in Gjakova 31.4%, etc. Kosova were characterized by a negative migration (7) The data and the difference (increase) in the data on balance, except for the year 2020 when, due to the emigration at the municipal level, between the 2011 pandemic (when movements, especial y abroad, were population census and the emigration statistics of 2021 restricted), only the municipalities of Prishtina and Kaçanik show that the phenomenon of emigrations in many had a negative migration balance; al other municipalities municipalities has taken on worrying proportions. in 2020 had a positive balance. Based on the statistics of the Kosova Agency of Statistics Data (8) published by the Kosova Agency of Statistics in 2021, the percentage of the overal Kosova population show that at the Kosova level, in the period 2011-2021, an living abroad reached 36.6% from 21.4% in the 2011 average of 15.9 residents (16 residents per 100) were population census, while there was a significant increase involved in migration compared to the total number of in this percentage in its municipalities. Thus, between 1- residents in 2021 9% of the population abroad was from 6 municipalities, 10- . Map 1 and 2: The number of emigrant population compared to the resident population by municipalities in 2011 and 2021, expressed as a percentage. . As in the 2011 population census and during the 2011- be due to incomplete statistics (non-inclusion) and the fact 2021 period, in municipalities with a smal number of that these municipalities are already experiencing resident populations, migration was lower, such as in demographic aging (lack of migration potential). Partesh, Gračanica, Zvečan, Zubin Potok, Kllokot, Hani i Elezit, North Mitrovica, and Deçan, municipalities that had During the 2011-2021 period, in relation to the resident fewer than 5 emigrants per 100 residents. However, it population, the municipalities with the highest number of should be noted that low migration in some municipalities emigrants (per 100 residents) were: Obiliq 45.4%, Gjilan (especial y those with a majority Serb population) may also 40.3%, Kamenica 38.6%, Vushtrri 31.3%, Fushë Kosova 34 28.3%, Suhareka 26.6%, Ferizaj 22.2%, Mitrovica 20.4%, pupils by 16.1% in primary and lower secondary Shtime 20.4%, etc. It should also be noted that external education, 11.2% in upper secondary education, migration is the dominant form of migration throughout the and 21.3% in higher education has been observed period and in almost al municipalities in Kosova. observed in the last five years);  National security: (In the 21st century, the 3. The Consequences of emigration concept of “security” has transformed significantly and is no longer equated only with military security but also includes other forms The unfavorable economic situation in Kosova, the decline such as demographic, economic, ecological, in the standard of living for many citizens, the lack of political, and other types of security); opportunity to find work even in one's profession, long  And more. waits for employment, insufficient wages considering qualifications, an unfavorable climate, and the loss of Due to space constraints, only the consequences of prospects for a better life, especial y among the youth, are migration on demographic developments in Kosova are some of the most important economic factors driving addressed in this paper. individuals to decide to emigrate temporarily or permanently from Kosovo. 3.1. Demographic Consequences In the UNDP Public Pulse survey of 2022, the unfavorable Demographic issues are of crucial importance for the economic situation—unemployment (36.4%) and poverty development of any state because development cannot be (21.1%)—are the main problems Kosova currently faces achieved under unfavorable demographic conditions (9). Unemployment, poverty, and the search for a better where migration plays a significant role. future for their families remain the primary reasons for Migration affects the size of the population by causing the migration among Kosovars, especial y among the youth. loss of that segment of the population which constitutes Among the youth, the primary reason for considering development potential, birth rates (with a decline in births), emigration was the lack of job opportunities in Kosova, natural population growth, and the population structures according to 67% of respondents (55% in 2018). Another (demographic, economic, social, ethnic, etc.), leading to 45% cited the lack of personal prospects as a reason (32% natural depopulation, brain drain, and population aging. in 2018), and 39% mentioned the unfavorable economic As a result of the decrease in the number of births from situation in their families/low income levels (38% in 2018). 38,687 (2000) to 22,830 (2021), representing a decline of The findings from focus groups further emphasized the 15,857 births or nearly a halving of births (-41%), and the issues of unemployment, financial difficulties, and lack of increase in the number of deaths, natural increase is prospects as possible reasons for migration (10). characterized by an even faster decline compared to birth Over the last twenty years, Kosova has been characterized rates. Thus, compared to 2000 when the natural increase by massive emigration, especial y among highly educated was 34,296 people, it decreased to 9,811 in 2021, youth. This is evidenced by the increase in the participation representing a reduction of 24,485 people, or about 3/4 (- of emigrants with higher education (before emigration) 71.4%). The natural increase in 2021 is similar to that of from 17.8% in the 1990s to around 31.5% (11) in the first the second half of the 1930s. decade of the 21st century. The scale of the decline in the number of births is il ustrated Particularly concerning is the recent trend of increased by the fact that in 2008, an average of 94 babies per day emigration not only of individuals, but also of entire families were born in Kosova, while in 2021 this number decreased (12). Many of the young people who emigrate do not leave to 62 births per day, and regarding natural increase, from alone; in most cases, they move with their families, and 76 new residents to only 27 residents. many others start families in the host country, significantly The significant impact of migration on the decline in birth impacting Kosovo's demographic landscape. rates and natural increase is also evidenced by the The consequences of migration manifest in al segments increase in the percentage of births and natural increase of life: that occurred abroad. From 2011 to 2021, the percentage  Demographic: (the size of the population, of births outside Kosova increased from 19.3% to 31.8% causing the loss of the segment of the population of the total number of births, meaning that migration has that constitutes development potential, birth also taken away a significant portion of the birth rate— rates, natural population growth, and the about 1/3. structure of the population—demographic, The rapid decline in natural increase and selective economic, social, ethnic, etc.—leading to natural migration (ages 20-39 constitute nearly half of the depopulation, brain drain, and population aging); emigrants) have accelerated the process of population  Socio-economic: (low per capita GDP growth, aging. For example, while in 2011 people aged 60 and slowed economic growth, loss of labor force, over constituted 9.6% of the population, in 2021 this age decreased competitiveness, negative impact on group increased to 13.3%. At the same time, the age group the social system and pensions, emigration of 0-19 years has shown a trend of decreasing participation qualified individuals, etc.); from 38.1% to 32.3%. Population aging has negative  consequences for demographic, economic, social Education system: (the reduction in the number of pupils and students as a result of emigration developments, etc. and declining natural growth—over the last seven To prevent population aging due to the predominance of years in Kosova, a reduction in the number of young age groups in migration flows, it is necessary to 35 discourage external migration of the population at a young However, if measures are not prompt and effective, merely age through improvements in conditions, opportunities, reducing emigration and implementing the measures access, and integration of youth into professional training, outlined above wil not be sufficient. It is also necessary to vocational education, university education in market- consider strategies for attracting emigrants from other demanded fields, and the labor market. countries, which is a process fraught with many Alongside the concerning negative demographic trends of chal enges. today, recent migration trends are increasingly impacting Today, due to the lack of policies, emigration and the other areas of life, such as the labor market, destabilization diaspora may be considered more of a loss and threat than of educational and health systems, and in the coming an asset and partner, although in reality, the diaspora is a years wil also affect the economic, social, and pension valuable asset in the establishment of the state of Kosova. systems, inter alia, for an extended period. In the long term, the old structure of the workforce, negative natural increase, and the departure of youth from Kosovo wil threaten the functioning of pension and disability insurance funds and health insurance, which wil lack sufficient funds References / Literatura to cover future obligations. To reduce the negative socio-economic effects of migration, it is necessary to adopt a series of measures and strategies for population policies, measures for 1) Behrami, S. (2019). “Emigrations! Is Kosovo at Risk from This migration sustainability, and a series of economic reforms Phenomenon?” Kosova Sot. Accessible at: Kosova Sot that would improve the business environment, stimulate (accessed August 2022). ht ps:/ www.kosova- sot.info/opinione/431875/emigrimet-a-po-rrezikohet-kosova- job creation, favor investments, and restore optimism nga-ky-fenomen/ (e qasur në gusht 2022) among youth, which would mitigate and reduce the 2) Population Assessment - Various Years. Accessible at: emigration contingent from Kosova, transforming https:/ ask.rks-gov.net/sq/agjencia-e-statistikave-te- migration from a negative process into a positive one. kosoves/sociale/vleresimi-i-popullsise. 3) Islami, H. (2018). “Push-Pull Factors in External Migrations: Theoretical Approaches and the Case of Kosovo.” Social 4, Conclusion Studies 4. Academy of Sciences and Arts of Kosovo. Section of Social Sciences. Prishtina. p. 33. Accessible at: Mass emigration from Kosova may now be considered a https:/ ashak.org/botime/studime-shoqerore-4/ threat to the demographic, economic, and social prosperity 4) Behrami, S. (2020). “Population Emigrations and the of Kosovar society. Therefore, an imperative for Kosov Pandemic.” On the Occasion of December 18 - International a’s Migrants Day. Accessible at: current and future development is that the emigration of its https:/ www.albinfo.at/emigrimet-e-popullsis-dhe-pandemia/ population becomes sustainable. Sustainable migration 5) Behrami S (2023) “ Kosova facing the challanges of implies proactive demographic, economic, social, emigration”. Institute for Development Policies- INDEP. technological, and regional policies that wil ensure that https:/ indep.info/kosova-perballe-sfidave-te-emigrimit/ Kosova remains an attractive place to live, primarily for its 6) “Women and Migration in Kosovo: Exploring the Data.” residents. Accessible at: Since migration is the most significant factor in the decline https:/ www.undp.org/sites/g/files/zskgke326/files/2022- or stagnation of Kosov 07/PPDataGenderStory.pdf. a’s population, it is necessary for the 7) Kosovar Migration (2014). ASK. Prishtina. p. 19. Accessible state to act to influence the reduction of the causes driving at: https://ask.rks-gov.net/media/1379/migrimi-kosovar- emigration. This can be achieved by increasing efforts to 2014.pdf reduce economic and psychological insecurity, 8) Population Assessment - Various Years. Accessible at: accelerating economic and social development, creating https:/ ask.rks-gov.net/sq/agjencia-e-statistikave-te- an atmosphere of prosperity, and supporting health and kosoves/sociale/vleresimi-i-popullsise educational programs. If the causes driving the population 9) Public Pulse XXII, USAID, UNDP. Prishtina, April 2022. p. 20. to emigrate are not addressed, other measures aimed at Accessible at: increasing birth rates may simply result in more people https:/ www.undp.org/sites/g/files/zskgke326/files/2022- 06/Public%20Pulse%202022%20-%20ALB_0.pdf leaving the country. Creating conditions for people, 10) “Challenges and Perspectives of Youth in Kosovo” (2021). especial y youth, to have confidence in building a future in UNDP. Prishtina. p. 28. Accessible at: their own country is key to stopping the demographic crisis https:/ www.undp.org/sites/g/files/zskgke326/files/migration/k in Kosova. If the population—particularly young people— s/YouthChallengesandPerspectivesinKosovoALB.pdf hve access to quality education and healthcare, stable 11) “Human Development Report in Kosovo 2014 - Migration as employment, and support for child-rearing, they wil be less a Development Force.” UNDP. Prishtina, 2014. p. 24. likely to emigrate and more likely to decide to have 12) Behrami, S. (2022). “Are Population Emigrations Turning into children. a General Threat for Kosovo?” Accessible at: https:/ telegrafi.com/po-shnderrohet-emigrimi-popullsise-ne- kercenim-te-pergjithshem-per-kosoven 36 Pravica do groba - možnosti pokopavanja na pokopališčih v Sloveniji The Right to Grave - Possibilities of Burying in the Cemeteries in Slovenia Drago Čepar Ljubljana, Slovenija drago.cepar@gmail.com Povzetek raziskava, ker država ne razpolaga s podatki, ki bi omogočili njeno preverbo. V Sloveniji zakon dopušča pokop v krsti in upepeljevanje pokojnikov. Enoletna raziskava je pokazala, da je treba zavrniti Vsebina raziskave sodi v temo “pojavi in odnosi v sodobni ničelno hipotezo, da ni diskriminacije tiste manjšine, ki si želi družini«. Zakaj? Ker so rojstvo, poroka, smrt - vključno z vsemi, pokopa v krsti. Lokalni predpisi tak pokop ponekod z njimi povezanimi občutji, obredi, obveznostmi - ključne točke prepovedujejo, onemogočajo ali otežujejo, država pa z zakonom družinskega življenja in družino ter odnose v njej močno ne varuje pravice do groba. določajo; tudi odločanje o številu otrok, s čimer smo že pri demografiji. Spoštovanje, odnos in ljubezen do živih članov Ključne besede družine, njenih korenin in vrednot ter odločanje za življenje so Diskriminacija, družina, pokopališče, pokopavanje, pravica do močno povezani s spoštovanjem mrtvih teles sorodnikov, groba, upepelitev posebej prednikov, načinom zadnjega slovesa od njih in odnosom do njihovih grobov kot točk izražanja ljubezni do njih Abstract in točk spoštljivega srečevanja družinskih članov. Spoštovanje In Slovenia law allows for cremation and for burying of body in družinskih korenin, povezano z željo, da se rod nadaljuje, in bodo a coffin. In a one-year research it was shown, that the null vnuki in pravnuki ponosni na svoje dede in pradede ter se bodo hypothesis, that there is no discrimination of the minority, nanje ljubeče spominjali ob spomenikih ter na grobovih, v preferring burial in a coffin, has to be rejected. Such burial is in katerih počivajo – to spoštovanje in te želje so težko združljive some places prohibited, disabled or made difficult by local na primer z odločitvijo, da bi pokojnega družinskega člana regulations; the state in its legislation does not protect the right poslali v postopek, v katerem mu bodo zdrobili lobanjo, ali da bi to grave. njegove ostanke »pokopali« z raztrosom, ki za njim zabriše vsako sled in ne ohranja mesta spomina nanj. Rezultati raziskave Optional: Keywords so lahko dragocena izhodišča za preučevanje pojavov in odnosov Discrimination, family, cemetery, burying, right to grave, v sodobni družini, njenih ekonomskih, antropoloških in cremation socioloških vidikov ter ideoloških vplivov nanjo. 1 Uvod V Sloveniji zakon dopušča tri oblike pokopa: pokop s krsto, 2 Potek raziskave pokop z žaro in raztros pepela [1]. Pri prvi obliki gre za pokop Raziskava ima dva dela. V prvem delu sem vsako od 212 telesa, pri drugi in tretji pa najprej za sežig telesa in zdrobitev slovenskih občin 24. 5. 2022 zaprosil za sedem podatkov: število kosti, potem pa pokop v žari ali raztros. Jedro članka je poročilo vseh pokopališč v občini ter števila pokopališč, na katerih: ni o raziskavi možnosti pokopa na pokopališčih v Sloveniji, ob mogoče dobiti novega prostora za klasični grob, je pa mogoč ničelni hipotezi, da ni diskriminacije tiste manjšine, ki si želi klasični pokop v obstoječi grob, če mu je potekla mirovalna pokopa v krsti. Za testiranje te hipoteze je bila potrebna posebna doba; klasični pokop sploh ni mogoč, opravljajo pa se druge vrste pokopi; ni mogoče dobiti novega prostora za žarni grob oziroma nišo, je pa mogoč pokop žare v obstoječi klasični grob, žarni grob ∗Drago Čepar ali nišo; žarni pokop sploh ni mogoč, opravljajo pa se druge vrste Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or pokopi; niso možni pokopi z raztrosom pepela, so pa možni classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed drugačni pokopi; ni mogoč nikakršen pokop. for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Tridesetim občinam je bilo treba ponovno poslati, ker nisem Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia poslal na pravi naslov. Polovica vseh je odgovorila takoj, © 2024 Copyright held by the owner/author(s). http://doi.org/10.70314/is.2024.dem.7 polovica preostalih po drugem pošiljanju; po tretjem 5. 10. 2022 jih je ostalo nekaj deset – od teh sem podatke dobil posamično, 37 nekaj tudi po telefonu. Ponekod so pred odgovorom želeli Drugi del raziskave je pokazal, da je pravica do groba podrobnejšo obrazložitev namena raziskave. Izkazalo se je, da ne oziroma, kot pravi Ustavno sodišče, »posmrtna zaščita osebnosti le država ampak tudi mnoge občine nimajo teh podatkov, saj pokojnika in njegovega dostojanstva ter želja, da bodo njegove mnogo pokopališč upravljajo krajevne skupnosti. Za taka odločitve, ki so bile sprejete za časa življenja, spoštovane tudi po pokopališča (kakšna občina jih ima tudi več deset) je bilo treba njegovi smrti« [2] grobo kršena tudi pri pokopu oseb, ki jih poiskati kontakte krajevnih skupnosti in podatke dobiti od njih, občina pokoplje na svoje stroške. Med 21 nenačrtno večinoma po telefonu. Konec aprila 2023 sem imel vse pregledanimi občinami - nobena ni mestna - sem v dvanajstih odgovore. primerih v odloku o pokopališki in pogrebni dejavnost ter urejanju pokopališč našel določbo o obveznem sežigu; od teh V drugem delu sem pregledal nekatere občinske odloke o dvanajstih je v šestih primerih določen raztros, v treh žara, v treh pogrebni in pokopališki dejavnosti in v njih poiskal z ničelno pa raztros ali žara; dve občini sta zapisali vse tri možnosti in ena hipotezo povezane določbe. od njih daje prednost pokopu v krsti; ena navaja krsto ali žaro; šest odlokov ne določa ničesar. Od dvanajstih mestnih občin jih šest določa sežig ( tri raztros, tri pa žaro ali raztros), v šestih pa to v odloku ni določeno. V tistih šestih, ki določajo sežig, ni 3 Rezultati določbe, da je treba vprašati sorodnike ali upoštevati željo Prvi del raziskave pove, da je vseh pokopališč 1 231. Število pokojnega; da si bo občina skušala povrniti strošek pokopa iz pokopališč ene občine se giblje od nič v dveh občinah do 45 v pokojnikove zapuščine, pač. Pregledal sem torej 33, oziroma eni občini. Žare povsod pokopavajo v klasične grobove, nekatera dobrih 15 odstotkov vseh občinskih odlokov. To je le del celotne pokopališča pa imajo za žare niše v žarnem zidu, žarna polja, ali populacije 212 občin, za razliko od prvega dela raziskave, v posamične žarne grobove. Med skupno 212 občinami jih 67 na kateri sem zbral podatke o celotni populaciji pokopališč. Vendar vseh svojih pokopališčih: zagotavlja pokope v krstah in v žarah; to zadošča za ugotovitev diskriminacije. Koliko te vrste prostora za raztros nimajo; na voljo pa je prostor tako za najem diskriminacije bi našel, če bi pregledal vse občinske odloke, novih klasičnih grobov kot tudi žarnih grobov oziroma niš. Na težko ocenim, saj vzorec 33 občin ni bil narejen po pravilih treh pokopališčih ne pokopavajo v krstah - tudi če je na voljo slučajnega vzorčenja. Ob tem je treba navesti, da so ti odloki v klasičen grob, ki mu je potekla mirovalna doba. Na 50 konkretnih primerih lahko protizakoniti, saj področni zakon pokopališčih je sicer pokop v krsti mogoč v grob, ki mu je določa, da se pogrebna slovesnost opravi v skladu z voljo potekla mirovalna doba, ni pa na voljo novih prostorov za pokojnika in na način, določen s pokopališkim redom, če pa klasične grobove. Eno pokopališče ima prav zanimivo ureditev. pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni Parcele za klasične in žarne grobove dobiš zastonj. Prostora je slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba [3]. dovolj za ene in druge. Če zahtevaš nov klasični grob in nimaš Do tu navedena diskriminacija temelji na predpisih, obstaja svojega (družinskega), grob dobiš. Če pa zahtevaš klasični pokop pa še diskriminacija pri izvajanju sicer nediskriminatornih in imaš svoj grob, se najprej opravi sondiranje. Če se pokaže, da predpisov. Ko je na papirju mogoče, dejansko pa nemogoče ali je pokop v ta grob mogoč, se to naredi, če pa ni mogoč, stranka skoraj nemogoče. ne more dobiti novega prostora, ampak mora dati pokojnika v Gospa, ki mi je potožila, da je bila zelo prizadeta, ker leta žaro, čeprav je prostora za grobove dovolj. Na drugem 2018 za njeno sestro ni bilo klasičnega groba na domačem pokopališču imajo na enem delu pravilo, da se v klasični grob, pokopališču in jo je morala dati upepeliti, je iz občine, ki mi je v ki mu je potekla mirovalna doba, sme v krsti pokopati samo odgovoru na vprašalnik sporočila, da na vseh njihovih ožjega sorodnika osebe, ki je bila zadnja pokopana. pokopališčih pokopavajo tudi v krstah in da imajo prostor za nove klasične grobove. Sama je bila takrat govorila z Pokopališča, kjer ne bi bil mogoč žarni pokop, ni. Na 150 odgovornim pri pogrebnem podjetju in z delavcem na pokopališčih, sicer ni mogoče dobiti nove niše ali žarnega groba, pokopališču; oba sta povedala, da nove grobne parcele ni. O tem je pa mogoč pokop žare v klasični grob. Prostor za raztros je neskladju informacij sem obvestil odgovornega pri tem podjetju. urejen na 169 pokopališčih v 123 občinah in sicer v 89 občinah Pogledal je v kataster grobov in povedal, da so še prosti grobovi, na enem, v 25 na dveh, v sedmih na treh, v eni na štirih in v eni da pa se bo še pozanimal, ker takrat še ni bil v tej službi. Poskrbel na petih pokopališčih. Enajst pokopališč je v opuščanju in se na sem, da se je o tem pogovoril neposredno s prizadeto gospo. njih ne pokopava več. Povedal ji je, da je šele prvo leto na tem mestu, a ima informacije svojih ljudi in tudi iz katastra grobov je razvidno, da so grobne parcele sedaj - in so vedno bile - na voljo, in je možno sedaj, kakor je bilo tudi v preteklosti, dobiti nov grob. Dejansko sta res 4 Zaključki raziskave dva opuščena groba zravnana in v katastru zavedena kot prosta, Ničelno hipotezo o nediskriminaciji je treba zavrniti. Tisti, ki vendar sta tako utesnjena, da je grob zelo težko izkopati; delavec si želijo pokopa v krsti, so očitno diskriminirani: na treh bi moral sproti odnašati zemljo, ker ob grobu ni prostora zanjo. pokopališčih, kjer sploh ni pokopa v krsti; na 50 pokopališčih, ki Tako da se delavci, s katerimi pride naročnik pokopa v stik, nimajo prostora za nove grobove; na pokopališču, kjer domačin izogibajo kopanju teh grobov in rečejo, da to ni mogoče; med ne more dobiti novega groba, čeprav prostor je; tam, kjer sme v ljudmi v vasi zato že leta velja, da prostih klasičnih grobov na krsti sme pokopati samo ožjega sorodnika osebe, ki je bila zadnja tem pokopališču ni. Drugje na primer se delavec – neposredni pokopana. izvajalec – ob zahtevi za klasičen pokop zgrozi (“a potem bo pa treba kopat”) in pove, da bo v tem primeru pogreb lahko šele več 38 dni pozneje kot bi bil žarni. Ko stranka vztraja pri klasičnem 5 Razmislek o vzrokih pokopu, se izkaže, da lahko dobi isti termin kot pri žarnem. Leta 2022 smo tu opozorili na neverjetno povečanje števila žarnih pokopov, ki ga ni mogoče pojasniti s podatki s področij Zaradi večjega napora pri kopanju klasičnega groba, morebiti gospodarjenja s prostorom, niti z ekonomskimi, etičnimi, pa tudi iz drugih razlogov, neposredni izvajalci marsikje - v verskimi in ekološkimi razlogi [4]. Ob ekoloških razlogih (Med časovni in duševni stiski sorodnikov umrlega marsikdaj uspešno upepelitvijo človeškega telesa nastane na primer 160, po - prepričujejo naročnike, naj se odločijo za upepelitev. Na papirju nekaterih virih pa celo več kg toplogrednega plina CO2[5]), hudi torej lahko dobiš grob, vendar Bog ne daj, da bi vztrajal, da ga energetski potratnosti upepeljevanja, posebej etični in verski res izkopljejo. razlogi govorijo v prid klasičnemu pokopu v krsti. Na koncu smo ostali brez razlage tako hitre rasti števila in deleža upepelitev Raziskava torej ugotavlja diskriminacijo naročnikov pokojnikov. klasičnih pokopov tako s predpisi kot tudi z izvajanjem predpisov: Po ugotovitvi, da lokalne in državne oblasti diskriminirajo - s krajevnimi predpisi na več deset pokopališčih, ki tiste, ki se odločajo za pokop v krsti, in torej pospešujejo prepovedujejo klasičen pokop v krsti ali ne upepeljevanje, se še ostreje zastavlja vprašanje o pravih vzrokih zagotavljajo prostora za nov klasični grob, tega pospeševanja ter skupinah ali osebah, ki stojijo za njim. - z občinskimi predpisi v mnogih občinah, ki z odlokom določajo upepelitev oseb, ki jih občina pokoplje na Zahvala svoje stroške, - z državnimi predpisi, saj področni zakon ne Zahvaljujem se več sto prijaznim ljudem, ki so mi posredovali prepoveduje navedene diskriminacije na krajevni in dragocene podatke in izkušnje ter mi potrpežljivo razložili, kar občinski ravni, ne zagotavlja enakih možnosti za je bilo treba. izbiro načina pokopa in na državni ravni ne določa zbiraja podatkov o možnostih pokopa, References / Literatura - s konkretnim izvajanjem sicer nediskriminatornih [1] Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), UL RS, št. 62/16 in 3/22 – ZDeb , 17. člen. predpisov, ko uslužbenci pogrebnih podjetij ob [2] Odločba US RS št. U-I-223/16 z dne 23. 4. 2020. naročanju pogreba odvračajo naročnike od izbire [3] Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), UL RS, št. 62/16 in klasičnega pokopa. 3/22 – ZDeb, 14. člen. [4] Drago Čepar, 2022, POLITIČNA KOREKTNOST IN SPOŠTOVANJE TELES UMRLIH, Zbornik 25. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA -IS 2022, zvezek F, Demografske in družinske analize, J. Malačič, M.J. Osredkar, M. Gams (ur.), str. 15-17, Ljubljana, (https://is.ijs.si/?page_id=15435). [5] I. Zobavnik, M. Pristavec Đogić, Upepeljevanje pokojnikov in sežiganje biološkega materiala, str. 7, DZRS, 2016 39 Ocena bremena telesne neaktivnosti v Sloveniji Physical inactivity burden assessment in Slovenia Daša Farčnik† Petra Došenović Bonča Marko Pahor Maja Zalaznik School of Economics and School of Economics and School of Economics and School of Economics and Business Business Business Business University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia dasa.farcnik@ef.uni-lj.si petra.d.bonca@ef.uni-lj.si marko.pahor@ef.uni-lj.si maja.zalaznik@ef.uni-lj.si Daša Pruš Armin Paravlić Janez Vodičar Faculty of Sport Faculty of Sport Faculty of Sport University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia Ljubljana, Slovenia dasa.prus@fsp.uni-lj.si armin.paravlic@fsp.uni-lj.si janez.vodicar@fsp.uni-lj.si Povzetek between 13,300 and 17,600 cardiovascular patients, between 7,000 and 13,000 diabetic patients, and around 1,500 dementia Prispevek ocenjuje breme telesne neaktivnosti v Sloveniji v letu patients. Furthermore, we estimate that in 2019, physical 2019, in sicer na podlagi epidemiološkega pristopa osnovanega inactivity and consequently cardiovascular diseases, diabetes, na populaciji, in sicer na podlagi relativnega tveganja prevalence and dementia resulted in the deaths of between 188 and 252 treh vrst bolezni (srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in individuals, most due to cardiovascular diseases. Due to physical demence) zaradi telesne neaktivnosti in populacijskega inactivity, a total of 156,036 disability adjusted life years were pripisljivega deleža. Na podlagi tega pristopa ocenjujemo, da je lost due to cardiovascular diseases, diabetes, and dementia. bilo zaradi telesne neaktivnosti v Sloveniji leta 2019 med 13 in 17,5 tisoč srčno-žilnih obravnavanih pacientov, med 7 in 13 tisoč Keywords obravnavanih sladkornih pacientov in okrog 1.500 obravnavanih pacientov z demenco. Nadaljnje ocenjujemo, da je v letu 2019 Physical inactivity, burden of physical inactivity, mortality zaradi telesne neaktivnosti in posledično srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in demence umrlo med 188 in 440 oseb, največ 1 Uvod zaradi srčno-žilnih bolezni. Zaradi telesne neaktivnosti in posledično srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in demence je Redna in dovolj intenzivna telesna aktivnost je ključna za bilo izgubljenih 156.036 zdravih let življenja. ohranjanje dobrega zdravja in dolgoživosti. Raziskave jasno kažejo, da telesna aktivnost znatno znižuje verjetnost za Ključne besede predčasno smrt in deluje kot preventivni ukrep proti številnim kroničnim nenalezljivim boleznim [1], [2]. Po podatkih Svetovne Telesna neaktivnost, breme telesne neaktivnosti, umrljivost zdravstvene organizacije je telesna neaktivnost četrti vodilni Abstract dejavnik tveganja za nenalezljive bolezni po vsem svetu in naj bi letno povzročila med 3,2 in 5 milijonov smrti na globalni ravni This paper assesses the burden of physical inactivity in Slovenia [3]. V Sloveniji po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in 2019 based on an epidemiological top-down approach, 73% odraslih dosega priporočene ravni telesne aktivnosti, ki grounded on the population and thus a prevalence approach using vključujejo vsaj 150 minut zmerne intenzivne aerobne dejavnosti population attributable fraction. Using this method, we estimate ali 75 minut visoko intenzivne dejavnosti na teden, 27% pa ne that due to physical inactivity in Slovenia in 2019, there were [4]. Temu vsled se povečuje tveganje za nenalezljive bolezni, predvsem za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, različne Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or vrste raka, debelost, hipertenzijo, osteoporozo, osteoartritis, classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed depresijo in kognitivni upad. for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must V tem prispevku se zato osredotočamo na tri vrste bolezni, ki be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). so posledica telesne neaktivnosti: izbrane srčno-žilne bolezni, Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). sladkorno bolezen in demenco. Namen prispevka je oceniti breme telesne neaktivnosti, ki izhaja iz bremena teh treh navedenih bolezni. Tako na podlagi relativnega tveganja za 40 Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia Farčnik et al. nastanek posamezne vrste bolezni izračunamo populacijski Nato je izračunan pripisljiv delež med izpostavljenimi (v pripisljivi delež, ki ga uporabimo za oceno prevalence teh nadaljevanju PDI), in sicer z uporabo enačbe 3, ki temelji na bolezni zaradi telesne neaktivnosti ter oceno umrljivosti in razliki med verjetnostjo (P) tveganja bolezni med izgubljenih zdravih let življenja. izpostavljenimi in verjetnostjo tveganja bolezni med neizpostavljenimi, glede na tveganje bolezni med izpostavljenimi. 2 Metodologija in podatki ̅̅̅ Breme telesne neaktivnosti je ocenjeno na podlagi pristopa, ki PDI - 𝑝𝑟𝑖𝑝𝑖𝑠𝑙𝑗𝑖𝑣 𝑑𝑒𝑙𝑒ž 𝑚𝑒𝑑 𝑖𝑧𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖𝑚𝑖 = 𝑃(𝐵|𝐴)−𝑃(𝐵|𝐴) (3) 𝑃(𝐵|𝐴) posnema že obstoječe poskuse ocene bremena bolezni [5], [6]. Tako uporabimo epidemiološki pristop, pristop od zgoraj Na podlagi izračunov IP in PDI za srčno-žilne bolezni in navzdol, ki je osnovan na populaciji (angl. population-based sladkorno bolezen je izračunan PAF na podlagi enačbe 4. PAF approach) in prevalenčni pristop. Pristop temelji na naslednjih za srčno-žilne bolezni znaša 4,6 %, za sladkorno bolezen pa 8,3 korakih: 1) Ocenjena je prevalenca telesne neaktivnosti; 2) %. Izračun PAF za demenco na podlagi razpoložljivih podatkov Ocenjeno je relativno tveganje za nastanek bolezni zaradi telesne ni bil mogoč, zato je uporabljen zgolj PAF iz literature. neaktivnosti. Relativno tveganje je razmerje prevalence (števila primerov bolezni v opazovanem obdobju) med izpostavljenimi 𝑃𝐴𝐹 = 𝐼𝑃 ∙ 𝑃𝐷𝐼 (4) in neizpostavljenimi (npr. tveganje za opazovani dogodek v testni skupini/tveganje za opazovani dogodek v kontrolni Podatki o telesni neaktivnosti izhajajo iz Nacionalne skupini). Izpostavljena skupina je tista skupina, ki ni bila dovolj raziskave o EHIS, ki je bila nazadnje izvedena v letu 2019. telesno aktivna – to so telesno neaktivni posamezniki. Anketo je izvedel NIJZ na reprezentativnem vzorcu Neizpostavljena skupina je tista skupina, ki je bila dovolj telesno posameznikov starih 15 let in več, in sicer 9.900 oseb. Eden aktivna – to so telesno aktivni posamezniki. 3) Izračunan je izmed sklopov EHIS ankete se nanaša tudi na telesno populacijski pripisljivi delež (angl. PAF – population attributable aktivnost/gibanje. Telesna aktivnost in neaktivnost je definirana faction). PAF predstavlja delež, ki ga je mogoče pripisati na podlagi vprašanja: »Ali ste dnevno povprečno telesno dejavni populaciji. Meri sorazmerno zmanjšanje populacijske bolezni ali vsaj 30 minut ali skupno 150 minut na teden? [Upoštevajte umrljivosti, ki bi nastala, če bi izpostavljenost dejavniku tveganja aktivnosti pri delu, vsakodnevnih opravilih in v prostem času.]« zmanjšali na alternativni idealni scenarij izpostavljenosti [5], [7]. z možnim odgovorom DA ali NE. Ker meja 150 minut na teden 4) Na podlagi PAF je ocenjena prevalenca bolezni zaradi telesne ustreza priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije je za neaktivnosti, število umrlih in izgubljena zdrava leta življenja. potrebe tega prispevka telesna neaktivnost definirana z V oceni je upoštevano relativno tveganje (RR) iz dveh virov. odgovorom NE na to vprašanje. Slika 1 prikazuje delež telesno Prvi vir relativno tveganje povzema po obstoječih študijah [5], neaktivnih po starostnih razredih in po spolu v letu 2019. drugi vir pa so podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ), in sicer iz Nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu (European Health Interview Survey – 45,0 EHIS, v nadaljevanju EHIS). Temu vsled uporabimo in 40,0 35,0 izračunamo tudi dva različna populacijska pripisljiva deleža. [5] 30,0 poroča o relativnem tveganju za srčno-žilne bolezni v višini 0,75 25,0 ter za sladkorno bolezen v višini 0,61. Na podlagi relativnega 20,0 tveganja in deleža neaktivnih in uporabi formule (1) poročajo o 15,0 populacijskem pripisljivem deležu - PAF za Slovenijo kot: 3,5% 10,0 za srčno-žilne bolezni ter 4,4% za sladkorno bolezen. Demenca 5,0 0,0 v študiji ni upoštevana, zato je uporabljen PAF iz študije [8] in 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 75-84 85-94 znaša 4,5%. 𝑃𝐴𝐹 = 𝑃𝑒(𝑅𝑅−1) ∙ 100 , 𝑃 Moški Ženske 𝑃 𝑒 = 𝑑𝑒𝑙𝑒ž 𝑡𝑒𝑙𝑒𝑠𝑛𝑜 𝑛𝑒𝑎𝑘𝑡𝑖𝑣𝑛𝑖ℎ (1) 𝑒(𝑅𝑅−1)+1 Na podlagi podatkov NIJZ pa smo po vzoru [9] izračunali Slika 1: Delež telesno neaktivnih (v %) po starostnih delež izpostavljenih primerov (v nadaljevanju IP), in sicer z kategorijah, 2019 uporabo enačbe 2. Delež izpostavljenih primerov primerja dve množici (skupini ljudi), in sicer tisto, ki je bila izpostavljena Osredotočamo se na tri vrste bolezni, ki so posledica telesne dejavniku tveganja (v tem primeru telesni neaktivnosti) in je neaktivnosti: izbrane srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in obolela, to je množica A, in tisto, ki ni bila izpostavljena demenco. Natančneje, izbrane srčno-žilne bolezni (s kodami po dejavniku tveganja (niso bili telesno neaktivni) in so vseeno Mednarodni klasifikaciji bolezni MHB-10-AB, verzija 6): oboleli, to je množica B. IP je izračunan posebej za srčno-žilne Esencialna (primarna) arterijska hipertenzija (I10), bolezni in sladkorno bolezen. Hipertenzivna bolezen srca (I11), Angina pektoris (I20), Akutni 𝑛(𝐴∩𝐵) 𝐼𝑃 = 𝑑𝑒𝑙𝑒ž 𝑖𝑧𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑟𝑖𝑚𝑒𝑟𝑜𝑣 = (2) miokardni infarkt (I21); Naslednji miokardni infarkt (I22); 𝑛(𝐵) Kronična ishemična bolezen srca (I25) 𝐴 … 𝑚𝑛𝑜ž𝑖𝑐𝑎, 𝑘𝑖 𝑗𝑒 𝑖𝑧𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑎 𝑑𝑒𝑗𝑎𝑣𝑛𝑖𝑘𝑢 𝑡𝑣𝑒𝑔𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑗𝑒 𝑜𝑏𝑜𝑙𝑒𝑙𝑎 ; Ateroskleroza (I70) ter 𝐵 … 𝑚𝑛𝑜ž𝑖𝑐𝑎, 𝑘𝑖 𝑛𝑖 𝑖𝑧𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑎 𝑑𝑒𝑗𝑎𝑣𝑛𝑖𝑘𝑢 𝑡𝑣𝑒𝑔𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑗𝑒 𝑜𝑏𝑜𝑙𝑒𝑙𝑎 Ateroskleroza arterij udov (I70.2) ter Srčno popuščanje (I50). Za 𝑛 … š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖𝑘𝑜𝑣 demenco so upoštevane naslednje bolezni: Demenca pri Alzheimerjevi bolezni (F00); Vaskularna demenca (F01); 41 Ocena bremena telesne neaktivnosti v Sloveniji Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia Demenca pri drugih boleznih (F02); Neopredeljena demenca sladkorne bolezni in demence je v letu 2019 umrlo med 188 in (F03); Alzheimerjeva bolezen (G30). Za sladkorno bolezen pa: 252 posameznikov. To sicer predstavlja en oziroma dva odstotka Sladkorna bolezen tipa 1 (E10); Sladkorna bolezen tipa 2 (E11); vseh umrlih, vendar zaradi telesne neaktivnosti in posledičnih Druge vrste sladkorna bolezen (diabetes) (E13); Sladkorna bolezni nastajajo znatni stroški [13]. Ti vključujejo neposredne bolezen neopredeljenega tipa (E14). in posredne stroške, med njimi neposredne zdravstvene in Podatki o številu obravnavanih bolnikov izhajajo iz nezdravstvene stroške ter posredne stroške, ki so posledica izgub naslednjih virov: za srčno-žilne bolezni [10], za sladkorne produktivnosti zaradi bolniškega staleža (absentizma), bolnike [11], za demenco pa [12]. Vsi podatki so za leto 2019, prezentizma, pa tudi prezgodnje umrljivosti, prezgodnjega razen za demenco, za katero so podatki za leto 2018. Podatki o upokojevanja, delovne neaktivnosti in stroškov podjetij, ki številu umrlih so pridobljeni s strani NIJZ, o izgubljenih morajo zaradi izgube zaposlenih iskati in usposabljati nove zdravih letih življenja pa iz Inštituta za metrike in ocenjevanje zaposlene. zdravja ("Institute for Health Metrics and Evaluation"- IHME). Čeprav Slovenija velja za športen narod, podatki kljub temu Inštitut poroča o izgubljenih zdravih letih življenja za vse srčno- kažejo, da se delež telesno neaktivnih med starostnimi razredi žilne bolezni (ne samo za izbrane in predstavljene predhodno), razlikuje in je visok predvsem pri starejših. Zato prispevek za diabetes tipa 2 ter Alzheimerjevo bolezen in druge oblike ponuja tudi nekaj vhodnih informacij za snovalce nacionalnih demenc. preventivnih programov, v sinergiji z dosedanjimi aktivnostmi krovnih institucij, ki pripravljajo programe in politike športno/gibalnih aktivnosti. 3 Rezultati Ocena števila bolnikov izbranih bolezni zaradi telesne neaktivnosti kaže, da se število bolnikov razlikuje od Zahvala populacijskega pripisljivega deleža (Tabela 1). Ocenjujemo, da Prispevek je financiran s strani Javne agencije za raziskovalno je bila večina pacientov obravnavanih zaradi izbranih srčno- dejavnost Republike Slovenije št. V5-2246. Za posredovane žilnih bolezni, in sicer med 13.300 in 17.600 bolnikov (ponovno podatke se iskreno zahvaljujemo Nacionalnemu inštitutu za odvisno po uporabljenega populacijskega pripisljivega deleža), javno zdravje. število obravnavanih pacientov zaradi sladkorne bolezni je bilo med slabih 7 tisoč in 13 tisoč, obravnavanih pacientov z demenco References / Literatura pa okrog 1.500. [1] M. Nelson et al. , ‘Physical Activity and Public Health in Older Adults: Podobno je tudi ocena števila umrlih zaradi telesne Recommendation From the American College of Sports Medicine and the neaktivnosti odvisna od populacijskega pripisljivega deleža. American Heart Association’, Circulation, vol. 116, no. 9, pp. 1094–1105, Aug. 2007. Ocenjujemo, da je bilo število umrlih zaradi izbranih bolezni, ki [2] W. Haskell et al. , ‘Physical Activity and Public Health: Updated so posledica telesne neaktivnosti, med 188 in 252, največ zaradi Recommendation for Adults From the American College of Sports Medicine and the American Heart Association’, Circulation, vol. 116, no. srčno-žilnih bolezni. Ocenjujemo, da je bilo število umrlih zaradi 9, pp. 1081–1093, Aug. 2007. telesne neaktivnosti, ki so umrli zaradi sladkorne bolezni precej [3] WHO, ‘Global Health Estimates: Life expectancy and leading causes of death and disability’. Accessed: Sep. 18, 2023. [Online]. Available: nižje, in sicer med 17 in 31 umrlimi, podobno tudi v primeru https://www.who.int/data/gho/data/themes/mortality-and-global-health- demence, ko je bilo število umrlih zaradi telesne neaktivnosti 16. estimates Število izgubljenih zdravih let življenja pa je zaradi srčno- [4] WHO, ‘Global status report on physical activity 2022: country profiles’. Accessed: Sep. 03, 2024. [Online]. Available: žilnih bolezni znašalo 115 tisoč, dodatno še dobrih 20 tisoč zaradi https://www.who.int/publications/i/item/9789240064119 sladkorne bolezni in 20.200 zaradi demence, skupaj torej 156 [5] D. Ding et al. , ‘The economic burden of physical inactivity: a global analysis of major non-communicable diseases’, The Lancet, vol. 388, no. tisoč let življenja. 10051, pp. 1311–1324, Sep. 2016, doi: 10.1016/S0140-6736(16)30383-X. [6] A. C. Santos, J. Willumsen, F. Meheus, A. Ilbawi, and F. C. Bull, ‘The cost of inaction on physical inactivity to public health-care systems: a Tabela 1: Ocena bremena telesne neaktivnosti population-attributable fraction analysis’, Lancet Glob. Health, vol. 11, no. 1, pp. e32–e39, Jan. 2023, doi: 10.1016/S2214-109X(22)00464-8. [7] I.-M. Lee, E. J. Shiroma, F. Lobelo, P. Puska, S. N. Blair, and P. T. Število obravnavanih Katzmarzyk, ‘Effect of physical inactivity on major non-communicable Število umrlih DALYs pacientov diseases worldwide: an analysis of burden of disease and life expectancy’, The Lancet, vol. 380, no. 9838, pp. 219–229, Jul. 2012, doi: Bolezni PAF1 PAF2 PAF1 PAF2 10.1016/S0140-6736(12)61031-9. Izbrane srčno- [8] R. C. Vergara, P. Zitko, A. Slachevsky, C. San Martin, and C. Delgado, žilne bolezni ‘Population attributable fraction of modifiable risk factors for dementia in 13.340 17.608 155 204 115.062 Chile’, Alzheimers Dement. Diagn. Assess. Dis. Monit. , vol. 14, no. 1, p. Sladkorna 6.894 12.967 17 31 20.680 e12273, Feb. 2022, doi: 10.1002/dad2.12273. bolezen [9] B. Siegerink and J. L. Rohmann, ‘Impact of your results: Beyond the Demenca 1.536 16 20.294 relative risk’, Res. Pract. Thromb. Haemost. , vol. 2, no. 4, pp. 653–657, Oct. 2018, doi: 10.1002/rth2.12148. Skupaj 188 252 156.036 [10] K. Janša and D. Gavrić, ‘Kazalniki zdravstvenih storitev bolezni obtočil. Poročilo za obdobje 2019-2023’. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2024. [11] P. D. Bonča, D. Gavrić, K. Janša, and J. Sambt, ‘Direct diabetes-related 4 Zaključek healthcare expenditures in Slovenia: recent evolution and future projections based on population-level data’, Expert Rev. Pharmacoecon. V prispevku ugotavljamo, da zaradi telesne neaktivnosti v Outcomes Res. , vol. 24, no. 3, pp. 427–436, Mar. 2024, doi: Sloveniji nastaja breme, ki se med drugim odraža v številu 10.1080/14737167.2024.2302423. [12] J. Georges, C. Bintener, and O. Miller, ‘Dementia in Europe Yearbook obolelih, umrlih in izgubljenih zdravih letih življenja. Na primer, 2019: Estimating the prevalence of dementia in Europe | Alzheimer zaradi telesne neaktivnosti in posledičnih srčno-žilnih bolezni, Europe’, Jun. 2024. Accessed: Sep. 03, 2024. [Online]. Available: 42 Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia Farčnik et al. https://www.alzheimer-europe.org/resources/publications/dementia- [13] D. Farčnik et al. , ‘Vpliv športne/gibalne aktivnosti na ekonomske in europe-yearbook-2019-estimating-prevalence-dementia-europe družbene stroške zdravja’. Končno poročilo projekta, Ekonomska fakulteta, 2024. 43 Cohort Fertility Trends in Post-Yugoslav States1 Ivan Čipin Department of Demography Faculty of Economics & Business, University of Zagreb icipin@efzg.hr Abstract This study provides an in-depth analysis of cohort fertility, parity progression, and family size in the former Yugoslav countries, which include Bosnia-Herzegovina, Croatia, Kosovo, Montenegro, North Macedonia, Serbia, and Slovenia. Though politically united for much of the 20th century, these countries exhibit diverse fertility patterns due to their distinct socio-economic and cultural histories. The analysis utilizes census data to compute completed cohort fertility rates (CFR) and parity progression ratios (PPR), revealing the different paces of fertility decline. Slovenia, Croatia, and Serbia form a low-fertility cluster, with cohort fertility stabilizing at around two children per woman by the 1930 cohort. Bosnia-Herzegovina, North Macedonia, and Montenegro constitute a high-fertility cluster where the fertility transition occurred more gradually. Kosovo remains unique with persistently high fertility, though it has experienced substantial declines in recent cohorts. The findings highlight how socio-economic transformations, cultural norms, and historical legacies have shaped fertility behaviours in each country, providing insights into long-term fertility trends. Keywords: Cohort fertility, parity progression, family size, former Yugoslavia Introduction The former Yugoslav countries are an interesting case study for demographic analysis due to their shared historical and political past, yet vastly different socio-cultural trajectories. The region has experienced a complex process of demographic transition, influenced by varying degrees of industrialization, urbanization, and shifts in family norms and gender roles. Yugoslavia’s political dissolution in the 1990s further differentiated the trajectories of its successor states, as each country embarked on distinct political and economic paths. Fertility decline, an integral component of demographic transition, occurred at different pace across the region, influenced by both economic factors and deeply rooted cultural traditions (Breznik, 1991; Rašević, 1971). The countries that made up Yugoslavia were heterogeneous in terms of religion, ethnic composition, and socio-economic development. For example, Slovenia, with its history of Austro-Hungarian influence, had long experienced lower fertility rates and higher economic development compared to Kosovo, which was marked by a deeply agrarian, patriarchal society (Erlich, 1966). The question this study addresses is whether the fertility behaviour of the former Yugoslav countries has converged or if the region continues to exhibit significant diversity in cohort fertility trends. This analysis is important 1 This presentation draws on research previously published in Comparative Population Studies, presenting key insights from the article Cohort Fertility, Parity Progression, and Family Size in Former Yugoslav Countries by Ivan Čipin, Kryštof Zeman, and Petra Međimurec. 44 for understanding the demographic evolution of these countries in the context of their socio-economic and cultural histories. Fertility in Context: Socioeconomic and Cultural Influences The fertility transition in the former Yugoslav countries was influenced by economic, cultural, religious, and institutional factors, leading to regional differences in fertility patterns. Yugoslavia’s complex historical and political background shaped the socio-economic trajectories of its republics, affecting their fertility behaviours. Yugoslavia was historically split between Western (Austro-Hungarian) and Eastern (Ottoman) cultural spheres, influencing marriage patterns and family structures. Slovenia and Croatia, with more Western European influences, transitioned to lower fertility rates earlier due to urbanization, industrialization, and expanded education for women. By contrast, Bosnia-Herzegovina and Kosovo, with strong Ottoman legacies, maintained traditional patriarchal family structures for longer, resulting in higher fertility (Erlich, 1966; Breznik, 1991). Religious diversity across the region also shaped fertility norms. Catholic regions like Croatia and Slovenia experienced earlier fertility decline, in part due to more progressive attitudes toward birth control, while predominantly Muslim Kosovo adhered to traditional norms, leading to higher fertility rates (Rašević, 1971; Breznik, 1991). Women's education and labour force participation were critical factors in fertility change. In Slovenia and Croatia, higher education led to delayed marriage and smaller family sizes, while in Bosnia-Herzegovina and Kosovo, lower educational attainment for women delayed fertility transition (Woodward, 1985; Rašević, 1971). The socialist era brought further changes, promoting gender equality and female workforce participation, particularly in urban areas, which contributed to declining fertility. However, traditional values persisted in rural areas, slowing this transition. Institutional factors also played a role. Unlike many socialist states, Yugoslavia did not implement strong pronatalist policies and allowed for regional variation in family planning. Slovenia facilitated access to contraception and abortion, while Kosovo, influenced by its traditional values, maintained higher fertility levels. (Breznik, 1991; Drezgić, 2010). The economic instability of the 1990s further reduced fertility as large families became less viable (Calic, 2019; Kapor-Stanulović & David, 1999). Overall, the fertility transition in former Yugoslav countries were shaped by a combination of socioeconomic modernization, cultural norms, and institutional policies. While modernization spurred fertility decline in some regions, strong religious and cultural traditions delayed it in others, reflecting the complex socio-political dynamics of the region. Data and Methods The study analyses census data covering women born between 1868 and 1973, offering a comprehensive look at fertility trends over more than a century. Completed cohort fertility rates (CFR) and parity progression ratios (PPR) were calculated for the seven successor states of Yugoslavia. The census data used for this analysis span multiple decades, from the first post-war census in 1948 to the censuses conducted in the 2010s. The CFR measures the average number of children born to women by the end of their reproductive years, while the PPR shows proportion of women who progress from one parity to the next. These indicators provide a detailed understanding of how family size and fertility behaviour have evolved in the region. To examine the similarities and differences between the countries, the study also analyses the parity composition of families, looking at the proportion of women with different numbers of children. The results are grouped into clusters based on similar fertility patterns. This methodological approach 45 allows for the identification of key trends in fertility decline and provides a basis for understanding the factors contributing to these patterns. Results The completed cohort fertility of women born between 1868 and 1973 in the former Yugoslav republics shows high fertility rates before the demographic transition. In the 1870 cohort, fertility ranged from 4.3 to 6.0 children per woman. Serbia, Slovenia, and Croatia experienced early fertility declines, while Bosnia-Herzegovina, North Macedonia, and Montenegro maintained higher fertility until around 1900 cohort. By the 1930 cohort, fertility in Serbia, Croatia, and Slovenia had dropped below 2 children per woman, while Bosnia-Herzegovina, North Macedonia, and Montenegro had declined to around 3.5 children per woman. Kosovo, however, retained high fertility levels at 5.7 children per woman. The analysis reveals three distinct clusters of cohort fertility behaviour. Croatia, Slovenia, and Serbia represent a low-fertility cluster, where fertility declined rapidly during the first half of the 20th century and stabilized at around two children per woman by the 1930 cohort. This early fertility decline is attributed to factors such as industrialization, urbanization, rising female education, and changing family norms. For instance, Slovenia, the most economically advanced of the Yugoslav republics, exhibited fertility patterns similar to those seen in Western Europe, with high levels of childlessness and smaller family sizes becoming the norm by the mid-20th century. The second cluster consists of Bosnia-Herzegovina, North Macedonia, and Montenegro, where fertility remained high until the mid-20th century but began to decline more gradually. These countries saw a slower fertility transition due to their more traditional social structures and slower socio-economic modernization. In these regions, large families remained more common, and the fertility decline was less pronounced until the 1960s and 1970s cohorts. The persistence of higher parity progression ratios to third and subsequent children in these countries illustrates the slower pace of change compared to the low-fertility cluster. Kosovo, meanwhile, stands out as a unique case with persistently high cohort fertility throughout much of the 20th century. Fertility in Kosovo remained at around six children per woman until the 1940 cohort, only beginning to decline significantly in later cohorts. By the 1970 cohort, fertility had fallen to just under three children per woman, but this remains exceptionally high compared to other European countries. The high fertility in Kosovo is linked to its agrarian economy, patriarchal family structures, and lower levels of female education and labour force participation (Breznik, 1991). Traditional family norms and the strong influence of religion contributed to the slower adoption of birth control and smaller family sizes in Kosovo. Conclusion The findings of this study highlight the significant diversity in fertility patterns across the former Yugoslav countries, underscoring the importance of historical, socio-economic, and cultural contexts in shaping fertility behaviour. The clustering of countries into three distinct groups—low-fertility, high-fertility, and Kosovo as an outlier—demonstrates how varying levels of modernization, economic development, and cultural traditions have influenced cohort fertility trends over the past century. While some convergence in fertility behaviour is evident, particularly in the gradual decline of fertility in the high-fertility cluster, significant differences remain. Slovenia, Croatia, and Serbia transitioned to below-replacement fertility levels earlier due to socioeconomic modernization and changing family norms. In contrast, Bosnia-Herzegovina, North 46 Macedonia, and Montenegro experienced a more gradual decline, influenced by cultural factors that supported larger families for a longer period. Kosovo, with its persistently high fertility rates, represents a case where traditional family structures and slow socio-economic development delayed the fertility transition. These results contribute to the broader understanding of fertility transition in the region and suggest that while economic and structural changes play a significant role in fertility decline, cultural and religious factors can slow or accelerate this process. The study provides a foundation for further research into the complex interplay of socio-economic and cultural factors that continue to shape fertility behaviour in the former Yugoslav countries. References Breznik, D. (1991) Stanovništvo Jugoslavije. Titograd: Chronos, Konzorcijum instituta društvenih nauka. Calic, M. J. (2019) A History of Yugoslavia. Central European Studies. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press. Drezgić, R. (2010) Policies and practices of fertility control under the state socialism. In: The History of the Family 15,2: 191-205 [https://doi.org/10.1016/j.hisfam.2009.11.001]. Erlich, V. (1966) Family in Transition: A Study of 300 Yugoslav Villages. Princeton, NJ: Princeton University Press. Kapor-Stanulović, N.; David, Henry P. (1999) Former Yugoslavia and Successor States. In: David, Henry P. (Ed.): From Abortion to Contraception: Resources to Public Policies and Reproductive Behavior in Central and Eastern Europe from 1917 to the Present. Westport, CT: Greenwood Press: 279-315. Rašević, M. (1971) Determinante fertiliteta stanovništva u Jugoslaviji. Beograd: Institut društvenih nauka, Centar za demografska istraživanja. Sklar, J. L. (1974) The Role of Marriage Behavior in the Demographic Transition: The Case of Eastern Europe around 1900. Population Studies 28,2: 231-247. Woodward, S. L. (1995) Socialist Unemployment: The Political Economy of Yugoslavia 1945-1990. Princeton, NJ: Princeton University Press. 47 Pregled planetarnih in lokalnih demografskih projekcij Overview of Demographic Global and Local Projections Matjaž Gams† Inteligentni sistemi Jozef Stefan Institute Ljubljana, Slovenija Matjaz.gams@ijs.si 1 Uvod Abstract / Povzetek Prispevek obravnava globalne in lokalne demografske Demografske spremembe predstavljajo enega ključnih spremembe, ki vključujejo zmanjševanje rodnosti, staranje izzivov današnjega časa, saj se svet sooča s prehodom iz obdobja prebivalstva in upad delovno aktivnih prebivalcev. Globalna rast eksponentne rasti prebivalstva v fazo stagnacije in potencialnega prebivalstva se je skoraj ustavila, z izjemo Afrike, kjer se rodnost upadanja. Razvite države, vključno s Slovenijo, že beležijo sicer še povečuje, a tudi tam počasi upada. Evropa, vključno s negativne demografske trende, ki se kažejo v nizki rodnosti, Slovenijo, se sooča s stagnacijo in celo upadom prebivalstva, kar staranju prebivalstva in zmanjšanju delovno aktivnega povzroča dolgoročne socialne in gospodarske izzive. Prispevek prebivalstva. Takšne spremembe vplivajo na vse družbene poudarja potrebo po strateških rešitvah, kot so spodbujanje podsisteme, od gospodarstva do zdravstva in socialnih sistemov rodnosti in ustrezna migracijska politika, da bi preprečili [1]. Po podatkih Rimskega kluba bo svetovno prebivalstvo v dolgoročno demografsko krizo in ohranili stabilno rast naslednjih desetletjih verjetno upadlo na šest milijard, kar prebivalstva. prinaša nove izzive na globalni ravni [2]. Demografski premiki so rezultat kompleksnih dejavnikov, Ključne besede kot so izboljšan dostop do izobraževanja, večja udeležba žensk na trgu dela, urbanizacija in dostopnost kontracepcije. Wolfgang Demografske spremembe, rodnost, staranje prebivalstva, globalna rast, Slovenija Lutz [3] v svoji študiji navaja, da so ti dejavniki bistveno prispevali k padcu rodnosti, predvsem v državah z visokim življenjskim standardom. Ob tem pa ne moremo zanemariti tudi vplivov, kot so spremembe v družinskih vrednotah in zakasnitev rojstev. Phillip Longman [4] poudarja, da imajo te spremembe Abstract dolgoročne posledice na gospodarski razvoj, saj manjše število The paper discusses global and local demographic changes, mladih vpliva na inovativnost in produktivnost, hkrati pa focusing on declining birth rates, population aging, and the povečuje pritisk na socialne sisteme. shrinking working-age population. Global population growth has Vse bolj aktualna postaja tudi razprava o okoljskih posledicah nearly halted, except in Africa, where birth rates are still rising zmanjševanja prebivalstva. Medtem ko manjše število ljudi but slowly declining as well. Europe, including Slovenia, is potencialno zmanjšuje pritisk na naravne vire, pa upad facing population stagnation or even decline, creating long-term prebivalstva prinaša tudi tveganje urbanega propadanja in social and economic challenges. The paper highlights the need zanemarjanja infrastrukture, kar izpostavlja Alan Weisman [5] v for strategic solutions, such as promoting birth rates and adopting svoji knjigi The World Without Us. Prav tako se države soočajo appropriate migration policies, to prevent a long-term z izzivom, kako oblikovati ustrezne politike za naslavljanje teh demographic crisis and ensure stable population growth. sprememb. Nekatere države se zatekajo k spodbujanju rojstev, druge pa k priseljevanju, kar pa odpira etična in politična Keywords vprašanja, povezana z integracijo priseljencev in ohranjanjem kulturne identitete [6]. Mediji in množice še vedno živijo v Demographic changes, Birth rates, Population aging, global prepričanju, da prihaja eksponentna rast prebivalstva, ampak ta growth, Slovenia se je že iztekla, nastavki za upad in izumiranja posameznih narodov pa so že nastavljena [7]. ∗ Zato je nujno, da se na demografske spremembe odzovemo Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note celostno, s strateškimi politikami, ki upoštevajo tako gospodarske, socialne kot okoljske vidike. Učinkovite rešitve Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed morajo temeljiti na poglobljenem razumevanju vzrokov in for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full posledic teh sprememb ter na sprejemanju inovativnih pristopov citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must za dolgoročno trajnostno upravljanje prebivalstva. be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia V prispevku prikažemo projekcije in tabele, ki potrjujejo © 2024 Copyright held by the owner/author(s). uvodne misli: svet bo iz eksponentne rasi prešel v (skoraj) https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.10 http://doi.org/DOI_RECEIVED_AFTER_REVIEW 48 ekonomski upad, ki bo morda ogrozil tudi rast človeške svetovno prebivalstvo v prihodnjih desetletjih začelo upadati, kar civilizacije. Pregled demografskih projekcij je narejen pretežno bo prineslo pomembne gospodarske, družbene in okoljske iz dveh virov: Eurostat, Worldometer, delno Wikipedije. spremembe. Avtorja poudarjata, da se bo zaradi tega svet soočal Pregled po svetu je predstavljen v sekciji 2, nato je v sekciji z izzivi, kot so zmanjšanje delovne sile, upad inovacij in 3 predstavljen pregled po Sloveniji in na koncu sledi diskusija v naraščajoč pritisk na socialne sisteme. Po drugi strani pa bo ta zadnji sekciji. upad prinesel tudi olajšanje glede pritiskov na naravne vire in okolje. A po mnenju Elona Muska, skladno z mnenjem Matjaža Gamsa [8] bo ta upad lahko pomenil zaton človeške tehnološke 2 Svet civilizacije. Slika 1: Število prebivalcev na zemlji od začetka štetja do danes. Vir: World population, Worldometer Svetovno prebivalstvo je po precej stabilnem stanju, ki je trajalo več kot tisočletje, okoli leta 1500 prešlo v obdobje Slika 2: Rodnost kot število otrok na žensko od leta 1955 do eksponentne rasti. Ta nenaden porast prebivalstva je bil danes. Vir: Worldometer. posledica izboljšane prehrane, napredka v medicini in industrijski revoluciji, ki so omogočili zmanjšanje umrljivosti in Rodnost je bila leta 1950 približno 5 otrok na žensko, kar povečanje rodnosti. Kljub temu pa se ta eksponentna rast v pomeni, da je povprečna ženska v tem obdobju rodila pet otrok. sodobnem času počasi ustavlja. Po zadnjih podatkih je bilo 17. To obdobje visoke rodnosti je bilo značilno za države po vsem septembra 2024 na svetu 8,177,068,100 prebivalcev (Slika 1 in svetu, zlasti v manj razvitih regijah, kjer so bili otroci pomemben Tabela 1). Napovedi za prihodnost nakazujejo, da bo svetovno vir delovne sile in opora za starejše generacije. Vendar pa se je prebivalstvo doseglo vrhunec okoli sredine tega stoletja, nato pa sredi 20. stoletja začela globalna preobrazba, ki je postopoma bo začelo upadati, predvsem zaradi zmanjšane rodnosti in privedla do zmanjšanja rodnosti. staranja prebivalstva. Od leta 1950 dalje je rodnost začela upadati, saj so države v različnih fazah razvoja uvedle politike, ki so spodbujale uporabo Tabela 1: Rast števila prebivalcev od 1955 dalje. Vir: kontracepcije, povečale dostop do izobraževanja (zlasti za Worldometer. ženske) in podprle večjo udeležbo žensk na trgu dela. Do danes se je globalna rodnost znižala na približno 2.2 otroka na žensko, kar je le nekoliko nad trajno rodnostjo 2.1, ki je potrebna za ohranjanje stabilnega prebivalstva (Slika 2). Zmanjševanje rodnosti je kompleksen pojav, ki vključuje tako gospodarske, družbene kot kulturne dejavnike. Wolfgang Lutz [3] v svoji študiji The End of World Population Growth navaja, da so višje stopnje izobrazbe, predvsem pri ženskah, močno vplivale na zmanjšanje rodnosti, saj so izobražene ženske bolj nagnjene k odlaganju rojstev in imajo na splošno manj otrok. Poleg tega je dostop do kontracepcije in izboljšana zdravstvena oskrba omogočila boljšo reproduktivno izbiro, kar je še dodatno zmanjšalo rodnost. Tudi Phillip Longman [4] v svoji knjigi The Empty Cradle opozarja na gospodarske posledice nizke rodnosti, saj zmanjšano število otrok v razvitem svetu pomeni manj delovne sile v prihodnosti in večje breme za socialne sisteme, ki se soočajo s Različne študije poudarjajo, da smo priča prelomnemu staranjem prebivalstva. Po drugi strani pa Alan Weisman [5] v trenutku v demografskih spremembah. Na primer, po podatkih, knjigi The World Without Us izpostavlja okoljske prednosti nižje ki jih navaja Darrell Bricker in John Ibbitson v svoji knjigi Empty rodnosti, saj zmanjšano prebivalstvo pomeni manjši pritisk na Planet: The Shock of Global Population Decline (2019) [7], bo naravne vire in manjše emisije ogljikovega dioksida. 49 Hkrati z zmanjševanjem rodnosti se je povečevala povprečna stanje. Tabela 2 ponazarja ta trend rasti in vključuje ključne življenjska doba na našem planetu, z 20-tih let leta 1970 je zrasla podatke, ki kažejo na upočasnjevanje rasti v kasnejših letih, na 30 let leta 2024 (Slika 3), to je za 50%. Tudi pričakovana predvsem zaradi nižje rodnosti in staranja prebivalstva. Kljub življenjska doba je rasla od leta 1959 do leta 2024, ko znaša v temu ostaja vprašanje, kako se bodo družbeni, gospodarski in povprečju 73.3 leta, za moške 70.7 let in za ženske 76.0 (Slika 4). okoljski sistemi prilagodili na tako obsežno število prebivalcev. Razlika v dolgosti življenja med moškimi in ženskami je opazna od začetka merjenja do danes, ko znaša 7%. Tabela 2: Predvidena rast prebivalcev po svetu. Po celinah so prebivalci razporejeni glede na Tabelo 3 in po državah glede na Tabelo 4. Tabela 3: Prebivalstvo in drugi osnovni podatki po celinah. Tabela 3 prikazuje razporeditev prebivalcev po posameznih Slika 3: Povprečna starost, vir Worldometer, od leta 1970 (20 let) celinah, Slika 5 pa grafično pokaže ta razmerja. Slika 6 kaže rast stalno narašča in je v letu 2024 30 let. prebivalstva po celinah, pri čemer jasno izstopa rast prebivalstva v Afriki, medtem ko se v Evropi in Severni Ameriki pričakuje Pričakovana življenjska doba se je iz leta 1950 (46 let) do leta stagnacija oziroma upad. Ti podatki kažejo na pomembne 2024 dvignila na 73 let. To podaljševanje življenjske dobe in regionalne razlike, ki bodo vplivale na globalno demografsko zamik (ljudje živijo cca 40 let po obdobju rojstev) povzroča vtis, sliko v prihodnjih desetletjih, pri čemer bo rast v nekaterih delih da se demografski padec še ni začel, medtem ko se v praksi že je. sveta močno presegla rast v drugih. Nova študija Rimskega kluba [2] je napovedala, da bo svetovno Te demografske spremembe bodo imele daljnosežne prebivalstvo v najbolj verjetnem scenariju verjetno upadlo v posledice za mednarodno politiko, gospodarstvo in trajnostni naslednjem stoletju na 6 milijard. razvoj, saj bodo države z največjo rastjo morale obvladovati vse večje pritiske na svoje vire in infrastrukturo, hkrati pa bodo zaradi večje populacije imele vse večjo vlogo v svetu. Slika 4: Rast življenjske dobe. Vir: Worldometer. Slika 5: Število prebivalcev po celinah. Število prebivalcev Zemlje naj bi se v prihodnjih desetletjih še naprej povečevalo, pri čemer naj bi doseglo vrhunec med letoma 2050 in 2060, kot je prikazano v Tabeli 2. Projekcije kažejo, da bo globalna populacija do takrat dosegla približno deset milijard ljudi, kar predstavlja znatno rast glede na trenutno 50 Slika 8: Razmerja med verniki različnih verstev. Slika 6: Napovedi razmerij med celinami. 3 Evropa in Slovenija Slika 7 prikazuje gostoto prebivalstva po celinah, pri čemer Kitajska in Indija močno izstopata kot najbolj gosto poseljeni regiji na svetu. Prav tako so opazne višje stopnje poseljenosti v nekaterih delih Združenih držav Amerike in Evropske unije, kjer koncentracija prebivalstva vpliva na infrastrukturne in gospodarske izzive. Slika 7: Gostota prebivalstva po celinah. Tabela 4: Največje države sveta. The EU population is projected to decrease by 1.3 % between 2019 and 2050 Source: Eurostat (proj_19np) and (proj_19rp3) V Tabeli 4 so prikazane največje države sveta glede Slika 9: Projekcije Evrope do leta 2050. prebivalstva, pa tudi drugi osnovni podatki kot površina. Indija je prehitela Kitajsko, skupaj pa imata 3 milijarde prebivalcev od Slika 9 predstavlja rezultate najnovejših demografskih 8 na svetu. Na tretjem mestu bi morala biti EU, a je v vseh projekcij regionalnih vzorcev prebivalstva v 31 državah (27 statistikah prikazana kot posamezne države. Zato so tretje ZDA, držav članic Evropske unije (EU) in štirih članic Evropskega sledi Indonezija, Pakistan, Nigerija itd. združenja za prosto trgovino (EFTA). Ponuja strnjen pregled Morda je zanimiv prikaz števila vernikov po posameznih rezultatov za regije na ravni NUTS 3, uporabljenih pri zadnjih državah, kot je to razvidno iz Slike 8. evropskih demografskih projekcijah, temelječih na podatkih EUROPOP2019. 51 Te regionalne projekcije prebivalstva zajemajo časovno starejših prebivalcev, predvsem tistih nad 65 let, vztrajno obdobje do konca stoletja, pri čemer se rezultati, predstavljeni povečuje, kar postaja vse bolj izrazit trend v mnogih razvitih tukaj, nanašajo na leto 2050. Projekcije temeljijo na podatkih o državah. Posledično se zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstvu in življenjskih dogodkih do leta 2018, uporabljena prebivalstva, kar ustvarja pritisk na pokojninske in zdravstvene pa je bila klasifikacija NUTS-2016, ki deli ozemlja teh 31 držav sisteme, ki morajo zagotavljati skrb za starajoče se prebivalstvo. na 1.216 geografskih enot na ravni NUTS 3. Za enostavnejšo Ta demografski premik vodi tudi do sprememb v družbenih razlago "EU+" v tem primeru zajema vseh 31 držav, vključno s strukturah, saj postajajo starejši vse bolj odvisni od mlajših štirimi članicami EFTA (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in generacij in javnih storitev, kar bo dolgoročno zahtevalo Švica). Za predstavitev podatkov EUROPOP2019 na nacionalni prilagoditve v politikah in socialnih sistemih. ravni se sklicuje na članek o demografskih projekcijah v EU. Slovenske podatke začenjamo z rastjo pričakovane življenjske dobe na Sliki 10, ki je skozi desetletja postopoma naraščala zaradi izboljšane zdravstvene oskrbe, življenjskih pogojev in dostopa do izobraževanja. Na desnem robu slike je jasno razviden upad v pričakovani življenjski dobi, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, kar je posledica povečane umrljivosti, predvsem pri starejših prebivalcih in rizičnih skupinah. Ta upad je pokazatelj, kako lahko nepričakovani zdravstveni krizni dogodki začasno prekinijo pozitivne trende v izboljševanju življenjske dobe, vendar se pričakuje, da bo z obvladovanjem pandemije pričakovana življenjska doba ponovno naraščala. Slika 12: Stopnja rodnosti in število novorojenih v Sloveniji. Slika 12 prikazuje stopnjo rodnosti, ki je že vrsto let precej pod mejo 2,1 otroka na žensko, kar je minimalna stopnja za ohranjanje stabilnega prebivalstva. Nizka stopnja rodnosti pomeni, da prebivalstvo ni sposobno nadomestiti izgubljenih generacij, kar vodi v dolgotrajen demografski upad. Če se ta trend nadaljuje, bi lahko določene populacije kot slovenska v nekaj stoletjih postopoma izumrle, saj brez zadostne rodnosti ni mogoče zagotoviti zadostne reprodukcije in nadaljnje rasti prebivalstva. Takšni scenariji postavljajo družbe pred številne izzive, saj bodo morale sprejeti ukrepe za spodbujanje rodnosti, da bi preprečile dolgoročno demografsko krizo in posledično Slika 10: Rast pričakovane življenjske dobe prebivalcev genetsko izumrtje. Slovenije – razviden je učinek kovida na desnem robu. 4 Diskusija V prispevku so predstavljene ključne demografske razmere in prihodnje projekcije. Svetovna rast prebivalstva se je skoraj povsem ustavila, pri čemer afriške države še vedno beležijo rast, vendar tudi tam stopnja rodnosti počasi upada. V Evropi in nekaterih drugih delih sveta pa že prihaja do stagnacije ali celo upadanja prebivalstva. Slovenija se sooča s podobnim izzivom, saj nizka rodnost in majhnost države nakazujeta dolgoročno demografsko krizo, ki bi lahko vodila v znatno zmanjšanje prebivalstva. Kljub tem opozorilom javnost pogosto napačno razume situacijo, pri čemer prevladuje napačno prepričanje, da je na svetu preveč ljudi. V resnici se pričakuje, da bo čez nekaj sto let svetovna populacija bistveno nižja kot danes, medtem ko Slika 11: Delež starejših kot 65 let. bi lahko Slovenci povsem izginili, če ne pride do temeljite spremembe v politikah in odnosu do demografskih vprašanj. Vizionarji, ki že desetletja opozarjajo na te trende in se Daljša življenjska doba v kombinaciji z nizko rodnostjo, kot zavzemajo za trajnostne demografske rešitve, bi morali biti je to značilno za Slovenijo (Sliki 11 in 12), pomeni, da se delež cenjeni in priznani, namesto da so pogosto tarča kritik. 52 References / Literatura [5] Weisman, A. (2008). The World Without Us. Picador. [6] Saunders, D. (2017). Maximum Canada: Why 35 Million Canadians Are [1] Gams, M., & Malačič, J. (2019). Bela knjiga slovenske demografije. Not Enough. Alfred A. Knopf Canada. URN:NBN:SI. [7] Bricker, D., & Ibbitson, J. (2019). Empty Planet: The Shock of Global [2] Turner, B. (2023). World's population could plummet to 6 billion by the Population Decline. Robinson. end of the century, study suggests. Live Science. [8] Kapitanovič, P. (2024). V nekaj stoletjih bomo izumrli, Delo, [3] Lutz, W., Sanderson, W. C., & Scherbov, S. (Eds.). (2004). The End of https://www.delo.si/razno/v-nekaj-sto-letih-bomo-izumrli. World Population Growth in the 21st Century: New Challenges for Human Capital Formation and Sustainable Development. Routledge. [4] Longman, P. (2004). The Empty Cradle: How Falling Birthrates Threaten World Prosperity and What to Do About It. Basic Books. 53 Pokritost strokovne in znanstvene produkcije v Sloveniji v področju epidemiologije depresije kot dela demografije zdravja v COBISS.SI Coverage of professional and scientific production in Slovenia in the field of epidemiology of depression as part of health demography in COBISS.SI Tvrtko-Matija Šercar1 Romana Muhvič Šumandl2 Institut informacijskih znanosti Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) Maribor (IZUM) Maribor Slovenija Maribor Slovenija tvrtko.sercar@ext.izum.si romana.muhvic@izum.si Povzetek other time it is part of statistics, etc.. Only scientists and experts in the field of demography can authoritatively assume the Informacijsko znanost in informacijsko tehnologijo uporabljajo responsibility for creating a knowledge map of demography.The vse druge znanosti kot uporabno epistemologijo. Podana je MIRA national mental health program is the first strategic spodbuda k premisleku o izdelavi sheme védenja demografije, ki document of its kind that connects the mental health services of naj bi zajemala demografijo zdravja in epidemiologijo na all responsible sectors of health, social care and education for the koherenten način, saj se v sedanji znanstveni praksi povezuje period 2018-2028 in the Republic of Slovenia. Targeted demografija različno s drugimi znanstvenimi področji. Enkrat coverage is checked by searching COBISS.SI. predstavlja z ekonomsko teorijo posebno podklaso v klasi družbenih ved, drugič je del statistike itp. Odgovornost za Keywords izdelavo sheme védenja demografije lahko avtoritativno prevzamejo le znanstveniki in strokovnjaki s področja knowledge map of demography, healh demography, demografije. MIRA nacionalni program duševnega zdravja je epidemiology of depression, MIRA, COBISS.SI, SGC prvi tovrstni strateški dokument, ki povezuje službe duševnega zdravja vseh odgovornih sektorjev zdravstva, socialnega varstva, 1 Uvodna opomba vzgoje in šolstva za obdobje 2018-2028 v Republiki Sloveniji. Ciljana pokritost je preverjana z iskanjem v COBISS.SI. Lani sva s kolegom Šobotom predstavila rezultate komparativne bibliografske raziskave o odzivu sistema COBISS.SI in Ključne besede COBISS.SR znotraj mreže COBISS.net na zahteve uporabnikov po informacijah o znanstveni produkciji v področju demografije shema védenja demografije, demografija zdravja, epidemiologija in sociologije prebivalstva v Republiki Sloveniji in Republiki depresije, MIRA, COBISS.SI, SGC Srbiji. [1] Abstract Na vabilo k sodelovanju s prispevkom na letošnji konferenci Demografske in družinske analize - IS2024 sva se odločila s Information science and the information technology with which kolegico Muhvič pripraviti prispevek o bibliografski pokritosti it is fused are used by all other sciences as an applied strokovne in znanstvene produkcije v Sloveniji v področju epistemology. An incentive is given to consider the creation of a socialnih, bioloških in genetskih razsežnosti epidemiologije knowledge map of demography, which should cover health psihiatričnih motenj kot dela demografije zdravja (Health demography and epidemiology in a coherent way, since in demography). current scientific practice, demography is connected differently with other scientific fields. One time it represents a special subclass in the class of social sciences with economic theory, the 2 Shema védenja demografije – spodbuda k 1 Dr.sc. Tvrtko-Matija Šercar, upokojen sodelavec IZUM 2 premisleku Romana Muhvič Šumandl, Vodja sektorja Upravljanje servisov, IZUM »Na začetku je bila informacija, beseda je prišla kasneje.« [2] Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial Informacijsko znanost in informacijsko tehnologijo uporabljajo advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the vse druge znanosti kot uporabno epistemologijo. Sprememba owner/author(s). paradigme je bila prepoznana v začetku leta 2000. Nova Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). paradigma pomeni premik od uporabe tehnologij, računalništva http://doi.org/10.70314/is.2024.dem.11 54 in inženirstva kot podpore raziskovalnem delu in znanju k • hierarhične (po stopnjah, predmeti so razdeljeni hierarhično, integraciji tehnologij, računalništva in inženirstva v strukturo od najbolj splošnih do najbolj specifičnih) in vseh drugih znanosti. Niti nekoč sila uspešen slogan »podpora • fasetno/analitično-sintetične (predmeti so razdeljeni na znanju« več ne izraža bistva nove paradigme o integraciji! medsebojno izključujoče pravokotne fasete) klasifikacije. Bilo je ugotovljeno, da se je l. 2002 začela »digitalna doba«. [3] Naloga klasifikacije in kategorizacije dokumentov se sestoji iz dodeljevanja dokumentov enemu ali več razredom ali kategorijam. To je mogoče narediti "ročno" (ali "intelektualno") in algoritemsko. Intelektualna klasifikacija dokumentov je večinoma področje bibliotekarstva, algoritemska klasifikacija dokumentov pa predvsem informacijske znanosti in računalništva. Obstajata dve glavni filozofiji predmetne klasifikacije dokumentov: Slika 1: Leto 2002 - začetek digitalne dobe [3] • pristop, ki temelji na vsebini (content-based), in • pristop, ki temelji na zahtevi (request-based). Oblikovati »knowledge map« ali shemo védenja pomeni določiti meje znanstvenega področja, opredeliti njegove glavne dele po Vsebinska klasifikacija je klasifikacija, pri kateri teža, dodeljena predmetu in odnose med njimi. posameznim temam v dokumentu, določa razred, v katerega je Shema védenja demografije (demography knowledge map) ni dokument uvrščen. dorečena na način, ki ga je pred dvadesetimi leti kot »standard« Na zahtevo usmerjeno razvrščanje (ali indeksiranje) je postavil Zins na primeru sheme védenja informacijske znanosti. razvrščanje, pri katerem pričakovana zahteva uporabnikov [4][5] vpliva na to, kako so dokumenti razvrščeni. Klasifikator se Običajna definicija demografije ne vključuje ravno demografije sprašuje: "Pod katerimi deskriptorji naj se nahaja ta entiteta?" in zdravja (Health demography). »Pomislite na vse možne poizvedbe in se odločite, za katere je Po nekem pristopu sta demografija in epidemiologija deli zadevna entiteta ustrezna«. [6] statistike. Statistika (običajni pomen popis številčnega stanja; Razlikujemo dodeljevanje dokumentov v razrede izvirno iz nemščine Statistica Staatslehre, Staatswissenschaft ("klasifikacija") in dodeljevanje predmetov dokumentom državoslovje, državna teorija, politična znanost, status nlat tudi ("predmetno indeksiranje"), vendar to razlikovanje ni plodno. Staat, Status, država) se ukvarja z zbiranjem, organizacijo, »Te terminološke razlike so povsem nesmiselne in povzročajo analizo, interpretacijo in predstavitvijo podatkov o gospodarskih, samo zmedo«. [7] socialnih ipd. procesih. Obstajajo številne tehnike samodejnega (avtomatskega) Z uporabo statistike so se razvile številne specialnosti v različnih razvrščanja dokumentov. področjih. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je leta 1994 izdala Demografija je preučevanje (study) vseh vrst populacij in je zelo navodila za oblikovanje predmetnih oznak Vsebinska obdelava splošna znanost, ki jo je mogoče uporabiti za katerokoli v vzajemnem katalogu. Leta 2000 se je v IZUM-u začel razvoj dinamično populacijo, torej tisto, ki se spreminja skozi čas ali Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC), ki sega na vsa prostor. področja človeškega znanja in je namenjen predmetnemu Epidemiologija je preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na zdravje označevanju v sistemu COBISS.SI. [8] Na iskalno besedo in bolezen prebivalstva, ter služi kot temelj posegov v interesu »demografija« dobimo 29 predmetnih točk dostopa. javnega zdravja in preventivne medicine. Znane knjižnične klasifikacije niso sheme védenja neke znanosti. Zinsova študija »Knowledge Map of Information Science« je Najzgodnejša znana knjižnična klasifikacijska shema je bila bila namenjena raziskovanju temeljev informacijske znanosti, klasifikacija knjig Pinakesa Kalimahe, učenjaka v Aleksandrijski izvedena pa je bila z metodo Delphi in analizo področja (domain knjižnici v tretjem stoletju pred našim štetjem. analysis, DA) v letih 2003–2005. Knjižnični klasifikacijski sistemi se razlikujejo glede na Metodo Delphi je Zins uporabil za zbiranje podatkov in za označevanje, zgodovino, uporabo številčenja, hierarhijo in fasete. kritično in strukturirano debato (s pomočjo treh vprašalnikov) Razdelitve človeškega znanja po posameznih znanstvenih med ekspertom. področjih je mogoče najti v univerzalnih shemah, kot so Izraz »Delfi« izvira iz starogrške mitologije. Stari Grki so verjeli, Klasifikacija Kongresne knjižnice (LCC), Deweyjeva decimalna da so območje glavne prerokinje Pitije v preročišču Delfi in so klasifikacija (DDC), Univerzalna decimalna klasifikacija (UDC) tam bile narejene prerokbe, ki so narekovale in usmerjale vitalne in Klasifikacija Colon (CC), sheme za določeno področje (npr. državne zadeve. [9] klasifikacija za medicino NLM), za posamezno državo (npr. Metodo analize področja je Zins uporabil za izdelavo sheme SAB, švedski knjižnični klasifikacijski sistem), klasifikacijske védenja informacijske znanosti. sheme v bibliografskih virih, informacijskih servisih in zbirkah Domena je družbeno in teoretično definirano znanje skupine podatkov. znanstvenikov istega ontološkega in epistemološkega interesa. Obstajajo [10] • naštevalne (predmetne značnice (subject heading) so Domene so v bistvu sestavljene iz treh vrst teorij in konceptov: navedene po abecedi, s številkami, ki so dodeljene vsaki značnici po abecednem vrstnem redu), 55 • ontoloških teorij in konceptov o predmetih človeške Učinki razrednih odnosov na depresijo in anksioznost presegajo dejavnosti; učinke SES (socioeconomic stratification), kar kaže na premalo • epistemoloških teorij in konceptov znanja in načinov raziskane mehanizme v socialni epidemiologiji, npr. dominacijo pridobivanja znanja, ki implicirajo metodološka načela o in izkoriščanje. [16][17] načinih raziskovanja predmetov; in Po podatkih Eurostata za leto 2019 je 7,2 % prebivalcev držav • socioloških konceptov o skupinah ljudi, ki se ukvarjajo z članic Evropske unije poročalo o kronični depresiji. To je skoraj istimi predmeti. pol odstotne točke več kot pet let pred tem. Slovenija je v samem Kot formalne predstavitve množice konceptov z nekega področja vrhu lestvice. Pri nas je takšnih namreč kar 15,1 odstotka in razmerij med njimi imajo ontologije nepogrešljivo vlogo pri prebivalcev, kar je skoraj tri odstotne točke več kot na razvoju informacijskih sistemov s semantično komponento. [11] Portugalskem, ki zaseda drugo mesto in skoraj osem odstotnih [12][13][14] točk več od evropskega povprečja. Na tretjem mestu depresivcev so Švedi z 11,7 odstotka takšnih, ki so poročali o kronični Različne znanosti, ki proučujejo iste predmete in probleme iz depresiji. Slovenija se uvršča med države z najvišjim odstotkom svoje perspektive, se udeležujejo vzajemenega delovanja. depresivnih moških (14,3 %). Obstajata "mala" in "velika" interdisciplinarnost. Najpomembnejši strateški dokumenti Evropske unije za duševno "Mala" interdisciplinarnost je povezovanje specialnosti znotraj zdravje so Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in neke širše discipline, med katerimi je "oddaljenost" majhna. Sklepi Sveta o Evropskem paktu za duševno zdravje in dobro "Velika" interdisciplinarnost je povezovanje različnih počutje. znanstvenih disciplin, med katerimi je "oddaljenost" velika. [15] Državni zbor RS je sprejel leta 2018 Nacionalni program Rinia je meril in vrednotil interdisciplinarno naravo raziskav in duševnega zdravja 2018–2028 MIRA. prenos znanja med disciplinami z uporabo kvantitativnih analiz Program MIRA je Nacionalni program duševnega zdravja, ki kot citiranja. Citiranje je način, na kateri znanost funkcionira kot prvi tovrstni strateški dokument v Republiki Sloveniji celovito industrija znanja. Neki znanstveni članek najboljše naslavlja in ureja področje duševnega zdravja. Program povezuje »indeksirajo« citati virov. Rezultati analize citiranja kažejo na obstoječe ter dodaja nove službe in strukture ter tako odgovarja velik pretok znanja med disciplinami. Citatna analiza razkriva na potrebe ljudi na področju duševnega zdravja. Glavni poudarki veliko dinamičnost sodobne znanosti, medtem ko so se programa so krepitev duševnega zdravja ter preprečevanje in knjižnične klasifikacijske sheme (LCC, DDC, UDC in dr.) za celostna obravnava duševnih motenj. S tem namenom povezuje organizacijo shranjevanja knjižničnega gradiva v prostoru službe vseh odgovornih sektorjev, torej zdravstva, socialnega pokazale za dokaj statične. varstva, vzgoje in šolstva. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja. Službe in storitve poskuša približati uporabnikom in jih spodbuditi k zgodnjemu iskanju pomoči ter na tak način zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja. [18] 4 Rezultati iskanj v področju demografije zdravja in epidemiologije depresije Slika 2: Primer police podrazreda Pokritost smo preverjali z iskanjem v COBISS.SI. Iskalni niz Št.zadetkov 3 Program MIRA – Nacionalni program duševnega zdravja v Republiki Sloveniji Demografija zdravja Slovenija 255 Duševno stanje demografija Slovenija 90 Socialna in psihiatrična epidemiologija je področje, ki preučuje Depresija demografija Slovenija 53 porazdelitev in dejavnike duševnega zdravja znotraj populacij. Duševno zdravje MIRA Slovenija 130 Raziskuje, kako družbeni dejavniki, kot so socialno-ekonomski Demografija MIRA 46 status, mreže skupnosti in življenjski dogodki, vplivajo na MIRA demografija Slovenija 31 incidenco in razširjenost psihiatričnih motenj. Ta veja Epidemiologija depresije 289 epidemiologije pogosto vključuje interdisciplinarne raziskave, ki združujejo vpoglede iz socialne psihologije, sociologije, Slika 3: Iskanja v COBISS.SI po področjih antropologije in javnega zdravja, da bi razumeli kompleksne interakcije med družbenimi okolji in rezultati duševnega zdravja. Rezultati začetnih poizkusnih iskanj po ključnih besedah v Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov COBISS+ v t.i. osnovnem iskanju (pomeni nediferencirano oviranosti v svetu s hudimi družbenimi in gospodarskimi iskanje, ki ga uporabimo predvsem, kadar imamo dokaj popolne posledicami za posameznike, družine in skupnosti. Slabo podatke; z uporabljenimi iskalnimi pojmi se sproži iskanje po duševno zdravje tako pomeni izgubo najmanj 3 do 4 % bruto vseh podatkih znotraj enega bibliografskega zapisa, tudi po domačega proizvoda, po nekaterih ocenah pa še več. Svetovna morebitnih povzetkih in celotnem besedilu, če je le-to dostopno zdravstvena organizacija kot Evropska unija in Slovenija online): namenjajo promociji in varovanju duševnega zdravja vedno več Analiza najdenih zadetkov nam pokaže: pozornosti in sredstev. 56 • kako so se dela iz navedenega področja objavljala skozi • prevladujejo monografske publikacije nad članki leta demografija zdravja 20 demografija zdravja 4 46 50 40 30 23 19 20 16 14 14 15 17 231 20 13 8 9 9 10 6 8 8 10 članki monografije serijske 0 08 009 010 011 012 013 014 015 016 017 018 019 020 021 022 023 024 -20 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 937 Slika 8: področje »demografija zdravja« in oblika gradiva l. 1 • avtorji del iz obravnavanih področij Slika 4: »demografija zdravja« skozi leta 681 30 duševno zdravje MIRA avtorji z 2 zadetki 3 Hovnik-Keršmanc, Marjetka 3 3 18 Bradač Hojnik, Barbara 3 20 16 16 3 13 13 15 Temnik, Sanja 3 9 8 6 10 5 6 5 7 3 4 4 4 Zupančič, Agata 5 2 2 2 7 Dominkuš, Davor 7 0 7 04 7 009 010 011 012 013 014 015 016 017 018 019 020 021 022 023 024 Čobal, Nadja -20 7 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 Švab, Vesna 8 972 8 l. 1 Maučec Zakotnik, Jožica 9 9 Makivić, Irena 9 0 100 200 300 400 500 600 700 Slika 5: »duševno zdravje MIRA« skozi leta Slika 9: aktualni avtorji za obravnavana področja epidemiologija depresije 45 50 5 Zaključni premisleki 40 25 30 23 20 22 20 21 19 V splošnem angleško-slovenskem (in slovensko-angleškem) 14 15 20 12 13 13 12 7 8 modernem slovarju Daše Komac [19] v izrazu »demography« 10 0 sledi prevodnemu ustrezniku »demografija« razlaga »statistično 09 010 011 012 013 014 015 016 017 018 019 020 021 022 023 024 proučevanje sestava/rasti prebivalstva«, ki naj bi uporabnike -20 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 l. 2 988 vodila do »pravilne izbire besede, stalne zveze ali fraze«! l. 1 »Definitio fi(a)t per genus proximum et differentia specifica« spada v filozofijo in je sholastična formulacija klasičnega definicijskega pravila, ki sega vse do Aristotela. Klasičen primer Slika 6: »epidemiologija depresije« skozi leta je opredelitev ljudi kot razumnih živali. • kakšne tipologije so dela V razlagi definicije demografije je »statistično proučevanje« (statistika) »genus proximum«, »differentia specifica« proučevanje »sestava/rasti prebivalstva«. demografija zdravja Takšne definicije so praviloma redke v pogovornem (kolokvijalnem) jeziku. [20] 78 73 80 »Genus proximum« je »višji« rodovni pojem, vendar so odnosi 70 60 med znanostmi horizontalni in ne vertikalni in ne moremo trditi, 50 28 da je ena kot višja nadrejena drugi! 40 30 21 12 15 10 11 Z bibliometričnimi raziskavami se lahko meri in vrednoti prenos 20 7 10 znanja (knowledge transfer). med demografijo in drugimi 0 vedami. Tako odkrita interdisciplinarnost kaže na dele drugih ved, ki ne sodijo v demografijo. [15] Slika 7: področje »demografija zdravja« in tipologija del 57 [7] Lancaster, F. W. (2003). Indexing and abstracting in theory and practice. Library Association, London. Indexing and abstracting in theory and practice : Lancaster, F. Wilfrid (Frederick Wilfrid), 1933-2013 : Free Download, Borrow, and Streaming : Internet Archive [8] IZUM, 2024. Splošni geslovnik COBISS.SI Splošni geslovnik SGC (SGC) SGC- Splošni geslovnik COBISS SGC- Splošni geslovnik COBISS [9] Prashant Nasa, Ravi Jain, and Deven Juneja, 2021. Delphi methodology in healthcare research: How to decide its appropriateness. World J Methodol, Jul 20, 11(4), pp. 116-129. doi: 10.5662/wjm.v11.i4.116 Delphi methodology in healthcare research: How to decide its appropriateness - PMC (nih.gov) [10] Hjorland, B. and Hartel, J., 2003. Afterword: Ontological, epistemological and sociological dimensions of domains. Knowledge Organization 30(3-Slika 10: Shematski prikaz razmerja med vrstami 4), pp.:239-245 interdisciplinarnosti in vrstami inovativnosti (v poljih https://www.researchgate.net/publication/297845253_Afterword_Ontolo podan tipičen primer gical_epistemological_and_sociological_dimensions_of_domains ) [15] [11] Šercar, T., 1988. 2. Problemske razine komunikacija: b) Semantička teorija komunikacija. V: Šercar,T. Komunikacijska filozofija znanstvenih V LCC so »družbene vede« razred H. Podrazred HA je časopisa. Zagreb-Ljubljana: ČGP DELO-Globus. Str. 80-85. [12] Fensel, D., 2002. Ontologies: a silver bullet for knowledge management »statistika«. Podrazred HB je »ekonomska teorija« in and electronic commerce. Ontologies: A Silver Bullet for Knowledge »demografija«. Management and Electronic Commerce | SpringerLink V Wikipediji, prosti enciklopediji, stran "Oris (Outline) [13] Šercar, T. M., 2002. Ontologies: a silver bullet for knowledge management and electronic commerce (Dieter Fensel). Organizacija demografije" ne obstaja. Obstaja le članek o demografiji kot znanja 07 (3-4) Ontologies: a silver bullet for knowledge management and disciplini. Prav tako v Wikipediji ne obstaja stran "demografija electronic commerce (Dieter Fensel) - Organizacija znanja (cobiss.si) [14] Bošnjak, Aleš, 2016. Analiza nadgradnja informacijskega sistema o zdravja" (Health Demography«. Obstaja le članek o raziskovalni dejavnosti s sematično komponento [na spletu]. Doktorska »epidemiologiji depresije« disertacija. Maribor : A. Bošnjak. [Dostopano 14 avgust 2024]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=63111 Proučevanja v področju epidemiologije depresije kot dela [15] Rinia, E. J., 2007. Measurement and evaluation of interdisciplinarity demografije zdravja so pokazala, da je depresija glavni vzrok research and knowledge transfer (doktorska disertacija), Universiteit obolevnosti in umrljivosti ljudi povsod po svetu! Leiden. Microsoft Word - EdRDissTotalDef.doc (universiteitleiden.nl) [16] Seath, J. P., Bates, L. M., Keyes, K. M., Muntaner, C., 2015 Nov. Anxious? Depressed? You might be suffering from capitalism: Rezultati iskanja po bibliografskih bazah podatkov v sistemu Contradictory class locations and the prevalence of depression and anxiety in the United States. Sociol Health Illn. 37(8): 1352-1372. Published COBISS.SI predstavljajo: online 2015 Aug 3. doi: 10.1111/1467-9566.12315 Anxious? Depressed? • podlago za dopolnitev SGC z dvema novima predmetnima You might be suffering from capitalism: Contradictory class locations and the prevalence of depression and anxiety in the United States - PMC oznakama »demografija zdravja« (health demography) in (nih.gov) »epidemiologija depresije« iskalne besede »demografija«, [17] Šercar, T.M., 2024. Capitalism and the Depression. International Journal kar naj bi upoštevali tudi pri izdelavi sheme védenja of English Literature and Social Sciences 9(3) Dostopno na Capitalism and the Depression (ijels.com) demografije (knowledge map of demography); [18] Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), 2024. MIRA Nacionalni • program duševnega zdravja. Dostopno na prispevek k nastajanju znanstvene podpore Nacionalnemu Opis programa - Program Mira (zadusevnozdravje.si) programu duševnega zdravja v Republiki Sloveniji MIRA [19] Komac, Daša, 2001. Splošni angleško-slovenski in slovensko-angleški 2018-2028. moderni slovar = English-Slovenian and Slovenian-English modern dictionary [urednica: Mojca M. Hočevar; zapis angleške izgovarjave: Rastislav Šuštaršič] ,Ljubljana: Cankarjeva založba, 2001. – 910 str. ; 23 Odgovornost za izdelavo sheme védenja demografije cm. – (Zbirka Moderni slovarji). (knowledge map of demography) lahko avtoritativno prevzamejo [20] Ogleznev, V.V. in Surovcev, V.A., 2015. Определение per genus proximum et differentiam specificam и юридический язык Shole 9 (2), le znanstveniki in strokovnjaki s področja demografije. 228-240 Vitaly Ogleznev, Определение per genus proximum et differentiam specificam и юридический язык - PhilPapers References / Literatura schole-9-2.pdf (core.ac.uk) [1] Šercar, Tvrtko in Šobot, Pero, 2023. Demografija in bibliografija = Demography and bibliography [Elektronski vir]. Demografske in družinske analize [Elektronski vir] = Demographic and Family Analyzes : Informacijska družba - IS 2023 = Information Society - IS 2023 : zbornik 26. mednarodne multikonference = proceedings of the 26th International Multiconference : zvezek F = volume F : 9. oktober 2023, 9 October 2023, Ljubljana, Slovenia (Str. 26-34) IS2023_Volume-F - Demografija.pdf (ijs.si) [2] Dretske, F.I., 1981. Knowledge and the Flow of Information. Oxford: Blackwell [3] Hilbert, M. in Lopez, P., 2011. The World’s Technological Capacity to Store, Communicate, and Compute Information. Science, 332(6025),pp. 60-65 DOI: 10.1126/science.1200970 [4] Zins, Chaim (2007). Classification Schemes of Information Science: Twenty-Eight Scholars Map the Field. JASIST (Journal of the American Society for Infromation Science and Technology), March, 58(5): 645–672. (PDF) Classification schemes of Information Science: Twenty-eight scholars map the field (researchgate.net) [5] Šercar, T. M. in Brbre, I., 2007. Prispevek k filozofiji knjižničarstva in informacijske znanosti. Organizacija znanja 12 (3), str. 119-136 https://www.cobiss.si/oz/HTML/OZ_2007_3_final/22/ OZ 2007/3 (cobiss.si) [6] Soergel, Dagobert (1985). Organizing information: Principles of data base and retrieval systems. Orlando, FL: Academic Press. Organizing information: Principles of data base and retrieval systems. 58 Ethical Consideration and Sociological Challenges in the Integration of Artificial Intelligence in Mental Health Services Saša Poljak Lukek* sasa.poljaklukek@teof.uni-lj.si University of Ljubljana, Faculty of Theology Ljubljana, Slovenia Abstract feedback and personalized treatment plans [4], This article explores the transformative potential and developing of novel diagnose tools [2]. of artificial intelligence (AI) in the field of mental AI in mental health services is implemented health, with a particular focus on ethical through models like chatbots, digital platforms, considerations and social challenges. As AI and avatar therapy, enhancing accessibility and tools become increasingly sophisticated, their treatment options. Chatbots provide therapy via ability to support mental health interventions natural language processing [5], while digital presents both opportunities and challenges. We platforms support online mostly cognitive discuss the importance of a human-centered behavioral therapeutic interventions [6]. Avatar approach to AI development and the need for therapy uses AI to help patients manage comprehensive ethical guidelines to ensure conditions like dementia, autism spectrum patient safety and well-being. In addition, this disorder, and schizophrenia [7]. paper explores key social trends such as the evolving dynamics of modern families, aging 1.2 The Prospect of artificial population, migration and considers how AI can intelligence in mental health services be integrated into these contexts to improve The future orientation underlines the importance mental health care. of digital health in overcoming challenges such as limited access to services, especially in Keywords: underserved regions, and outlines measures to Artificial Intelligence, Mental Health, Human- ensure equitable access to digital health Centered Approach, Ethics, Modern Family solutions across the European region [8]. The Dynamics, Aging Populations, Migration use of AI in mental health services raises questions about the role of non-human 1 Introduction interventions, transparency in the use of 1.1 Artificial intelligence in mental algorithms and the long-term impact on the health services understanding of illness and the human Research on the application of AI in mental condition [9]. There are also concerns about health care has shown some positive effects on potential bias, gaps in ethical and legal the treatment of mental health problems [1], frameworks, and the possibility of misuse including early detection [2,3], providing [10,11]. However, there are at least two potentially  positive effects of the use of AI in healthcare: This Publication is a Part of the Research Program The Intersection of Virtue, Experience, and Digital Culture: Ethical Accessibility and personalization of services. and Theological Insights, financed by the University of AI offers new mechanisms to reach those who Ljubljana. might not otherwise be served. AI-supported Permission to make digital or hard copies of part or all of this tools can improve the early detection and work for personal or classroom use is granted without fee diagnosis of mental disorders [12]. AI chatbots provided that copies are not made or distributed for profit or have shown promise in increasing referrals to commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party mental health services, especially for minority components of this work must be honored. For all other groups who are blocked from accessing uses, contact the owner/author(s). traditional care [13]. These technologies can Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia provide initial assessments, psychoeducation © 2024 Copyright held by the owner/author(s). and even treatment, expanding access to mental https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.12 health support [12]. AI-driven virtual assistants 59 and wearable devices enable continuous monitoring and personalized care, which could 2.2 Aging Populations improve patient outcomes [11,14]. AI offers promising solutions for supporting an The integration of artificial intelligence into aging population, particularly in addressing mental health services represents a promising cognitive decline and mental health challenges. avenue for the development of personalized AI applications can monitor vital signs, health treatment plans through the sophisticated indicators, and cognition, as well as provide analysis of large datasets, enabling the support for daily activities [20]. With an identification of optimal therapeutic strategies increasing number of elderly individuals, AI can tailored to specific client profiles [15,16]. This support mental health care by providing data-driven methodology enables the dynamic companionship through intelligent animal-like adaptation of therapy to the evolving needs of robots (e.g., Paro, Harp seal) and assisting in the client. monitoring and managing conditions like dementia [21,22]. AI can also help in tracking 2 Overcoming Sociological cognitive health and providing timely Challenges through the Integration of interventions to maintain mental well-being in Artificial Intelligence in Mental Health older adults. These technologies have the Services potential to enhance independent living and quality of life for older adults and their families. 2.1 Modern Family Dynamics Modern family trends show that family 2.3 Migration structures and attitudes have changed Migrants often face mental health challenges significantly in recent decades [17]. There is a due to displacement, cultural adjustment and growing acceptance of different family forms, language barriers. AI can help migrants access including unmarried cohabitation, same-sex mental health services by providing culturally relationships and joint custody arrangements and linguistically relevant resources and [18]. These changes reflect an expansion of support. Chatbots and AI-driven platforms can developmental idealism and increasing support bridge gaps in care by providing immediate help for individual freedom in family choice [17]. and continuity of care across different regions On the other hand, there is a growing need for [23]. mental health services for families [19]. As the Recent research highlights the increasing role of most vulnerable members of the family - the digitalization and artificial intelligence (AI) in children - are usually also at risk, quick and migration and mobility systems, especially in the effective action in family mental health is of context of the COVID-19 pandemic [24]. While great importance. Many families are struggling these technologies offer opportunities for with various psychological problems. Together improving human rights and supporting with the changing family structure, this means a international development, they also bring great burden for every family member. In challenges that require careful consideration of addition, access to psychologists, psychiatrics design, development and implementation and therapists is limited, leading to an acute aspects. The integration of AI into migration shortage of mental health professionals processes requires a focus on human rights at worldwide. all stages that goes beyond technical feasibility The accessibility of services is probably the and companies' claims of inclusivity [24]. strongest argument for the integration of AI in healthcare [12]. AI-powered conversational 3 Ethical Consideration in the agents can improve the accessibility of mental Integration of Artificial Intelligence in health services by being available online at all Mental Health Services times and in underserved areas, being scalable, One of the main caveats to the use of AI in reliable, fatigue-free, and providing consistent mental health is the introduction of new ethical support, being culturally sensitive to adapt, and standards to ensure user safety. The approach to helping with education and symptom integrating AI into services should therefore be management. human-centered [25]. Any innovation should 60 therefore focus on people in their most essential, with a focus on dealing with potential vulnerable position. It is important to assess all bias, especially among marginalized groups, the risks with sufficient accuracy and avoid misuse risks associated with data privacy and security, of AI as much as possible. The most important and the challenges posed by the lack of areas for ethical consideration when integrating transparency of AI models. AI into mental health services should be privacy, bias, transparency, security. 4 Conclusion Data privacy and security are critical in digital We propose to define AI as a new ethical entity healthcare and require robust measures to in the field of mental health [30]. AI represents a protect sensitive information and prevent novel artifact that changes interactions, unauthorized access. Protecting privacy rights concepts, epistemic fields and normative and ensuring informed consent are critical to requirements. This change requires a maintaining trust and ethical standards in the redefinition of the role of AI, which lies on a use of personal health data [11]. Combining spectrum between a tool and an agent. This shift multiple data streams increases the risk of underscores the need for new ethical standards unauthorized use, which exacerbates privacy and guidelines that recognize the unique status issues. Ensuring informed consent and of AI as a distinct and influential actor in the field maintaining transparency, especially in of mental health. emergency operations, are critical to addressing The integration of AI into services can, on the these ethical concerns and protecting the rights one hand, provide more efficient and faster of participants [26]. solutions to some of the sociological challenges The use of AI in mental health treatment raises of today's society, but on the other hand, ethical concerns about bias, particularly among requires a precise and correct definition of the marginalized populations who are already limits within which these models can be used. discriminated against and lack access to mental These efforts aim to bridge the gap between health care. It is uncertain whether AI-assisted technology and human-centered care and psychotherapy can effectively address cultural ensure that AI complements, rather than differences and close treatment gaps in diverse replaces, the therapeutic benefits of human populations [27]. In addition, populations that interaction. are traditionally marginalized in fields such as psychology and psychiatry are most vulnerable to algorithmic biases in AI and machine learning Literature [27,28]. These biases limit the ability of AI to [1] Sandhya Bhatt. 2024. Digital Mental Health: Role of provide culturally and linguistically appropriate Artificial Intelligence in Psychotherapy. Annals of mental health resources, exacerbating existing Neurosciences, 0,0, 1-11. inequalities. The persistence of such biases in AI doi:10.1177/09727531231221612 systems not only risks increasing health [2] Sijia Zhou, Jingping Zhao and Lulu Zhang. 2022. Application of Artificial Intelligence on Psychological inequalities, but also exacerbates existing social Interventions and Diagnosis: An Overview. Frontiers in inequalities and raises critical ethical Psychiatry, 13(March), 1–7. considerations [9]. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2022.811665 The future of artificial intelligence in clinical [3] Klaudia Kister, Jakub Laskowski, Agata Makarewicz and Jakub Tarkowski. 2023. Application of artificial settings is affected by a significant ethical intelligence tools in diagnosis and treatmentof mental dilemma concerning the trade-off between the disorders. Current Problems of Psychiatry, 24, 1–18. performance and interpretability of machine https://doi.org/10.12923/2353-8627/2023-0001 learning models [29]. The lack of transparency [4] Rachel L. Horn and John R. Weisz. 2020. Can Artificial Intelligence Improve Psychotherapy Research and in AI models makes it difficult to detect and Practice? Administration and Policy in Mental Health and correct biases. This underscores the need for Mental Health Services Research, 47, 5, 852–855. greater transparency to ensure ethical and fair https://doi.org/10.1007/s10488-020-01056-9 clinical decision-making. [5] Kerstin Denecke, Alaa Abd-alrazaq and Mowafa Househ. 2021. Artificial Intelligence for Chatbots in Mental In summary, the integration of AI into mental Health: Opportunities and Challenges. In: Househ, M., health services requires the establishment of Borycki, E., Kushniruk, A. (eds) Multiple Perspectives on strict ethical standards to protect the safety and Artificial Intelligence in Healthcare. 115–128. privacy of users. A human-centered approach is https://doi.org/10.1007/978-3-030-67303-1_10 61 [6] Elias Aboujaoude, Lina Gega, Michelle B. Parish and Century of Family Attitude Trends in the United States. Donald M. Hilty. 2020. Editorial: Digital Interventions in Sociology of Development, 9, 1, 1–32. Mental Health: Current Status and Future Directions. https://doi.org/10.1525/sod.2022.0003 Front. Psychiatry 11, 111. doi: 10.3389/fpsyt.2020.00111 [19] WHO. 2022. World mental health report: transforming [7] Kay T. Pham, Amir Nabizadeh & Salih Selek. 2022. mental health for all. (June 2022) Retrieved August 20, Artificial Intelligence and Chatbots in Psychiatry. 2024 from Psychiatric Quarterly, 93, 1, 249–253. https://www.who.int/publications/i/item/978924004933 https://doi.org/10.1007/s11126-022-09973-8 8. [8] WHO. 2022. Regional digital health action plan for the [20] Sara J.Czaja and Marco Ceruso. 2022. The Promise of WHO European Region 2023–2030 (RC72). (July 2022). Artificial Intelligence in Supporting an Aging Population. Retrieved August 20, 2024 from Journal of Cognitive Engineering and Decision Making, https://www.who.int/europe/publications/i/item/EUR- 16, 4, 182–193. RC72-5 https://doi.org/10.1177/15553434221129914 [9] Amelia Fiske, Peter Henningsen and Alena Buyx. 2019. [21] Maria R. Lima. 2024. Home Integration of Conversational Your Robot Therapist Will See You Now: Ethical Robots to Enhance Ageing and Dementia Care. Implications of Embodied Artificial Intelligence in ACM/IEEE International Conference on Human-Robot Psychiatry, Psychology, and Psychotherapy. Journal of Interaction, 115–117. Medical Internet Research, 21, 5, e13216. https://doi.org/10.1145/3610978.3638378 https://doi.org/10.2196/13216 [22] Wendy Moyle. 2019. The promise of technology in the [10] Elizabeth C. Stade, Shannon Wiltsey Stirman, Lyle future of dementia care. Nature Reviews Neurology, 15, Ungar, Cody L. Boland,H. Andrew Schwartz, David B. 6, 353–359. https://doi.org/10.1038/s41582-019-0188-y Yaden, Joao Sedoc, Robert J. DeRubeis, Robb Willer and [23] Zahra Abtahi, Miriam Potocky, Zarin Eizadyar, Shanna L. Johannes C. Eichstaedt. 2024. Large Language Models Burke, Nicole M. Fava. 2022. Digital Interventions for the Could Change the Future of Behavioral Healthcare: A Mental Health and Well-Being of International Migrants: Proposal for Responsible Development and Evaluation. A Systematic Review. Research on Social Work Practice, Mental Health Res 3, 12. 33, 5, 518-529. Doi:10.1177/10497315221118854 https://doi.org/10.1038/s44184-024-00056-z [24] Marie McAuliffe, Jenna Blower and Ana Beduschi. 2021. [11] David B. Olawade, Ojima Z. Wada, Aderonke Odetayo, Digitalization and artificial intelligence in migration and Aanuoluwapo Clement David-olawade, Fiyinfoluwa mobility: Transnational implications of the covid-19 Asaolu and Judith Eberhardt. 2024. Enhancing mental pandemic. Societies, 11, 4, 135. health with Artificial Intelligence: Current trends and https://doi.org/10.3390/soc11040135 future prospects. Journal of Medicine, Surgery, and [25] Luke Balcombe and Diego de Leo. 2022. Human- Public Health, 3, 100099. Computer Interaction in Digital Mental Health. https://doi.org/10.1016/j.glmedi.2024.100099 Informatics, 9,1, 14. [12] Koki Shimada. 2023. The Role of Artificial Intelligence in https://doi.org/10.3390/informatics9010014 Mental Health: A Review. Science Insights 43, 5, 1119- [26] Nicholas C. Jacobson and Matthew D. Nemesure. 2021. 1127. doi:10.15354/si.23.re820 Using Artificial Intelligence to Predict Change in [13] Max Rollwage, Johanna Habicht, Keno Juechems, Ben Depression and Anxiety Symptoms in a Digital Carrington, Sruthi Viswanathan, Mona Stylianou, Tobias Intervention: Evidence from a Transdiagnostic U. Hauser and Ross Harper. 2023. Using Conversational Randomized Controlled Trial. Psychiatry Research, 295, AI to Facilitate Mental Health Assessments and Improve 113618. Clinical Efficiency Within Psychotherapy Services: Real- https://doi.org/10.1016/J.PSYCHRES.2020.113618 World Observational Study. JMIR AI, 2, e44358. [27] Bennett Knox, Pierce Christoffersen, Kalista Leggitt, Zeia https://doi.org/10.2196/44358 Woodruff and Matthew H. Haber. 2023. Justice, [14] David D. Luxton. 2020. Ethical implications of Vulnerable Populations, and the Use of Conversational conversational agents in global public health. Bulletin of AI in Psychotherapy. American Journal of Bioethics, 23, the World Health Organization, 98, 4, 285–287. 5, 48–50. https://doi.org/10.2471/BLT.19.237636 https://doi.org/10.1080/15265161.2023.2191040 [15] Leonard.Bickman. 2020. Improving Mental Health [28] Zoha Khawaja and Jean C. Bélisle-Pipon. 2023. Your Services: A 50-Year Journey from Randomized robot therapist is not your therapist: understanding the Experiments to Artificial Intelligence and Precision role of AI-powered mental health chatbots. Frontiers in Mental Health. Adm Policy Ment Health, 47, 795–843. Digital Health, 5, 1278186. doi: https://doi.org/10.1007/s10488-020-01065-8 10.3389/fdgth.2023.1278186 [16] Silvan Hornstein, Valerie Forman-Hoffman, Albert [29] Danilo Bzdok and Andreas Meyer-Lindenberg,. 2018. Nazander, Kristian Ranta and Kevin Hilbert. 2021. Machine Learning for Precision Psychiatry: Opportunities Predicting therapy outcome in a digital mental health and Challenges. Biological Psychiatry: Cognitive intervention for depression and anxiety: A machine Neuroscience and Neuroimaging, 3, 3, 223–230. learning approach. DIGITAL HEALTH, 7, 1-11. https://doi.org/10.1016/J.BPSC.2017.11.007 doi:10.1177/20552076211060659 [30] Jana Sedlakova and Manuel Trachsel. 2023. [17] Josef Ehmer. 2021. A historical perspective on family Conversational Artificial Intelligence in Psychotherapy: A change in Europe. In Norbert F. Schneider and Michaela New Therapeutic Tool or Agent? American Journal of Kreyenfeld (eds). Research Handbook on the Sociology Bioethics, 23, 5, 4–13. of the Family, 143–161. https://doi.org/10.1080/15265161.2022.2048739 https://doi.org/10.4337/9781788975544.00018 [18] Keera Allendorf, Linda Young-Demarco and Arland Thornton. 2023. Developmental Idealism and a Half- 62 Novejši razvoj rodnosti po redu rojstva v Sloveniji Recent Development of Fertility in Slovenia by Birth Order Janez Malačič Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska pošta: janez.malacic@ef.uni-lj.si POVZETEK ABSTRACT Med demografi vse bolj prevladuje mnenje, da According to the opinion of more and more rodnosti tako v Sloveniji kot drugod po Evropi demographers in developed world sub- v prihodnjih letih in desetletjih ne bo mogoče replacement fertility in developed countries povečati na raven, ki bi dolgoročno zagotavljala is here to stay. However, the idea that enostavno obnavljanje prebivalstva. Kljub temu pronatalist economic and other population pa je še zmeraj tudi živa ideja, da bi spodbujanje policy measures can somehow help to rojevanja drugega in tretjega otroka, morda pa tudi četrtega otroka v družini, lahko dvignilo increase births of the second, the third or rodnost na raven, ki bi skupaj z zmernimi neto even the fourth child in the family is still pozitivnimi in selekcioniranimi migracijami alive too. Therefore, the analysis of the zagotovila dolgoročno nemoteno obnavljanje fertility by birth order is of the special prebivalstva. Zaradi tega je pomembna analiza interest. This paper shows that Slovenian rodnosti po redu rojstva, ki smo jo opravili v sub-replacement fertility in the last three to tem besedilu. Analiza za zadnja desetletja kaže four decades has been deeply founded in the za Slovenijo, da v razmerah prenizke rodnosti prevalence of the births of the first and the prevladujejo rojstva nizkih redov rojstva. To sta second birth orders as well as in the sharp največkrat prva dva reda rojstva. Verjetnost decline of the births of the higher orders. povečanja družine, ki kaže, koliko družin z dvema otrokoma se odloči za rojstvo tretjega The probability that the family with two children will get the third one drastically otroka, se po vseh naših tablicah drastično zniža v primerjavi z verjetnostjo, da družina z enim decline in the comparison with the otrokom dobi drugega otroka. Hkrati pa nekaj probability that the family with one child večje verjetnosti povečanja družine za rojstva will get the second one is shown in the višjih redov ne morejo kompenzirati tega fertility tables by birth order for Slovenia in ključnega padca, ker je rojstev višjih redov v the years 2011 and 2021. Higher order razmerah prenizke rodnosti zelo malo. Vse to pa births in Slovenia have been very low since je skupaj s trdno uveljavljeno normo rojevanja the beginning of the 1980s. Fertility data by le enega do dveh otrok v povprečju na družino birth order and our analysis show the v Sloveniji zelo slaba popotnica za učinkovitost prevalence of the very low reproductive prebivalstvene politike, ki bi želela dvigniti normo na povprečno dva do tri otroke na norms in Slovenia. The prospects for družino. effective pronatalist policy and for the increase of the number of births of all birth orders and especially of the third and 63 eventually the fourth birth in Slovenia are enostavno obnavljanje prebivalstva in morda weak and uncertain. celo niti ne na raven, ki bi skupaj s pozitivnimi neto migracijami zagotovila ta cilj dolgoročne demografske stabilnosti, pa se tako v stroki kot v politiki iščejo tematike, kjer pa bi morda le bili 1 UVOD možni določeni pozitivni premiki. Ena od takih Prebivalstvo Slovenije je podobno kot tematik je del področja rodnosti, ki obravnava druga prebivalstva razvitih evropskih držav značilnosti in trende rojevanja po vrstnem redu končalo demografski prehod po koncu rojstev. Pri tem je v ospredju upanje, da bi začasnega izbruha rodnosti po drugi svetovni zasnovali, sprejeli in uresničevali politike, ki bi vojni. To pomeni, da je zanj že nekaj več kot povečale rojevanje otrok drugega in še posebej šestdeset let značilen moderni režim tretjega reda. Da bi pa bilo možno to uresničiti, obnavljanja prebivalstva z nizko rodnostjo in je potrebno proučevati področje rojevanja po nizko smrtnostjo. V zadnjih dveh tretjinah tega redu rojstev, obdobja je splošna rodnost tako nizka, da ne zagotavlja več dolgoročno nemotenega V tem besedilu bo avtor analiziral novejše statistične podatke o rodnosti po redu obnavljanja prebivalstva. Slovensko in cela rojstev v Sloveniji. Pri tem je treba povedati, da vrsta drugih evropskih prebivalstev lahko počasi še naraščajo zaradi dovolj velikih so slovenski podatki vitalne statistike dobri, večje težave pa se pojavijo pri podatkih, ki jih pozitivnih neto migracij. Kjer pa teh ni, ali pa so pridobivamo s popisi prebivalstva. V Sloveniji prisotne celo bolj ali manj velike neto je bil zadnji klasični popis prebivalstva emigracije, pa se prebivalstva takšnih evropskih držav zmanjšujejo. organiziran leta 2002, od leta 2011 naprej pa Vendar tudi Slovenija in podobne države z rastjo prebivalstva zaradi Statistični urad Republike Slovenije (SURS) večjega priseljevanja od odseljevanja ne morejo opravlja registrske popise. Težave s popisi povzročajo raziskovalcem določene probleme, računati na dolgoročno kompenzacijo prenizke vendar so ti problemi pri raziskovanju rodnosti rodnosti z dovolj velikimi neto priselitvami po redu rojstva še bolj izraziti in bodo prisotni zaradi prenizke ravni rodnosti, zelo majhnih možnosti, da bi se raven rodnosti v zadostni tudi v analizi prikazani v tem besedilu. meri dvignila in zaradi nepripravljenosti Besedilo je razdeljeno na običajne velikega dela prebivalstev teh držav, da bi točke, kot so uvod, sklep ter literatura in viri. sprejeli dovolj veliko število novih imigrantov. Razen tega pa vsebuje še dve osrednji vsebinski Demografski modeli in projekcije kažejo, da bi točki. Prva med njima ima namen prikazati že v nekaj desetletjih morale biti pozitivne neto najbolj osnovne statistike in značilnosti rodnosti migracije na leto večje od letnega števila po redu rojstva v Sloveniji v zadnjih dveh do živorojenih. To pa bi vodilo do politične treh desetletjih. Prikazanih bo tudi nekaj nestabilnosti in veliko večjega nasprotovanja starejših podatkov, ki bodo pokazali razsežnosti imigracijam, kot ga vidimo v Sloveniji in sprememb. Druga med njima pa je osrednja Evropi v zadnjih letih. točka tega besedila in obravnava tablice rodnosti po redu rojstva v Sloveniji v letih 2011 Tako zaostrene demografske razmere v Sloveniji in v vse večjem številu evropskih in 2021. držav vse bolj postavljajo demografsko problematiko v ospredje družbenega zanimanja in razprav o politikah, s katerimi bi vsaj omilili procese, ki smo jih okvirno opisali v prvem odstavku tega besedila. Ne glede na to, da med demografi vse bolj prevladuje mnenje, da rodnosti tako v Sloveniji kot drugod po Evropi v prihodnjih letih in desetletjih ne bo mogoče povečati na raven, ki bi dolgoročno zagotavljala 64 2 RODNOST PO REDU ROJSTVA V velike večine rojstev in s tem tudi rojstev nižjih SLOVENIJI V MODERNEM REŽIMU redov je prišlo v prvih desetih letih trajanja NIZKE RODNOSTI zakonske zveze. Le pri rojstvih višjih redov od tretjega in naprej so bili leta 1991 v Sloveniji Analiza rodnosti je tradicionalno deleži drugega desetletja trajanja zakonske namenjala veliko pozornosti zakonski rodnosti. zveze še tudi pomembni, vendar je bilo teh V prebivalstvih z visoko ravnjo poročenosti je rojstev že takrat malo. (Malačič, 2000, str. 98- ta rodnost določala značilnosti celotne rodnosti, 99) Navedeni podatki so transverzalni, saj nam hkrati pa se je zelo razlikovala od zunaj longitudinalni niso na voljo. Zelo verjetno pa se zakonske rodnosti. V Sloveniji se je že pred več osnovne značilnosti vpliva trajanja zakonske desetletji zelo znižalo absolutno in relativno zveze na rodnost v naslednjih desetletjih niso število sklenjenih zakonskih zvez. Zakonodaja bistveno spremenile. je z mnogih vidikov izenačila pravni položaj zakonskih in izven zakonskih skupnosti, število Znižanje števila in deležev živorojenih slednjih pa se je izrazito povečalo. Zaradi tega višjih redov rojstva v Sloveniji se kaže tudi v se je precej zmanjšala analitična vrednost obdelavi in objavljanju uradnih statističnih študija zakonske rodnosti. To velja tudi za podatkov v statistični bazi SURS SISTAT. Več rodnost po vrstnem redu rojstva. V razmerah, ko obdelav v tej bazi se preprosto konča pri redu se v Sloveniji rodi okrog 56 % živorojenih na rojstva 4+, čeprav so se obdelave še v zadnjih leto izven zakonske zveze, nam značilnosti desetletjih prejšnjega stoletja končevale z zakonskih rojstev ne dovoljujejo posploševanja odprtimi razredi 6+, 7+, 8+ ali celo 9+. Zaradi na celotno rodnost. Po drugi strani pa pogosto tega smo lahko vključili v tabelo 1 znatno manj slišimo, da se izven zakonske skupnosti podatkov po redu rojstva za Slovenijo, kot bi si obnašajo podobno kot poročeni pari, Ker pa želeli. imamo za njih veliko manj in slabše statistične podatke, jih je na osnovi običajne uradn Tabela 1 prikazuje letne (transverzalne) e statistike težje ali nemogoče analizirati. podatke o številu živorojenih v Sloveniji po Zaradi redu rojstva v izbranih letih obdobja 1991-2023. vsega navedenega bomo vpliv trajanja zakonske Red rojstva se konča z zgornjim odprtim zveze na rodnost in red rojstev v Sloveniji razredom 4 in več (4+). Izbrana leta upoštevajo prikazali s podatki za leto 1991. Tega leta se je 30,0 % živorojenih v zakonski zvezi rodilo v logiko desetletnih med popisnih intervalov, čeprav je SURS to logiko deloma porušil. prvem letu trajanja zakonske zveze, 51,8 % pa Dodano pa je še leto 2023, za katero imamo se jih je rodilo v prvih treh letih trajanja zadnje objavljene podatke. Prikazani so zakonske zveze. Za starostne razrede trajanja absolutni podatki in relativna struktura v zakonske zveze 5-9, 10-14, 15-19 in 20+ so bili odstotkih. odstotki naslednji 21,5, 6,5, 1,8 in 0,4. Do Tabela 1: Absolutno in relativno število živorojenih v Sloveniji po redu rojstva v izbranih letih obdobja 1991-2023. Vir: SISTAT, dostop 7.9. 2024 Leto 1991 2001 2011 2021 2023 Rojstva1 Št. % Št. % Št. % Št. % Št. % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 N 21.583 100,0 17.477 100,0 21.947 100,0 18.984 100,0 16.989 100,0 N1 10.210 47,3 8.599 49,2 10.637 48,5 8.557 45,1 7.884 46,4 N2 8.510 39,4 6.371 36,5 8.327 37,9 7.487 39,4 6.391 37,6 N3 2.179 10,1 1.865 10,7 2.210 10,1 2.244 11,8 2.094 12,3 N4+ 684 3,2 642 3,7 773 3,5 696 3,7 620 3,6 1 N je število živorojenih; N1 , … , N4+ so zaporedoma števila rojstev od prvega reda do reda štiri in več. 65 Število živorojenih v Sloveniji v tega reda. Takšne stopnje bomo podrobneje izbranih letih, ki so prikazana v tabeli 1 precej obravnavali v naslednji točki tega besedila. niha in je najnižje leta 2023, ki je zadnje leto, za Stopnje rodnosti po redu rojstva glede katerega imamo podatke. Bolj presenetljivo pa je, da se struktura živorojenih v Sloveniji po na ženske, pri katerih lahko pride do teh rojstev, pa je povezano s kazalci verjetnosti povečanja redu rojstva v vseh teh letih zelo malo ali skoraj nič ne razlikuje. V vseh družine. Tak kazalec nam pove, kakšna je izbranih letih se je rodilo največ otrok prvega reda verjetnost, da se družina z danim številom otrok , delež se giblje med 45,1 in 49,2 odstotka. Velika večina rojstev poveča za dodatnega otroka. Verjetnosti je rojstev prvega in drugega reda, delež teh dveh povečanja družine lahko računamo na redov se giblje med 84,0 in 86,7 odstotka. Delež longitudinalni (kohortni) in transverzalni živorojenih tretjega reda je le malo večji kot osnovi. Prvi način se uporablja za kohorte, ki so 10,0 odstotkov, delež četrtega reda in več p končale svojo rodno obdobje. Pri njem a je uporabljamo popisne podatke. Težava pa je v nizek in se giblje med 3,2 in 3,7 odstotka. Navedeni statistični podatki kažejo, da je tem, da imajo kazalci bolj zgodovinsko kot praktično vrednost, saj nam kažejo, kaj se je prebivalstvo Slovenije v obdobju 1991-2023 tipično maltuzijansko prebivalstvo, ki načrtuje dogajalo v kohorti, ki je že končala svoje rodno rojstva in rojeva le dokler ne doseže števila obdobje. Tega načina tukaj ne bomo rojstev na družino oziroma obravnavali. partnersko skupnost, ki je bilo načrtovano. Pri načrtovanju še zmeraj Praktično bolj uporaben je transverzalni pride do odstopanj, vendar so ta majhna. način izračunavanja verjetnosti povečanja Majhne spremembe v strukturi živorojenih po družine. V literaturi je na voljo več načinov redu rojstev pa kažejo še, da se je v Sloveniji v izračunavanja takšnih verjetnosti. (Malačič, zadnjih desetletjih ustalila in verjetno utrdila ne 2006, str. 97-100) Prvi način uporablja podatke samo nizka norma števila živorojenih otrok na o zakonski rodnosti po redu rojstev in modelske eno žensko, ampak norma, ki je le eden do dva porazdelitve rojstev reda i glede na trajanje otroka na žensko. razmaka do reda i-1. Tudi tega načina tukaj ne bomo obravnavali. Namesto tega bomo v Trditev v zadnjem stavku prejšnjega naslednji točki prikazali izračun verjetnosti odstavka lahko podkrepimo tudi s podatki povečanja družine na osnovi transverzalnih zadnjega na terenu izpeljanega popisa podatkov po redu rojstva za vsa rojstva. prebivalstva leta 2002. Popis je zbral podatke o številu žensk starih 15 in več let po tem, ali je ženska rodila ali ni rodila in po tem, koliko otrok je rodila. Navedenega popisnega leta je 3 TABLICE RODNOSTI PO REDU bilo v Sloveniji med 15 in več let starim ROJSTVA V SLOVENIJI V LETIH 2011 IN ženskim prebivalstvom 26,5 odstotka žensk, ki 2021 niso ali še niso rodile. Deleži med njimi, ki so Za sestavo oziroma izračun tablic rodile zaporedoma enega, dva, …., do 6 in več rodnosti po redu rojstva na osnovi letnih živorojenih otrok pa so bili 19,5, 37,2, 11,1, 3,5, oziroma transverzalnih podatkov potrebujemo 1,3, in 1,1 odstotka. Iz teh podatkov izračunano podatke o številu živorojenih po redu rojstva za povprečno število živorojenih otrok na eno izbrano leto, o srednji starosti matere ob rojstvu žensko je bilo 1,55, kar je blizu stopnji totalne otroka i-tega reda ter podatke o specifičnih (celotne) rodnosti v zadnjih letih. (SISTAT, stopnjah rodnosti po redu rojstva ri, ki jih dostop 7. 9. 2024) izračunamo tako, da število rojstev i-tega reda Podatki o številu živorojenih po redu delimo s številom žensk, ki se jim ti otroki lahko rojstev nam omogočajo izračunati različne vrste rodijo. Če vzamemo za primer stopnjo rodnosti stopenj rodnosti po redu rojstva. Med njimi so drugega reda, potem število rojstev drugega še posebej zanimive stopnje, pri katerih reda delimo s številom žensk rodne starosti, ki primerjamo število živorojenih danega reda so rodile enega otroka. Za rodno starost lahko rojstva s številom žensk, ki lahko rodijo otroke vzamemo starostni razred 15-49 ali pa 15-44. V 66 našem primeru smo vzeli slednjega, ker Ko smo izračunali stopnje ri , lahko v uporabljamo pri izračunu verjetnosti povečanja nadaljevanju izračunamo verjetnost povečanja družine predpostavko, da ženske rojevajo do 45. družine po obrazcu, ki sta ga utemeljila Chiang, leta. Dejansko število rojstev starejšim materam C.L. in van den Berg, B.J. (Chiang, C.L. and od 45 let pa je zelo nizko. Na ta način smo van den Berg, B.J., 1982). Obrazec za verjetnost stopnje ri izračunali po naslednjem obrazcu: ri = ai je: ai = (xw – xi) * ri / 1 + ((xw – xi+1) * ri). Pri Ni/30Vf,i-1,15, pri čemer je i enak 1, 2, …, n+. V tem je xw enak 45,0, poševnica / je znak za preteklosti smo lahko dobili podatke za deljenje, zvezdica * pa znak za množenje. Ko imenovalec specifičnih stopenj rodnosti ri le za imamo na tak način vse potrebne podatke za popisna leta. V Sloveniji, kjer imamo register sestavo tablic rodnosti po redu rojstva, jih prebivalstva in registrsko statistiko, pa nam moramo še izračunati in zaključiti. Za stolpec 5 statistična baza SISTAT omogoča izračun tudi v tabeli 2 uporabimo izhodiščno (modelsko) za druga leta za katera v bazi objavijo podatke. število 100.000 živih žensk, na katere Med štirimi leti, za katera so na voljo podatki o apliciramo izračunane verjetnosti povečanja ženskah starih 15 in več let po enoletnih in družine. Stolpec nam kaže število žensk brez petletnih starostnih razredih po številu otrok, z najmanj enim otrokom in tako dalje. živorojenih otrok (brez, z enim, z dvema Stolpec 6 dobimo kot razliko zaporednih otrokoma itd.) smo za našo analizo izbrali leti vrednosti stolpca 5 deljeno s 100.000. 2011 in 2021. Tabela 2: Tablice rodnosti na osnovi reda rojstev za Slovenijo za leti 2011 in 2021. Vir: Chiang, C.L. and van den Berg, B.J., 1982; Malačič, J., 2006 in SISTAT, dostop 9. 9. 2024. Red rojstva Srednja Specifične Verjetnost Število žensk Končna starost ob stopnje povečanja z i in več razdelitev po rojstvu rodnosti družine živorojenih redu (v %) i xi ri ai li di/l0 1 2 3 4 5 6 Slovenija 2011 0 15,0 0,05527 0,87480 100.000 12,6 1 28,8 0,10785 0,70520 87.480 25,8 2 31,3 0,02211 0,24065 61.691 46,8 3 33,3 0,03203 0,28315 14.846 10,6 4+ 34,9 4.204 4,2 Slovenija 2021 0 15,0 0,04966 0,84419 100,000 15,6 1 29,6 0,11511 0,70360 84.419 25,0 2 31,8 0,02501 0,15589 59.397 44,2 3 33,4 0,03159 0,27914 15.199 11,0 4+ 35,1 4.243 4,2 V tabeli 2 smo prikazali tablice rodnosti dve tretjini družin z enim otrokom se odloči za na osnovi reda rojstva za Slovenijo za leti 2011 drugega otroka. Naslednja verjetnost, da in 2021. Najbolj zanimiv kazalec v tablicah je družina z dvema otrokoma dobi tretjega otroka, verjetnost povečanja družine v četrtem stolpcu. pa drastično pade. V Sloveniji je še nadalje Vrednosti tega kazalca sta dokaj visoki za padla med letoma 2011 in 2021. Leta 2021 se je verjetnost, da družina brez otrok dobi prvega le 15,6% družin z dvema otrokoma odločilo še otroka in da družina z enim otrokom dobi za tretjega otroka. Po podatkih SISTAT-a je bilo drugega otroka. Vendar sta tudi ti dve vrednosti v Sloveniji v starostnem razredu žensk 50-54 let med letoma 2011 in 2021 padli. Le malo več kot leta 2011 6,4 % in leta 2021 10,1 % žensk, ki 67 niso rodile. (SISTAT, dostop 9. 9. 2024) otrokom dobi drugega otroka. Hkrati pa nekaj Razlika med tema podatkoma je presenetljivo večje verjetnosti povečanja družine za rojstva velika in očitno precej niha med petletnimi višjih redov ne morejo kompenzirati tega starostnimi razredi, ki so dokončali rojevanje in ključnega padca, ker je rojstev višjih redov v rodno starost. razmerah prenizke rodnosti zelo malo. Vse to pa je skupaj s trdno uveljavljeno normo rojevanja Za primerjavo z zgornjima dvema le enega do dveh otrok v povprečju na družino letoma navedimo, da so bile vrednosti v Sloveniji zelo slaba popotnica za učinkovitost verjetnosti povečanja družine, prav tako prebivalstvene politike, ki bi želela dvigniti izračunane po prikazani metodologiji, za normo na povprečno dva do tri otroke na Slovenijo za leto 1961 v primeru zaporedja a0 družino. Vsi matematični demografski modeli ,a1 , … , a5 naslednje 0,93142, 0,80099, kažejo, da samo slednja norma zagotavlja 0,57079, 0,46080, 0,466523 in 0,48388, za leto dolgoročno nemoteno obnavljanje prebivalstva. 1981 pa zaporedoma 0,93811, 0,81473, 0,30978, 0,25493, 0,28310 in 0,32492. (Malačič, 2006, str. 99) Leta 1961 je bilo v LITERATURA IN VIRI Sloveniji 28.955 in leta 1981 29.220 živorojenih. (SL-2013, str. 77-78) To število 1. Chiang, C.L. and van den Berg, B.J. vpliva na velikost ri in tudi na dolžino vrste, ki (1982) Fertility Table fort he smo jo lahko izračunali. Vrednosti ai so bile v Analysis of Human Reproduction. obeh letih občutno večje kot tiste v tabeli 2, Mathematical Biosciences, 62. čeprav so se tudi že v teh dveh letih znižale. Leta 2. Feichtinger, G. and Lutz, W. (1983) 1961 so bile še deloma pod vplivom končevanja Eine Fruchtbarkeitstafel auf demografskega prehoda. Paritatsbasis. Zeitschrift fur Bevolkerungswissenschaft, Jg. 9, 3/1983. Boldt Verlag Boppard. 4 SKLEP 3. Malačič, J. (2000) Demografija. Teorija, analiza, metode in modeli, Podatki o rodnosti po redu rojstva ter na 4. izdaja, Ekonomska fakulteta, njihovi osnovi izračunane tablice rodnosti po Ljubljana. redu rojstva in še posebej verjetnosti povečanja 4. Malačič, J. (2006) Demografija. družine za Slovenijo, ki so prikazani in Teorija, analiza, metode in modeli, analizirani v tem besedilu se praviloma 6. izdaja, Ekonomska fakulteta, nanašajo na posamezna izbrana leta in so po Ljubljana. naravi transverzalni. Raziskovalci smo jih 5. Statistični letopis Republike največkrat prisiljeni uporabljati zaradi tega, ker Slovenije (2013), SURS, Ljubljana. tako kohortni oziroma longitudinalni pa tudi 6. SISTAT (2024) Statistični urad transverzalni podatki za mnoga druga leta niso Republike Slovenije, Ljubljana. na voljo. Pogosto si pomagamo tudi z ocenami in približki pa tudi s posebnimi metodami analize za nepopolne in specifične podatke. Ne glede na vse to, pa je naša analiza v tem besedilu pokazala presenetljivo enotno in dosledno sliko na področju, ki smo ga analizirali. V razmerah prenizke rodnosti prevladujejo rojstva nizkih redov rojstva. To sta največkrat prva dva reda rojstva. Verjetnost povečanja družine, ki kaže, koliko družin z dvema otrokoma se odloči za rojstvo tretjega otroka se po vseh naših tablicah drastično zniža v primerjavi z verjetnostjo, da družina z enim 68 The aggregate loss of GDP resulting from premature mortality: a methodological approach based on GDP decomposition at occupational level Tjaša Redek† Petra Došenović Daša Farčnik Tanja Istenič School of Economics and Bonča School of Economics and School of Economics and Business School of Economics and Business Business University of Ljubljana Business University of Ljubljana University of Ljubljana Slovenia University of Ljubljana Slovenia Slovenia tjasa.redek@ef.uni-lj.si Slovenia dasa.farcnik@ef.uni-lj.si tanja.istenic@ef.uni-lj.si petra.d.bonca@ef.uni-lj.si Premature death (dying before the age of 65) represents not Abstract only represents a personal and family loss, but also a significant This paper proposes a novel method for estimating the economic loss of human capital and consequently a loss of productivity and burden of premature mortality in the working population. The GDP, amounting to the cumulative loss of value added reflecting method is based on GDP (value added) decomposition at the the burden of premature mortality. The economic burden of occupational level. The approach estimates the loss of value premature mortality can be estimated at the microeconomic or added due to premature deaths macroeconomic level [2]. This paper proposes an alternative in Slovenia by considering the productivity of individuals in different occupations. By approach to estimate the economic burden of premature mortality at the macroeconomic level. integrating data on employed individuals, causes of death, and Health economics assesses the economic costs of disease company balance sheets, the results provide a decomposition of using different methods [2]. At the macroeconomic (societal) GDP losses by occupational groups. The results show significant level, the losses are both market losses (non-health consumption) differences in the value added lost between occupational groups, and economic welfare losses (which consider not only the market, with professionals and technicians contributing the most to the but also non-market losses). While market losses are usually total loss. This approach provides an alternative estimate of estimated using general or partial equilibrium models (both economic losses compared to traditional methods by taking into simulation and regression based), the economic welfare losses account the contribution of each occupational group to GDP. are estimated using full-income models. The WHO [2] However, the study also acknowledges limitations, such as systematically summarizes the approaches proposed and used in uncertainties regarding future retirement ages and a relatively the literature to estimate the macroeconomic consequences of small sample size for certain occupations. This methodology diseases. provides valuable insights for policymakers about the The Cost of Illness (CoI) approach focuses on estimating the importance of addressing the economic burden of premature total economic burden of a particular disease by combining both mortality in the labour force. direct and indirect costs [3], [4], [5]. Direct costs include medical expenses, treatment, and travel costs, while indirect costs Keywords consider the loss of productivity due to illness, absenteeism, or Premature premature death. This method quantifies the overall economic mortality, productivity loss, economic burden, value added decomposition, occupational level burden of a disease on society, often expressed as a percentage of GDP. Despite its usefulness in providing a broad estimate of the financial burden, the CoI approach has limitations. It tends to oversimplify the broader economic effects by focusing primarily 1 Introduction on medical expenditures and labor productivity losses, without Between 2009 and 2022, an average of just over one fully capturing long-term effects such as capital depletion or thousand people of working-age died in Slovenia, which changes in labor supply. In addition, non-market impacts may corresponds to around 0.11 % of the 900 thousand people in not be considered [2]. employment on average. During this period, the average age of Regression-based models estimate the impact of health death was 49.4 years and the individuals retired at an average age indicators, such as life expectancy or mortality, on economic of 59 years [1]. Not reaching the average retirement age means output, usually GDP. The method uses econometric models to that each individual lost an average of 8 working years. identify statistical relationships between health and economic †Corresponding author outcomes, relying on historical or cross-country panel data. The main advantage of regression models is their simplicity and Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or relatively low data requirements. However, endogeneity issues— classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and when health and income influence each other—can affect the the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this results, and the models are sensitive to the specification of the work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). production function [2]. Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). Calibration models combine micro-level estimates of health https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.14 impacts on income with macro-level data, such as GDP, demographic data, and labour force statistics, to simulate how 69 health changes affect national economic output. The calibration without a constant to allocate aggregate variable values (e.g., approach allows for the decomposition of health impacts across household consumption) to individuals. Similarly, we regress different countries or regions, providing flexibility in scenarios firm’s value added on the share of broad occupational groups. where data is limited. However, the calibration models are The beta coefficients are provided in the appendix (Table A1). primarily sensitive to mortality impacts, while morbidity (illness) The beta coefficients are then used to calculate the weights for effects is more challenging to capture accurately. each occupational group according to the following formula: The full-income model approach goes beyond traditional market-based valuations by estimating both the monetary value 𝛽 of lost production and the value of lives lost to illness. It uses 𝑤𝑒𝑖𝑔ℎ𝑡 𝑖 ∙ ∑ 𝑥𝑖 𝑖 = 10 techniques such as the Value of Statistical Life (VSL) or ∑ 𝛽 𝑖 𝑖 ∙ ∑ 𝑥𝑖 Willingness to Pay (WTP) to quantify social welfare losses [6], [7]. Although full-income models capture the broader societal Where 𝑖 represents each occupational group i∈(1,10), 𝛽 is the costs of illness, including non-market impacts, they involve calculated regression coefficient for each occupational group, contentious assumptions, such as discount rates and VSL, which and 𝑥 is the number of employees in each occupational group. can lead to extreme or difficult-to-interpret results [2]. The added value per employee (VAEreal,i) according to the We extend existing methods by building on the National occupational profile is calculated using the following formula, Transfer Accounts (NTA) approach to the decomposition of where TOT_ VAEreal,i is the total real value added of the value added [8], which measures the economic impact of company: premature death by assessing the reduction in GDP, that is, by estimating the loss of productivity. This implies calculating the VAE real,𝑖 = TOT_ VAE𝑟𝑒𝑎𝑙 ∗ 𝑤𝑒𝑖𝑔ℎ𝑡𝑖 contribution that individuals would have made to GDP is calculated, based on their specific sector and productivity level. In the next step, we calculate the number and average age of This productivity loss is then multiplied by the number of years individuals by occupational groups who died prematurely. Based the individual would have continued to work. The total losses are on the actual retirement age during the observed period (on then aggregated to determine the overall impact on the economy average only 59 years), the number of lost productive years was [9]. calculated (by subtracting the retirement age and the age of death by occupational group) and multiplied by the estimated value added of each occupational profile (VAEreal,i). By summing the lost value added due to lost productive years we estimate the 2 Methodology and data economic burden of premature mortality. The methodology builds on the production loss approach due The analysis was prepared using micro-data from registries to premature mortality and the resulting loss of GDP. However, covering the period between 2009 and 2022 [1]. The database instead of estimating productivity loss using (sectoral) averages, integrates several different population data sources: (1) the we recognise that the actual productivity of firms is highly Statistical registry of active population database from 2009 to dependent on their human capital structure, which is the core of 2022, which contains annual data on 838,000 to 998,000 their intangible capital [10]. Intangible capital generates a large individuals, with data on age, occupation, and employment part of the value added in a knowledge-based economy [11], [12]. sector; (2) cause-of-death data for the period 2009 to 2022, which Therefore, we assess the loss of value added by assessing the contains the 4-digit code of the cause of death and death date; (3) contribution of individuals through their occupation, which more company balance sheet data for again for 2009 to 2022. The accurately captures the actual loss of value added due to merged database of employed individuals and companies was premature death. used for the decomposition of value added by occupational group, The methodological analysis is based on several steps and while the data on the number of deaths was used to estimate the originates from the production function of a company, focusing loss of value added. Due to a small number of observations, on the contribution of the individual occupations or occupational military occupations were excluded. groups to value creation. First, the employees were categorized into ten broad occupational groups according to the Standard Classification of Occupations, which aligns with the 3 Results International Classification of Occupations. These broad The analysis is based on a population of 12.7 million people occupational groups are: (0) military professions, (1) legislators, in employment in Slovenia, averaging around 900,000 annually senior officials, managers, (2) professionals, (3) technicians and from 2009 to 2022. During this period, approximately 14,000 associate professionals, (4) clerks, (5) service workers, sales individuals from this group died, about 1,000 per year, people, (6) agricultural, forestry, fishery, and hunting representing 0.11% of all observed individuals [1]. occupations, (7) non-industrial labor, (8) machine operators, Table 1 presents the data on the cumulative number of industrial producers and assemblers, (9) elementary occupations. premature deaths among the employed population in Slovenia Analyses show that the contributions of different occupational between 2009 and 2022. On average, the individuals died at the groups to value added vary [10], [13], [14], [15], making it age of 49.4. Individuals generally retired at 59 years, but with sensible to account for the actual structure of employees and their some differences among occupational groups. For example, real contribution when calculating the loss of added value. managers and professionals retired at an older age, whereas the The productivity of employees, measured by value added per employees in elementary occupations retired younger. employee, is calculated by decomposing real value added at The loss of productive years, calculated as the difference company level for the period between 2009 and 2022 to the level between the average age at retirement and the average age at of different occupations. The decomposition of value added death, was highest in the group of professionals, who lost an follows the NTA methodology [8], which uses regression average of 9 years, and was lowest among skilled agricultural, 70 fishery and forestry workers, where the average loss was only 1 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 year. Occupational decomposition of aggregate value added at 1 Managers firm level allowed us to estimate the average contribution of each 2 Professionals occupation group to the value added, considering also their 3 Technicians and Associate relative size. Using these estimates, and the data on the average Professionals number of premature deaths, average age at death and average 4 Clerical Support Workers retirement age by occupational groups, the estimated loss of 5 Service and Sales Workers productive years was calculated (Table 1). 6 Skilled Agricultural, Forestry and Fishery Workers 7 Craft and Related Trades Workers Table 1: The number of employed individuals’ premature 8 Plant and Machine Operators, and deaths, average age at death and retirement, loss of Assemblers productive years of life, 2009-2022 9 Elementary Occupations Average Average Loss of Number % of total value lost age at age at productive of deaths death retirement years of life Figure 2: The contribution of occupations to total value 0 Armed Forces 71 added lost (in % of all value added lost) Occupations 44.2 55.8 11.6 1 Managers 698 53.4 61.2 7.8 2 Professionals 1,678 52.3 61.3 9.0 3Technicians and 4 Discussion and conclusion Associate 1,828 51.2 59.2 8.0 This study offers a novel approach to estimating the Professionals 4 Clerical Support economic burden of premature mortality in Slovenia by focusing 966 Workers 50.2 58.3 8.1 on the loss of added value and consequently the potential loss of 5 Service and GDP. In contrast to traditional approaches that might rely on 1,476 Sales Workers 49.8 57.9 8.1 aggregate data or income loss models, this study employs a more 6 Skilled detailed decomposition method based on the added value Agricultural, 836 generated by companies, the occupational structure, and the Forestry, Fishery 57.1 58.2 1.0 premature mortality rates. This approach allows for a more Workers precise estimate of the economic burden by considering the 7 Craft and Related Trades 2,573 specific contributions to value added of the different 49.9 58.7 8.8 Workers occupational groups, which differ significantly in their 8 Plant, Machine productivity and value added in the economy. Operators, 1,571 50.0 58.0 8.0 One of the key strengths of this methodology is the use of Assemblers microdata, which provides a detailed overview of the economic 9 Elementary 1,562 burden of premature mortality at the level of individual Occupations 49.8 57.8 8.0 occupational groups. By using data from multiple sources, Total 13,259 49.4 59.0 9.6 including the Statistical registry of the active workforce, Data: [1], own calculations. mortality data, and company financial statements, the study achieves a high level of specificity. This level of detail is crucial, The occupational group of professionals contributed the most as it acknowledges the differential impact of premature deaths to the total number of lost productive years (28%), as the number across different sectors and occupations, which is often of premature deaths was highest in this occupational group. This overlooked in broader, less nuanced analyses. was followed by technicians and associate professionals, for However, the study also has limitations that need to be whom the average number of years lost was also high and the considered. One important limitation is the inability to accurately relative group size was even larger. This group contributed about predict future retirement ages, especially given the trend towards one fifth of years lost. increasing retirement ages in Slovenia and elsewhere. This Figure 1 presents data on the contribution of each introduces a potential underestimation of economic loss, as occupational group to the total value added lost due to premature individuals might work longer in the future than currently deaths. Professionals contributed the most, around a fifth of assumed in the model. In addition, the relatively small sample thetotal value added lost. Followed by technicians and plant and size of premature deaths within certain occupational groups may affect the robustness of the results, and the lack of control for machine operators. other risk factors may also bias the results. This also means that the actual numbers could be larger. Furthermore, while the study introduces an alternative methodology, the approach could benefit from further refinement, particularly in the decomposition method, which would take greater account of worker heterogeneity. While the proposed methodology provides a detailed and occupation-specific approach to assessing the economic burden 71 of premature death, its applicability may be limited by certain [6] L. A. Robinson and J. K. Hammitt, “Valuing Reductions assumptions and data limitations. Future research could enhance in Fatal Illness Risks: Implications of Recent Research,” this model by incorporating more dynamic elements, such as Health Econ. , vol. 25, no. 8, pp. 1039–1052, Aug. 2016, evolving retirement patterns, changing productivity levels and doi: 10.1002/hec.3214. broader demographic trends, to provide a more comprehensive [7] W. Viscusi, “The Value of Risks to Life and Health,” J. picture of the economic impact of premature mortality. Despite Econ. Lit. , vol. 31, no. 4, pp. 1912–46, 1993. these limitations, the study contributes significantly to the [8] United Nations, “Measuring and Analysing the literature by providing a more nuanced understanding of the Generational Economy: National Transfer Accounts economic costs associated with premature mortality that could Manual,” United Nations Department of Economic and inform both policy decisions and future research directions. Social Affairs, Report, 2013. Accessed: Jul. 12, 2024. [Online]. Available: Acknowledgments https://www.un.org/en/development/desa/publications/m easuring-and-analysing-the-generational-economy.html This work was partially financed by ARIS projects: projects P5- [9] P. Hanly, M. Ortega-Ortega, and I. Soerjomataram, 0128, P5-0441, J5-4575, J5-4540, P5-0117. “Cancer Premature Mortality Costs in Europe in 2020: A Comparison of the Human Capital Approach and the References Friction Cost Approach,” Curr. Oncol. , vol. 29, no. 5, Art. no. 5, May 2022, doi: 10.3390/curroncol29050287. [10] C. Bloch, A. Protogerou, and N. S. Vonortas, Eds., [1] Statistični urad Republike Slovenije, “Registrski podatki, Intangible Assets, Productivity and Economic Growth: pridobljeni v okviru pogodbe 9602_269_2023.” 2023. Micro, Meso and Macro Perspectives, 1st edition. [2] World Health Organization, “WHO guide to identifying Routledge, 2024. the economic consequences of disease and injury,” [11] H. Piekkola, “Intangible capital: The key to growth in World Health Organization, Geneva, 2009. Accessed: Europe,” Intereconomics, vol. 46, no. 4, pp. 222–228, Sep. 17, 2024. [Online]. Available: 2011, doi: 10.1007/s10272-011-0387-2. https://www.who.int/publications/i/item/9789241598293 [12] H. Piekkola, “Broad-based intangibles as generators of [3] T. J. Moore and J. P. Caulkins, “How cost-of-illness growth in Europe,” Econ. Innov. New Technol. , vol. 27, studies can be made more useful for illicit drug policy no. 4, pp. 377–400, 2018, doi: analysis,” Appl. Health Econ. Health Policy. , vol. 5, no. 10.1080/10438599.2017.1376170. 2, pp. 75–85, 2006, doi: 10.2165/00148365-200605020- [13] C. Bloch, H. Piekkola, M. Rybalka, C. Eklund, and K. 00002. van Criekingen, “Measuring intangible assets at the firm [4] P. Hanly, M. Ahern, L. Sharp, D. Ursul, and G. level – development of an occupation based approach,” Loughnane, “The cost of lost productivity due to Aarhus University, Deliverable 4.3, 2021. premature mortality associated with COVID-19: a Pan- [14] T. Istenič, T. Redek, and D. Farčnik, “Gender and Age European study,” Eur. J. Health Econ. HEPAC Health Wage–Productivity Gaps in Intangible and Non- Econ. Prev. Care, vol. 23, no. 2, pp. 249–259, Mar. Intangible Work Occupations,” Econ. Bus. Rev. , vol. 26, 2022, doi: 10.1007/s10198-021-01351-8. no. 1, pp. 1–12, Mar. 2024, doi: 10.15458/2335- [5] Y. A. Kim et al. , “The economic burden of breast cancer 4216.1332. in Korea from 2007-2010,” Cancer Research and [15] H. Piekkola, C. Bloch, M. Rybalka, and T. Redek, Treatment, vol. 47, no. 4. Korean Cancer Association, “Intangibles from innovative work – their valuation and pp. 583–590, 2015. doi: 10.4143/crt.2014.143. technological change,” University of Vaasa, Deliverable 5.3, 2021. 72 Mitigating Adverse Health Effects of Chronic Illnesses on Work Outcomes: A Conceptual Framework Petra Došenović Mojca Bavdaž Nina Ponikvar Tjaša Redek Bonča† School of Economics and School of Economics and School of Economics and School of Economics and Business Business Business Business University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana Slovenia Slovenia Slovenia Slovenia mojca.bavdaz@ef.uni-lj.si nina.ponikvar@ef.uni-lj.si tjasa.redek@ef.uni-lj.si petra.d.bonca@ef.uni-lj.si Abstract The paper offers a comprehensive framework for linking health outcomes and their determinants to work outcomes through understanding how health, workplace and institutional environment affect work outcomes. Its goal is to identify the complex determinants of work ability and both favourable and adverse work outcomes. Work ability is determined by health and quality of life outcomes, which are influenced by both modifiable and non-modifiable health factors as well as macro, mezzo and micro-level incentives to improve health outcomes including job demands, and workplace support. Work outcomes- oriented improvement strategies also support work retention and return to work. Figure 1: Mitigating adverse health effects of chronic illnesses on work outcomes: a conceptual framework Keywords health determinants, health outcomes, work ability, work 2 Determinants of Health, Adverse Health and outcomes, health and work outcomes-oriented improvement Work Ability Effects, and Work Outcomes incentives 2.1 Determinants of Health 1 Introduction Health status is fundamentally determined by the conditions in which we are born, grow, live, and age [1]. These conditions, The ability to retain employment or achieve faster return to known as health determinants, factors, or drivers, operate at work (RTW), particularly for individuals with chronic illnesses various levels and in different contexts. In examining health or disabilities, is an increasingly important topic in an aging determinants, we follow the WHO [2] framework, distinguishing society, requiring prolonged labour market participation. The between individual, socioeconomic, sociocultural, and increasing prevalence of long-term health conditions, an aging environmental factors. workforce, and fluctuating job demands have highlighted the Individual factors include personal attributes that impact importance of maintaining work ability. health, such as attitudes, knowledge, genetics, etc. Knowledge The goal of this paper is to develop a conceptual framework about healthy food choices, recommended physical activity that shows the links between health determinants, health levels, and the correct interpretation of food labels also plays a outcomes, work ability and work outcomes, and their interplay with incentives aimed at improving work outcomes that are critical role [3]. This knowledge is often associated with health essential for extending productive working lives. This literacy that is an independent factor of self-assessed health, and framework is useful for designing research on how individuals, low health literacy contributes to health disparities [1], [4]. organizations and policy makers can improve long-term Attitudes can also positively or negatively influence health, employability and productivity in the face of health challenges. as argued by the theory of reasoned action [5], showing that attitudes and subjective norms predict behavioural intentions, † which, in turn, predict actual behaviours. The value individuals Corresponding author. place on health is pivotal; those who prioritize health are more Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or likely to make it a priority over other demands, such as time, classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed money, and competing life priorities [3], [6], [7]. for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must Genetics is another key individual factor affecting health. be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Family history is recognized as one of the strongest risk factors Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). for common diseases, including cancer, cardiovascular disease, https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.15 diabetes, autoimmune disorders, and psychiatric illnesses [8]. 73 Social factors are sociocultural and socioeconomic. 2.2 Modifiable and Non-modifiable Risk Factors Sociocultural factors include influences from family, peer To improve health outcomes, it is crucial to understand pressure, media, religion, and culture. Family heavily influences which of the above explained health determinants are in or out of choices related to religion, friendships, and media exposure, an individual’s control. Modifiable factors can be changed and particularly in childhood. Family also plays a crucial role in shaping attitudes towards health and decisions on protective and controlled to a certain extent, such as skills (individual), peers risky behaviours. Peer influence operates similarly; social and religion (sociocultural), employment, education, income support and integration are highly protective against mortality, (socioeconomic) and geographic location and related access to with their impact on health comparable to or exceeding that of health services (environmental). Some factors are more easily traditional behavioural risk factors such as smoking, high alcohol changed than others. Also, the degree to which a person is able consumption, lack of exercise, and obesity. Traditional and to change them varies from person to person [3]. Non-modifiable social media is increasingly recognized as a commercial health determinants include genetics (individual), and family, determinant of health [9], influencing health through public media and culture (sociocultural). While you can’t change these relations, advertising, and economic pressures [10]. factors, it’s important to be aware of them. The degree of control individuals can exert over their health Socioeconomic factors include employment, education, and varies across our lifespan [3]. Control increases until adulthood income. Employment status and occupation significantly impact and decreases in older adulthood. The changing influence of health by influencing living and working conditions, levels of physical activity, and stress [3]. People at work may face hazards determinants through life stages varies from person to person owing to chemicals, biological agents, physical factors, adverse [19]. Further, modifiable factors often require support, such as ergonomic conditions, allergens, safety risks, and psychosocial access to healthcare or financial resources, to be effectively factors. More than 100 occupational diseases are classified [11]. managed. When individuals lack such support, the potential to Working conditions are linked to an increased risk of developing modify their health outcomes diminishes, contributing to the work-related illness [12] and depressive disorders [13]. New feeling of powerlessness in improving their health [20]. psychosocial and physical stressors contribute to health disparities. Evidence suggests that better job quality provides 2.3 protective effects against musculoskeletal disorders, mental Health Outcomes-oriented Improvement health issues, and general health problems [14], and enhances Incentives labour productivity, notably when employees are healthy [15]. The term “morbidity” is commonly used to describe the Income is also strongly associated with health outcomes [16]. burden of suffering, in terms of impairment or disability, caused Low income can restrict access to health services, whereas higher by an illness or health condition. Addressing chronic illness income allows for better living conditions and access to morbidity aims at the best achievable state of health that healthcare. Higher income often sets expectations for subsequent encompasses all dimensions of physical, mental, and social well- generations regarding education, employment, and income being [21]. although positive association between income and health may Strategies designed to help individuals live well should flatten or even reverse at the highest income levels [17]. include a broad array of activities targeting primary, secondary, Environmental factors encompass both geographical and tertiary prevention for all persons, with or without a chronic location and access to health services and technology. Natural illness. Accordingly, public health mechanisms aimed at and built environments play significant roles in health, with some preventing undesired health outcomes (primary prevention such environmental characteristics contributing to chronic diseases as vaccination, tobacco cessation, physical activity promotion, [3]. A review of 133 diseases by Prüss-Ustün [18] established healthful eating, injury prevention) can also help people with a that nearly a quarter of the global disease burden could be chronic illness or disability to live more healthfully. Health prevented by reducing environmental risks. monitoring using real-time data plays a significant role in Individual, social, and environmental factors interact in influencing health outcomes, by enabling early detection of influencing health outcomes. Education—a key socioeconomic health conditions, facilitating continuous management of chronic factor—directly influences individual factors like knowledge and diseases, and improving overall patient care [22]. skills. Additionally, a person’s environment is often shaped by Health and long-term care mechanisms that prevent or delay their employment and income, which are linked to the number of complications, build coping skills, improve function, or alleviate hours spent at work. In some cases, the living environment can pain and suffering may serve a dual purpose: (i) reducing the restrict educational and employment opportunities, further magnitude of illness burden over an individual’s remaining years impacting health. People living in rural or remote areas are more of life; (ii) reducing and/or delaying the development of likely to experience poorer health outcomes, due to limited additional complications or comorbidities in a way that serves to access to health services and education and employment compress the period of morbidity until later in life [21]. Further, opportunities. Sociocultural factors also play a significant role; occupational health services improve health outcomes of the for instance, not speaking the native language can hinder active population. Progress in the field of occupational and educational success and makes it more challenging to navigate environmental medicine has led to a better understanding of the the healthcare system. This interconnectedness underscores the most efficient strategies for recognizing a wide variety of work- importance of considering the combined effects of individual, related ailments [23]. social, and environmental factors in shaping health outcomes [3]. 74 2.4 Impact of Health Outcomes on Functional addressing both organisational factors and individual health Independence and Work Ability needs, RTW programs can prevent adverse work outcomes such as long-term absenteeism, presentism, unemployment and All above-mentioned incentives are aimed at improving disability retirement [28], [29], [33], [36]. They can also mitigate adverse health outcomes and thereby maintaining functional short-term adverse effects of chronic illnesses such as frequent independence and, consequently, work ability. Functional shorter sick leaves and presenteeism [26]. independence can be viewed narrowly as the ability to perform While employer organisations and their support of basic activities of daily living (eating, dressing, hygiene, occupational health programs play an important role in transferring) [24]; or more broadly as the ability to perform improving work outcomes, other factors also mitigate adverse instrumental activities of daily living (performing chores, effect of reduced work ability on work outcomes. Flexibility is managing finances, taking medication, using transportation) [25] not important just in employer organizations, but also on the that enable an independent life. Research shows that functional labour market at large, which involves labour code, industrial independence has a strong impact on work outcomes [26], [27]. relations and active labour market policies (ALMPs) that include Functional independence is strongly linked to an individual’s various measures, from training to job search assistance, work ability defined as a holistic concept encompassing both subsidies, supported employment opportunities and programs to personal health and the work environment’s role in enabling or support entrepreneurial activities. Such measures enable hindering an individual's ability to work [28]. The concept refers occupational horizontal and vertical mobility [39], [40]. Other to an individual’s capacity to remain employed and perform national employment policies, besides ALMP, may be important work-related activities, especially in the context of chronic to facilitate (via regulation) and promote inclusive workplace diseases, aging, or disabilities [29]. practices and ensure that individuals are not excluded from job Work ability is influenced by a range of factors including opportunities [41]. Lastly, passive supports as well as social health status, workplace accommodations, and social support security at large are relevant. Social security systems, including systems [30]. Physical health (mobility, endurance) and mental sick leave policies and disability insurance, provide essential well-being (cognitive functioning, emotional resilience) are the financial support to individuals who are temporarily or most important factors to maintain work ability [31]. In addition, permanently unable to work due to illness [41]. job demands, its physical and psychosocial (cognitive, emotional) demands, significantly influence an individual’s ability to work effectively and productivity [32]. Workplace 3 Conclusion factors (organisational support, ergonomics, flexibility) play a The paper proposes a conceptual framework that shows crucial role in enhancing or diminishing work ability, especially complex links between health determinants, health outcomes, for those with chronic conditions or disabilities [33]. Social and work ability and work outcomes and their interplay with various occupational factors (age, training opportunities, work-life incentives aimed at improving both health and work outcomes. balance) also impact work ability [34]. It highlights the significance of modifiable and non-modifiable health factors that influence adverse health effects of chronic illnesses and the resulting functional independence, work ability 2.5 Work Outcomes and Work Outcomes- and work outcomes. It emphasises the role of supportive work oriented Improvement Incentives environments, health-oriented policies, and mechanisms that Work ability has a notable impact on work outcomes. If facilitate retention and RTW. The research highlights that chronic illnesses result in an individual’s prolonged sickness improving work outcomes requires a complex approach absenteeism, unemployment or work inactivity, work retention involving individual, social, and environmental interventions, as and RTW are favourable work outcomes. RTW refers to the well as policies that promote inclusive employment practices. process of reintegrating employees back into the workplace after This framework serves as a valuable tool for understanding how an absence due to illness or injury. Besides work ability, RTW health and workplace factors interplay to improve long-term also depends on several patient’s pull and push factors, from employability, particularly in aging populations or individuals meaningfulness of work to being offered an adjusted work with chronic conditions. It can serve as a foundation for future environment [35]. Successful RTW initiatives focus on assessing empirical research, literature review and policy preparation. and improving work ability, ensuring that the work environment and job demands align with the employee’s current health status. Acknowledgments RTW outcomes are enhanced by flexible work arrangements, gradual reintegration programs, and workplace accommodations This work was partially co-financed by the following projects: that mitigate the impact of health conditions [36], [37]. By P5-0096, P5-0128, P5-0441, P5-0117, J5-4575, J5-4540. References [1] D. Nutbeam and J. E. Lloyd, “Understanding and Responding to Health [4] D. Schillinger, “Social Determinants, Health Literacy, and Disparities: Literacy as a Social Determinant of Health,” Annu. Rev. Public Health, Intersections and Controversies,” HLRP Health Lit. Res. Pract. , vol. 5, Jul. vol. 42, pp. 159–173, Apr. 2021, doi: 10.1146/annurev-publhealth- 2021, doi: 10.3928/24748307-20210712-01. 090419-102529. [5] R. L. Heilbroner, I. Ajzen, M. Fishbein, and L. C. Thurow, Understanding [2] World Health Organization, “Determinants of health.” Accessed: Sep. 20, Attitudes and Predicting Social Behavior. Prentice-Hall, 1980. 2024. [Online]. Available: https://www.who.int/news-room/questions- [6] S. P. J. Kremers, “Theory and practice in the study of influences on energy and-answers/item/determinants-of-health balance-related behaviors,” Patient Educ. Couns. , vol. 79, no. 3, pp. 291– [3] PDHPE, “HSC PDHPE,” HSC PDHPE. Accessed: Sep. 20, 2024. 298, Jun. 2010, doi: 10.1016/j.pec.2010.03.002. [Online]. Available: https://pdhpe.net/pdhpe-net/hsc-pdhpe/ 75 [7] S. Sumaedi et al. , “Factors influencing intention to follow the ‘stay at [30] I. Mairhuber, E. Prammer, U. Waginger, and S. Brigitte, “Understanding home’ policy during the COVID-19 pandemic,” Int. J. Health Gov. , vol. employment participation of older workers (UEP),” Vienna:FORBA, Jan. 26, no. 1, pp. 13–27, Jan. 2021, doi: 10.1108/IJHG-05-2020-0046. 2014. [8] Institute of Medicine (US) Committee on Assessing Interactions [31] M. Gamperiene, J. F. Nygård, I. Sandanger, B. Lau, and D. Bruusgaard, Among Social, Behavioral, and Genetic Factors in Health, Genes, “Self-reported work ability of Norwegian women in relation to physical Behavior, and the Social Environment: Moving Beyond the and mental health, and to the work environment,” J. Occup. Med. Toxicol. , Nature/Nurture Debate. in The National Academies Collection: Reports vol. 3, no. 1, p. 8, Apr. 2008, doi: 10.1186/1745-6673-3-8. funded by National Institutes of Health. Washington (DC): National [32] T. I. van den Berg, S. J. Robroek, J. F. Plat, M. A. Koopmanschap, and A. Academies Press (US), 2006. Accessed: Sep. 20, 2024. [Online]. Burdorf, “The importance of job control for workers with decreased work Available: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK19929/ ability to remain productive at work,” Int. Arch. Occup. Environ. Health, [9] M. Zenone, N. Kenworthy, and N. Maani, “The Social Media Industry as vol. 84, no. 6, pp. 705–712, 2011, doi: 10.1007/s00420-010-0588-1. a Commercial Determinant of Health,” Int. J. Health Policy Manag. , vol. [33] V. L. Kristman, W. S. Shaw, C. R. L. Boot, G. L. Delclos, M. J. Sullivan, 12, no. Issue 1, pp. 1–4, Dec. 2023, doi: 10.34172/ijhpm.2022.6840. and M. G. Ehrhart, “Researching Complex and Multi-Level Workplace [10] D. Even, S. M. Abdalla, N. Maani, and S. Galea, “News media as a Factors Affecting Disability and Prolonged Sickness Absence,” J. Occup. commercial determinant of health,” Lancet Glob. Health, vol. 12, no. 8, Rehabil. , vol. 26, no. 4, pp. 399–416, 2016, doi: 10.1007/s10926-016-pp. e1365–e1369, Aug. 2024, doi: 10.1016/S2214-109X(24)00191-8. 9660-3. [11] T. K. Peckham, M. G. Baker, J. E. Camp, J. D. Kaufman, and N. S. Seixas, [34] C. Varianou-Mikellidou, G. Boustras, O. Nicolaidou, C. Dimopoulos, I. “Creating a Future for Occupational Health,” Ann. Work Expo. Health, Anyfantis, and P. Messios, “Work-related factors and individual vol. 61, no. 1, pp. 3–15, Jan. 2017, doi: 10.1093/annweh/wxw011. characteristics affecting work ability of different age groups,” Saf. Sci. , [12] G. Papadopoulos, P. Georgiadou, C. Papazoglou, and K. Michaliou, vol. 128, p. 104755, Aug. 2020, doi: 10.1016/j.ssci.2020.104755. “Occupational and public health and safety in a changing work [35] T. Lundberg and S. Melander, “Key Push and Pull Factors Affecting environment: An integrated approach for risk assessment and prevention,” Return to Work Identified by Patients With Long-Term Pain and General Saf. Sci. , vol. 48, no. 8, pp. 943–949, Oct. 2010, doi: Practitioners in Sweden,” Qual. Health Res. , vol. 29, no. 11, pp. 1581– 10.1016/j.ssci.2009.11.002. 1594, Sep. 2019, doi: 10.1177/1049732319837227. [13] R. Rugulies et al. , “Work-related causes of mental health conditions and [36] V. L. Kristman, C. R. L. Boot, K. Sanderson, K. E. Sinden, and K. interventions for their improvement in workplaces,” The Lancet, vol. 402, Williams-Whitt, “Implementing Best Practice Models of Return to Work,” no. 10410, pp. 1368–1381, Oct. 2023, doi: 10.1016/S0140- in Handbook of Disability, Work and Health, U. Bültmann and J. Siegrist, 6736(23)00869-3. Eds., Cham: Springer International Publishing, 2020, pp. 589–613. doi: [14] G. Henseke, “Good jobs, good pay, better health? The effects of job quality 10.1007/978-3-030-24334-0_32. on health among older European workers,” Eur. J. Health Econ. HEPAC [37] S. L. Fallman, “Organizational flexibility and health among line managers Health Econ. Prev. Care, vol. 19, no. 1, pp. 59–73, Jan. 2018, doi: and employees in health care,” 2020, Accessed: Sep. 18, 2024. [Online]. 10.1007/s10198-017-0867-9. Available: https://urn.kb.se/resolve?urn=urn:nbn:se:kth:diva-286040 [15] I. Arends, C. Prinz, and F. Abma, “Job quality, health and at-work [38] J. Harrison and L. Dawson, “Occupational Health: Meeting the Challenges productivity,” OECD, Paris, Jun. 2017. doi: 10.1787/43ff6bdc-en. of the Next 20 Years,” Saf. Health Work, vol. 7, no. 2, pp. 143–149, Jun. [16] E. Reche, H.-H. König, and A. Hajek, “The Relationship between Income 2016, doi: 10.1016/j.shaw.2015.12.004. and Morbidity-Longitudinal Findings from the German Ageing Survey,” [39] J. Ilmarinen, “Promotion of Work Ability during Aging,” in Aging and Int. J. Environ. Res. Public. Health, vol. 18, no. 23, p. 12365, Nov. 2021, Work, CRC Press, 2002. doi: 10.3390/ijerph182312365. [40] G. Costa and S. Sartori, “Ageing, working hours and work ability,” [17] E. Backlund, P. D. Sorlie, and N. J. Johnson, “The shape of the relationship Ergonomics, vol. 50, no. 11, pp. 1914–1930, Nov. 2007, doi: between income and mortality in the United States: Evidence from the 10.1080/00140130701676054. National Longitudinal Mortality Study,” Ann. Epidemiol. , vol. 6, no. 1, pp. [41] I. Seing, C. Ståhl, L. Nordenfelt, P. Bülow, and K. Ekberg, “Policy and 12–20, Jan. 1996, doi: 10.1016/1047-2797(95)00090-9. Practice of Work Ability: A Negotiation of Responsibility in Organizing [18] A. Prüss-Ustün, J. Wolf, C. Corvalán, T. Neville, R. Bos, and M. Neira, Return to Work,” J. Occup. Rehabil. , vol. 22, Jun. 2012, doi: “Diseases due to unhealthy environments: an updated estimate of the 10.1007/s10926-012-9371-3. global burden of disease attributable to environmental determinants of health,” J. Public Health Oxf. Engl. , vol. 39, no. 3, pp. 464–475, Sep. 2017, doi: 10.1093/pubmed/fdw085. [19] D. F. Alwin and L. A. Wray, “A life-span developmental perspective on social status and health,” J. Gerontol. B. Psychol. Sci. Soc. Sci. , vol. 60 Spec No 2, pp. 7–14, Oct. 2005, doi: 10.1093/geronb/60.special_issue_2.s7. [20] M. Williams, L. Perez, S. Siddiqi, N. Qureshi, J. Sousa, and A. Huttinger, “Building the Evidence Base for Social Determinants of Health Interventions,” ASPE. Accessed: Sep. 20, 2024. [Online]. Available: https://aspe.hhs.gov/reports/building-evidence-base-social-determinants-health-interventions [21] Institute of Medicine, Board on Population Health and Public Health Practice, and Committee on Living Well with Chronic Disease: Public Health Action to Reduce Disability and Improve Functioning and Quality of Life, Living Well with Chronic Illness: A Call for Public Health Action, 1st edition. National Academies Press, 2011. [22] G. Paré, M. Jaana, and C. Sicotte, “Systematic Review of Home Telemonitoring for Chronic Diseases: The Evidence Base,” J. Am. Med. Inform. Assoc. JAMIA, vol. 14, no. 3, pp. 269–277, 2007, doi: 10.1197/jamia.M2270. [23] L. S. Newman, “Occupational Illness,” N. Engl. J. Med. , vol. 333, no. 17, pp. 1128–1134, Oct. 1995, doi: 10.1056/NEJM199510263331707. [24] I. Hartigan, “A comparative review of the Katz ADL and the Barthel Index in assessing the activities of daily living of older people,” Int. J. Older People Nurs. , vol. 2, no. 3, pp. 204–212, 2007, doi: 10.1111/j.1748-3743.2007.00074.x. [25] M. P. Lawton and E. M. Brody, “Assessment of older people: self-maintaining and instrumental activities of daily living,” The Gerontologist, vol. 9, no. 3, pp. 179–186, 1969. [26] A. M. Fouad, A. Waheed, A. Gamal, S. A. Amer, R. F. Abdellah, and F. M. Shebl, “Effect of Chronic Diseases on Work Productivity: A Propensity Score Analysis,” J. Occup. Environ. Med. , vol. 59, no. 5, pp. 480–485, May 2017, doi: 10.1097/JOM.0000000000000981. [27] I. Grabovac and T. E. Dorner, “Association between low back pain and various everyday performances,” Wien. Klin. Wochenschr. , vol. 131, no. 21, pp. 541–549, Nov. 2019, doi: 10.1007/s00508-019-01542-7. [28] J. Ilmarinen and K. Tuomi, “Past, Present and Future of Work Ability,” People Work Res Rep, vol. 65, pp. 1–25, Jan. 2004. [29] J. Ilmarinen and K. Tuomi, “Aging workers,” Occup. Environ. Med. , vol. 58, pp. 546–52, Sep. 2001, doi: 10.1136/oem.58.8.546. 76 Ko tempo sestavina v stopnji celotne rodnosti izzveni When tempo component in the total fertility rate fades away Jože Sambt Katedra za matematiko, statistiko in operacijske raziskave Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Ljubljana, Slovenija joze.sambt@ef.uni-lj.si Povzetek Ključne besede Sredi 1980-ih let je začela povprečna starost matere ob rojstvu Rodnost, demografija, stopnja celotne rodnosti, obnavljanje otroka hitro naraščati. To znižuje stopnjo celotne rodnosti, ki prebivalstva, Slovenija kaže, koliko otrok bi rodila ena ženska, če bi dočakala konec svoje rodne dobe in bi bila rodnost v posameznem njenem letu Abstract starosti takšna, kot je v izbranem letu pri drugih ženskah v In the mid-1980s, the average age of mothers at childbirth began posamezni starosti rodne dobe. Stopnja celotne rodnosti v takih to rise rapidly. This lowers the “total fertility rate” indicator, razmerah sicer ustrezno odraža raven rodnosti v izbranem letu, which shows how many children a woman would have if she vendar pa ne kaže ustrezno preferenc ljudi o številu otrok reached the end of her reproductive age and if fertility in each of (omejenih s stvarnostjo). Število otrok, ki jih bodo ženske imele her years of age was the same as in the selected year for other tekom svoje rodne dobe oziroma življenja, je v takih razmerah women of the same age. The total fertility rate in such višje, le da ljudje odložijo rodnost v višjo starost in jih stopnja circumstances appropriately reflects the level of fertility in the celotne rodnosti v tekočem letu ne zajame. V članku izračunamo selected year but does not show people’s preferences for the prilagojeno stopnjo celotne rodnosti s pomočjo number of children, which are higher, only that people postpone Bongaarts-Feeney metode in jo na ta način očistimo tempo childbirth to an older age, and the total fertility rate in the current učinka (angl. tempo effect), da vidimo ločeno učinek ravni (angl. year does not capture them. In the article, we calculate the quantum effect). Izkaže se, da tudi v letih okrog leta 2023, ko je adjusted total fertility rate using the Bongaarts-Feeney method bila stopnja celotne rodnosti zgolj okrog 1,2, prilagojena stopnja by removing the ‘tempo effect’ from the total fertility rate to see celotne rodnosti praktično ni upadla pod raven 1,6 otroka na the separate level effect (‘quantum effect’). It turns out that even žensko. V zadnjih petih letih pa se je naraščanje povprečne in the years around 2023, when the total fertility rate was only starosti mater ob rojstvu otroka povsem ustalilo na vrednosti 31,1 around 1.2, the adjusted total fertility rate practically did not fall leta [1]. To pomeni, da negativnega »tempo« učinka na stopnjo below the level of 1.6 children per woman. In the last five years, celotne rodnosti ni več, temveč je samo še »quantum« učinek. however, the increase in the average age of mothers at childbirth Ker je stopnja celotne rodnosti (in s tem hkrati tudi prilagojena has completely stabilized at 31.1 years [1]. This means that the stopnja celotne rodnosti) upadla z 1,64 v letu 2021 na 1,55 v letu negative “tempo” effect on the total fertility rate is no longer 2022 in nadalje na zgolj 1,51 v letu 2023, to pomeni najnižjo present, but only the “quantum” effect remains. Since the total rodnost v zgodovini Slovenije, kar se tiče števila otrok, ki jih fertility rate (and thus also the adjusted total fertility rate) fell ljudje imajo v svojem življenju. Samo upamo lahko, da se from 1.64 in 2021 to 1.55 in 2022 and further to only 1.51 in rodnost ne bo na tej nizki ravni ustalila ali da bi se celo nadaljeval 2023, this means the lowest fertility in the history of Slovenia in omenjeni trend upadanja iz zadnjih treh let. terms of the number of children people have in their lifetime. We can only hope that fertility will not stabilize at this low level or that the mentioned declining trend of the recent three years will not even continue. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or Keywords classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full Fertility, demography, total fertility rate, population citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must replacement, Slovenia be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). https://doi.org/10.70314/is.2024.dem.16 77 1 Uvod prebivalstva ali ne, so starostno specifične stopnje rodnosti. Enačba je praktično enaka kot enačba (2), le da izračunamo Leta 1998 sta Bongaarts in Feeney [2] objavila članek, v katerem stopnjo rodnosti posebej za vsako starost med 15. in 49. letom sta želela ponuditi splošno sprejeto metodo za izločanje tempo starosti: učinka iz kazalnika stopnje celotne rodnosti. Pred tem so se že pol stoletja demografi zavedali, da je stopnja celotne rodnosti kot 𝑁𝑥 ustaljen demografski kazalnik popačena, če se starost žensk ob 𝑓𝑥 = ∙ 1000 , ⬚ (3) 𝑉⬚ ⬚ 𝑓,𝑥 porodu spreminja, vendar so čakali na ustrezno metodo za izločitev tega dejavnika. Te vrednosti so zanimive same po sebi, saj kažejo, 1) koliko Da bi lahko raven rodnosti primerjali med državami in skozi posamezni starostni razredi žensk prispevajo k reprodukciji čas, je potrebno oblikovati ustrezen kazalnik. Primerjava prebivalstva, 2) so osnova za izračun tablic rodnosti, saj približno absolutnega števila živorojenih med posameznimi državami in v izražajo verjetnost rojstva otroka v odvisnosti od starosti žensk času ne bi imela smisla, saj je število živorojenih močno odvisno in 3) iz njih lahko izračunamo stopnjo celotne rodnosti, kar bomo od števila prebivalcev. Če delimo število živorojenih s številom izvedli v nadaljevanju. prebivalcev, dobimo splošno stopnjo natalitete: n = 𝑁 ∗ 1000 , (1) 2 Stopnja celotne rodnosti 𝑃 Stopnjo celotne rodnosti izračunamo kot vsoto vseh 35 pri čemer je N število živorojenih v nekem obdobju (po starostno specifičnih stopenj rodnosti: navadi v enem letu), P pa je število prebivalcev v sredini tega obdobja (ali povprečje v tem obdobju). Problem tega kazalnika ∑ 𝑓 𝑇 𝑥 𝑓 = , (4) je dvojen. 1000 Prvič, primerjava tega kazalnika med različnimi državami pri čemer T nima smisla, ker je pod vplivom različne starostne strukture dveh f označuje stopnjo celotne rodnosti, fx pa označuje starostno specifične stopnje rodnosti (pri čemer x predstavlja prebivalstev. To je še posebej problematično, če primerjamo vrednosti od 15. do 49. leta starosti), ki kažejo raven rodnosti v razvite in manj razvite države. Manj razvite države imajo mnogo posamezni starosti. Deljenje s konstanto 1000 povrne kazalnik v večji delež mladih oseb, starih npr. 3 leta, 7 let, 10 let itd. Ti osnovno obliko, ki kaže število otrok, medtem ko so vrednosti f prebivalci znižujejo vrednost kazalnika n, čeprav ne morejo x izražene na 1000 žensk – glej enačbo (3). vplivati na velikost števca (torej na število živorojenih, N), saj Ideja torej je, da seštejemo stopnje rodnosti v posamezni starosti niso sposobni rojevati. Po drugi strani je v razvitih državah skozi celotno rodno dobo. To pomeni, da dobimo število otrok, mnogo večji delež starih oseb v starosti npr. 60 let, 70 let, 80 let ki bi jih rodila ena ženska v svoji rodni dobi, če bi imela v svoji itd. Tudi ti prebivalci niso sposobni rojevati, kar pomeni, da ne posamezni starosti takšno rodnost, kot so jo imele druge ženske morejo vplivati na velikost števca v enačbi (1), torej na število v posameznih starostih med 15. in 49. letom v analiziranem živorojenih. Se pravi, da neupravičeno znižujejo vrednost koledarskem letu. Hkrati je implicitno prisotna predpostavka, da kazalniku splošna stopnja natalitete ( n) v razvitih državah z ta ženska dočaka konec rodne dobe – torej, da ne bo umrla do vidika ravni rodnosti, za katero ugotavljamo, ali je dovolj visoka konca svoje rodne dobe. Žensk, ki so že umrle v preteklosti, za obnavljanje prebivalstva ali ne. Drugič, konkretna vrednost namreč pri izračunu starostno specifičnih stopenj rodnosti v tega kazalnika sama po sebi ni zgovorna glede tega, ali dobljeni imenovalcu ne upoštevamo. rezultat predstavlja dovolj visoko ali nizko raven rodnosti, ki bo Kazalnik stopnja celotne rodnosti nam tako kaže število zagotavljala obnavljanje prebivalstva na dolgi rok ali ne. otrok, ki bi jih rodila ena ženska v svoji rodni dobi, če bi dočakala konec rodne dobe in bi v njeni posamezni starosti vladale take Naslednji kazalnik pri iskanju ustreznega kazalnika je zakonitosti rojevanja, kot so veljale pri drugih ženskah v stopnja celotne rodnosti: posameznih starostih rodne dobe v koledarskem letu, za katero stopnjo celotne rodnosti računamo. Ta kazalnik je končno zelo 𝑁 𝑓 = ∙ 1000, ⬚ (2) 𝑉⬚ zgovoren sam po sebi, ki ima tudi jasno mejo, ali se bo ob taki 35 𝑓,15 rodnosti (v odsotnosti selitev) število prebivalstva na dolgi rok pri čemer je V obnavljalo ali ne. Ta vrednost je za razvite države, kamor spada f oznaka za število žensk, 15 je začetek starostnega razreda, 35 pa širina starostnega razreda, ki je v tem tudi Slovenija, 2,1 otroka na žensko. primeru celotna rodna doba. V števcu so torej namesto vseh Zakaj mora znašati rodnost nekoliko več kot 2 otroka na prebivalcev tokrat samo ženske v starosti 15–49 let (tj. ženske v žensko, da bi se zagotavljala enostavna reprodukcija rodni dobi). Gre torej za del prebivalstva, ki je v splošnem prebivalstva, kar pomeni, da bi se prebivalstvo na dolgi rok ravno sposoben rojevati, kar pomeni, da lahko vpliva na velikost števca obnavljalo (ne pa naraščalo ali upadalo)? Če imamo pred očmi (tj. na število živorojenih). Še vedno pa deloma ostane prisoten tipičen par moškega in ženske, ki ima dečka in deklico: zakaj ta problem različne starostne strukture – tokrat starostne dva otroka nista dovolj za obnavljanje prebivalstva na dolgi rok? porazdelitve žensk znotraj starostnega razreda 15–49 let. Ostane Fantek nadomesti očeta, deklica nadomesti mater in obnovitev tudi problem (ne)zgovornosti samega kazalnika glede ravni prebivalstva za naslednji rod bi morala biti zagotovljena, a ne? rodnosti, ali ta zagotavlja obnavljanje prebivalstva ali ne. Prvi razlog, da dva otroka nista dovolj, je to, da se med vsemi Naslednji korak pri iskanju našega zgovornega kazalnika živorojenimi otroci rodi več fantkov kot deklic. Delež fantkov je rodnosti, ki bi kazal, ali je rodnost dovolj visoka za obnavljanje okrog 51,5 %, medtem ko je delež deklic zgolj preostalih okrog 78 48,5 %. Ta deleža sta tako stabilna, da se razmerju med dečki in odčitamo, da so ženske, ki so bile v letu 2021 stare 50 let, tekom deklicami ob rojstvu pravi celo demografska konstanta [3], str. svoje rodne dobe rodile v povprečju 1,77 otroka [6]. 15. Ženska mora torej v povprečju roditi nekoliko več kot dva Če pa želimo čim bolj ažurne vrednosti, kaj se dogaja z otroka, da v povprečju rodi eno deklico in s tem nadomesti samo rodnostjo, moramo namesto na »vzdolžni« kazalnik pristati na sebe. »prečni« kazalnik, ki smo ga predstavili v enačbi (4). Problem pa Drugi razlog, da stopnja celotne rodnosti 2,1 ni dovolj za nastane, če se ob tem povprečna starost mater spreminja. Kot obnavljanje prebivalstva, pa je že prej omenjena umrljivost vidimo, je bilo temu v preteklosti dejansko tako. Slika 1 žensk, preden dočakajo konec rodne dobe. Čeprav bi ena ženska prikazuje, da se je povprečna starost matere ob rojstvu otroka od rodila v povprečju eno deklico, to še ne bi bilo dovolj, saj ta leta 1984 do leta 2010 povišala s 25,3 let na 30,3 let. To pomeni, deklica žal lahko umre v starosti npr. 0 let, 3 leta, 10 let itd., še da je naraščala približno 0,2 leta na leto. preden se uspe reproducirati za naslednji rod. Večja kot je umrljivost žensk pred koncem rodne dobe, večja mora biti 32 stopnja celotne rodnosti, da bo dovolj za obnavljanje roka 31 prebivalstva na dolgi rok. Zgolj iz podatkov o številu živorojenih ot vu st 2010: 30,3 in številu žensk v posamezni starosti tega ne moremo ugotoviti, 30 saj podatki vsebujejo samo ženske, ki so še žive, ne vidimo pa ob roj Naraščanje v 29 e povprečju za 0,2 er leti na leto tistih žensk, ki so medtem že umrle. Ustrezen kazalnik, ki nam at → Vsako leto m 28 okrog 20 % manj poda to informacijo, je število živih v začetku posamezne starosti t rojstev aros ( lx) iz tablic umrljivosti. Ta kazalnik prikazuje, kolikšen delež 27 st na žensk bi bil še živ v posamezni starosti, če bi bile tekom 26 1984: 25,3 celotnega življenja žensk prisotne take razmere glede umrljivosti ovprečP 25 kot so bile prisotne v času oblikovanja tablic umrljivosti. Tablice 8 3 8 3 8 3 8 3 8 3 7 8 8 9 9 0 0 1 1 2 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 umrljivosti so namreč model, ki na (običajno) sto tisoč v danem Leto trenutku živorojenih otrok s posameznimi kazalniki tablic Slika 1: Gibanje povprečne starosti matere ob rojstvu otroka umrljivosti prikazujejo proces njihovega umiranja v odvisnosti v Sloveniji v obdobju 1978–2023. Vir: [5]. od starosti [3], str. 120. Najnovejše tablice umrljivosti za Slovenijo kažejo, da bi ob razmerah iz leta 2022 več kot 99 % Iz tega sledi, da se je v tekočem letu realiziralo samo 80 % žensk dočakalo starost 41 let [4], to je starost, v kateri je velika vseh rojstev, medtem ko so preostala rojstva preložena v večina rodnosti pri ženskah že zaključena. V letu 2023 se je prihodnje koledarsko leto. Vendar pa z vidika »vzdolžne« oz. namreč materam po tej starosti rodilo samo še 2,9 % vseh dokončne rodnosti, ki jo bomo lahko ugotavljali šele čez vrsto živorojenih otrok [5]. Vidimo, da je umrljivost žensk v Sloveniji, let, to ne pomeni, da bo ženska imela v svoji celotni rodni dobi zelo nizka in zato iz tega naslova ni treba, da bi bila vrednost število otrok na ravni 80 %, temveč na ravni 100 % – le da bo stopnje celotne rodnosti višja od 2,1. V kaki afriški državi pa celo imela otroke v nekoliko višji starosti. Zaradi analize celotne stopnja celotne rodnosti 2,3 ne bi bila dovolj, saj je umrljivost rodnosti na osnovi »prečne« analize in interpretaciji v smislu žensk oz. deklic tam žal še vedno zelo visoka. »vzdolžne« analize torej močno podcenimo število otrok, ki jih Stopnja celotne rodnosti naj bi torej v Sloveniji in drugih razvitih bo ženska imela v svoji rodni dobi. državah kazala raven rodnosti in obnavljanje prebivalstva na dolgi rok v odsotnosti selitev, pri čemer je potrebna vrednost za obnavljanje prebivalstva 2,1 otroka na žensko. Za številne 3 (Tempo) prilagojena stopnja celotne rodnosti demografske analize je to kljub vsemu povsem ustrezen Bongaarts-Feeneyeva metoda je preprosta in razumljiva metoda demografski kazalnik, ki se odraža tudi v številu rojstev v za razmejitev učinka odlaganja rodnosti (»tempo« učinka) od posameznem koledarskem letu, iz tako izražene rodnosti potem učinka ravni (»quantum« učinka). V tem našem primeru metoda tudi izhaja starostna porazdelitev prebivalcev v prihodnje itd. postavi omenjenih 80 % kot novo osnovo, za večjo natančnost to Problem pa nastane, če tako izračunano stopnjo celotne izvede ločeno po redih rojstva, hkrati pa za izločitev slučajnega rodnosti razlagamo v smislu dokončne stopnje celotne rodnosti dejavnika uporabi drseče povprečje. Za podrobnejšo razlago glej [3], str. 42 (angl. completed fertility), torej v smislu števila otrok, Bongaarts in Feeney [2]. jih bodo posamezne kohorte žensk rodile tekom svoje rodne dobe Na sliki 2 sta prikazani obe stopnji celotne rodnosti: običajna oz. svojega življenja. stopnja celotne rodnosti in (tempo) prilagojeno stopnja celotne Najbolj natančno sliko o tem, koliko otrok je posamezna rodnosti (angl. tempo adjusted total fertility rate), ki smo jo kohorta žensk imela tekom svoje rodne dobe, dobimo, če kohorto izračunali na osnovi podatkov o številu žensk v posamezni žensk spremljamo od začetka do konca njihove rodne dobe. Ta starosti in števila živorojenih otrok materam v posamezni »vzdolžni« kazalnik rodnosti, ki ga, kot omenjeno, imenujemo starosti, ki so hkrati razčlenjeni po redu rojstva (1, 2, 3, in 4+). dokončna stopnja celotne rodnosti, ima vsekakor svoje mesto v Pri tem smo uporabili podatke Statističnega urada RS (tudi analizah, vendar pa je velika pomanjkljivost tega kazalnika interne podatke, saj vseh potrebnih podatkov na domači strani njegova ažurnost. Čakati moramo namreč do 50. leta starosti Statistični urad RS več ne objavlja). žensk neke kohorte, da lahko zaključimo, koliko otrok so te ženske rodile v svoji rodni dobi. To pomeni, da ne bomo videli neke ažurne slike rodnosti v državi, temveč bomo videli rodnost za ženske, ki so se rodile pred 50 leti in so imele vrhunec svoje rodne dobe pred približno 20 leti. Tako lahko npr. za Slovenijo 79 2,6 na samo 1,51 otroka. Ker je povprečna starost mater ob rojstvu 2,4 otroka že zadnjih pet let nespremenjena (31,1 let), to pomeni, da 2,2 gre za dejanski upad v ravni rodnosti (quantum učinek), kar se 2,0 tiče preferenc ljudi (skupaj z omejitvami glede njihove žensko 1,8 na 1,6 realizacije). h 1,4 eni 1,2 1,0 živoroj 4 Diskusija 0,8 lo Prilagojena stopnja celotne rodnosti vi 0,6 V analizi smo ugotovili, da smo v zadnjih dveh letih (2022 Šte Stopnja celotne rodnosti 0,4 in 2023) priča najnižji rodnosti v zgodovini Slovenije z vidika 0,2 preferenc žensk in moških (skupaj z omejitvami glede njihove 0,0 8 2 6 0 4 8 2 6 0 4 8 2 6 0 4 8 2 5 6 6 7 7 7 8 8 9 9 9 0 0 1 1 1 2 realizacije) o številu otrok. Ta najnižja tempo prilagojena stopnja 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 celotne rodnosti ima nadalje še celo negativen trend, če si Leto dovolimo razmišljati o trendu na osnovi zgolj treh vrednosti Slika 2: Gibanje stopnje celotne rodnosti in (tempo) (2021–2023). Upajmo, da sta vrednosti za leti 2022 in 2023 zgolj prilagojene stopnje celotne rodnosti v Sloveniji v obdobju 1958– naključni nihljaj navzdol, ne pa raven, ki bi se v prihodnje 2023. Vir: [5] (različna leta); lastni izračuni. ohranjala ali da bi celo šlo za začetek trenda nadaljnjega upadanja. V letih okrog leta 2003 so sicer bile vrednosti stopnje Razlika med obema prikazanima stopnjama je začela vredno bolj celotne rodnosti bistveno nižje (zgolj okrog 1,2), ampak naraščati od sredine 1980-ih let, ko je začela povprečna starost predvsem zaradi hitrega odlaganja rodnosti v višjo starost. Z matere ob rojstvu otroka hitro naraščati (slika 1). Ko se je začela upoštevanjem tega popravka rodnost takrat praktično nikoli ni rast upočasnjevati (med letoma 2005 in 2010), se je začela upadla pod raven 1,6 otroka. V zadnjih petih letih (2019 do 2023) izračunana tempo prilagojena stopnja celotne rodnosti je tempo učinek izzvenel in te tolažbe ni več. Priča smo najnižji približevati stopnji celotne rodnosti in se je v zadnjih letih prilagojeni stopnji celotne rodnosti v zgodovini Slovenije, ki se povsem izenačila z njo. Naraščanje povprečne starosti matere ob je medtem zaradi neugodne starostne strukture žensk v rodni dobi rojstvu otroka se je namreč povsem ustavilo – v zadnjih petih tudi že odrazila v najnižjem absolutnem številu živorojenih v letih (od 2019 do 2023) namreč že ves čas znaša 31,1 let zgodovini Slovenije. V letu 2023 je število živorojenih namreč [1].Tempo sestavina v stopnji celotne rodnosti je torej izzvenela. prvič upadlo pod 17 tisoč [1]. Kaj to pomeni za vsebinsko analizo rodnosti? Glede števila živorojenih v posameznem koledarskem letu in posledično za strukturo prebivalstva v prihodnje ipd. ostane vse enako. Gre za Zahvala prečni kazalnik, ki kaže trenutno raven rodnosti. Moramo pa biti Delo v okviru tega članka je bilo deloma financirano s strani previdni pri njegovi interpretaciji v duhu vzdolžnega kazalnika – projekta SUSTAINWELL (Horizon Europe Research and torej, koliko otrok bi ena ženska dejansko rodila tekom svoje Innovation Programme), po pogodbi 101095175, ter s strani rodne dobe ob trenutnih vzorcih rodnosti. V tem primeru bi npr. Javne agencije za znanstvenoraziskovalno dejavnost RS (po v letu 2003 napačno sklepali, da bo ženska tekom svoje rodne pogodbah P5-0128, J5-4575 in V5-2264). Za uporabo podatkov dobe imela v povprečju zgolj 1,2 otroka. po naročilu se avtor zahvaljuje Statističnemu uradu RS. Za vse Po eni strani je ta naša ugotovitev dobra novica. To namreč zaključke, ki izhajajo iz podatkov, je v celoti odgovoren avtor pomeni, da si ženske (skupaj z njihovimi partnerji) nikoli niso članka. želele (skupaj z omejitvami glede realizacije svojih želja) tako zelo nizkega števila otrok, kot je to kazala stopnja celotne rodnosti – npr. zgolj 1,2 otroka v letu 2003. Tudi v teh letih, ko References / Literatura je bila stopnja celotne rodnosti tako zelo nizka, so preference glede števila otrok (skupaj z omejitvami glede njihove [1] Statistični urad RS, “Osnovni podatki o rojenih, Slovenija, letno,” Podatkovna baza SISTAT. Accessed: Jun. 25, 2022. [Online]. Available: realizacije) bile še vedno okrog 1,6 otroka (glej sliko 2). https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05J1002S.px Slabi novici pa sta ob tem dve. Prva slaba novica je, da so te [2] J. Bongaarts and G. Feeney, “On the Quantum and Tempo of Fertility,” Popul. Dev. Rev. , vol. 24, no. 2, pp. 271–291, 1998. zelo nizke vrednosti stopnje celotne rodnosti (v primerjavi s [3] J. Malačič, Demografija: teorija, analiza, metode in modeli, 6th ed. tempo prilagojenimi vrednostmi stopnje celotne rodnosti) vseeno Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006. [4] Eurostat, “Life table by age and sex.” Accessed: Sep. 11, 2024. [Online]. vodile do nizkega absolutnega števila živorojenih v obdobju Available: razkoraka med tema dvema kazalnikoma. V omenjenega četrt https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/demo_mlifetable/default/tab stoletja, ko je povprečna starost mater ob rojstvu otroka naraščala le?lang=en&category=demo.demo_mor [5] Statistični urad RS, “Živorojeni po starosti matere in spolu otroka, kohezijski najhitreje (približno za 0,2 leti na leto), se je namesto okrog 25 regiji, Slovenija, letno,” Podatkovna baza SISTAT. Accessed: Sep. 01, 2024. tisoč živorojenih letno rojevalo samo okrog 20 tisoč živorojenih. [Online]. Available: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- /05J1010S.px/table/tableViewLayout2/ Teh izgubljenih 125 tisoč živorojenih v samo teh 25 letih je trajno [6] Statistični urad RS, “Kazalniki rodnosti po starosti matere, kohezijski regiji, izgubljenih in se ne pričakuje, da bi se ta rojstva kdaj naknadno Slovenija, večletno,” Podatkovna baza SISTAT. Accessed: Sep. 01, 2024. realizirala, saj se ne pričakuje, da bi se povprečna starost mater [Online]. Available: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- /05K1020S.px ob rojstvu otroka v prihodnje začela nazaj zniževati. Druga negativna novica pa je odločen upad stopnje celotne rodnosti v zadnjih dveh letih. Iz ravni 1,64 otroka v letu 2021 se je namreč v letu 2022 znižala na 1,55 otroka, v letu 2023 pa celo 80 Indeks avtorjev / Author index Bavdaž Mojca ............................................................................................................................................................................... 73 Behrami Sami ............................................................................................................................................................................... 31 Čepar Drago ................................................................................................................................................................................. 37 Čipin Ivan ..................................................................................................................................................................................... 44 Došenović Bonča Petra .................................................................................................................................................... 40, 69, 73 Farčnik Daša ........................................................................................................................................................................... 40, 69 Gams Matjaž ................................................................................................................................................................................ 48 Istenič Tanja ................................................................................................................................................................................. 69 Malačič Janez ............................................................................................................................................................................... 63 Muhvič Šumandl Romana ............................................................................................................................................................ 54 Osredkar Mari Jože ...................................................................................................................................................................... 26 Pahor Marko ................................................................................................................................................................................. 40 Paravlić Armin ............................................................................................................................................................................. 40 Poljak Lukek Saša ........................................................................................................................................................................ 59 Ponikvar Nina ............................................................................................................................................................................... 73 Pruš Daša ...................................................................................................................................................................................... 40 Rajher Polona ............................................................................................................................................................................... 12 Redek Tjaša ............................................................................................................................................................................ 69, 73 Repič Slavič Tanja ....................................................................................................................................................................... 21 Sambt Jože ................................................................................................................................................................................... 77 Šebjanič Oražem Maja ................................................................................................................................................................. 16 Šercar Tvrtko-Matija .................................................................................................................................................................... 54 Simonič Barbara ............................................................................................................................................................................. 7 Vodičar Janez ............................................................................................................................................................................... 40 Zalaznik Maja ............................................................................................................................................................................... 40 81 Demografske in družinske analize Demographic and Family Analyses Uredniki > Editors: Janez Malačič, Mari Jože Osredkar, Matjaž Gams Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - F - DRAFT 03 - Kolofon - F - DRAFT 04 - IS2024 - Predgovor 05 - IS2024 - Konferencni odbori 07 - Kazalo - F 08 - Naslovnica - notranja - F - DRAFT 09 - Predgovor podkonference - F 10 - Programski odbor podkonference - F Blank Page IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_1 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_10 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_11 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_12 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_13 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_14 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_15 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_16 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_2 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_3 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_4 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_5 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_6 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_7 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_8 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_9 12 - Index - F Blank Page Blank Page 11 - Prispevki - F.pdf IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_1 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_2 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_3 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_4 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_5 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_6 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_7 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_8 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_9 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_10 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_11 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_12 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_13 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_14 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_15 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_16 Blank Page 11 - Prispevki - F.pdf IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_1 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_10 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_11 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_12 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_2 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_3 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_4 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_5 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_6 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_7 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_8 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_9 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_13 - NEW IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_14 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_15 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_16 11 - Prispevki - F.pdf IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_01 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_02 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_03 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_04 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_05 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_06 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_07 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_08 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_09 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_10 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_11 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_12 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_13 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_14 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_15 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_16 11 - Prispevki - F.pdf IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_01 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_02 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_03 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_04 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_05 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_06 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_07 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_08 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_09 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_10 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_11 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_12 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_13 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_14 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_15 IS2024_-_DEMOGRAPHIC_AND_FAMILY_ANAL_16 Blank Page