* ft • ------ ________ _ _____ ____wfSM wJl *.....•..■■. Jtt^W ■■ mm «■ ^k _ mm ................... ■>■ >■ !■■■■, * * 111 !■.-'. '.. ■ ...... ■■! I I ill-^fgBB ■ ...... '■ 1 ■ .....BUI i i j ■'■ ' - -■ ■ ' ■ ■■ II I . ill ! !•■■■, I ■ ----1 ■ -I--I ' --. ■■■ Prvi politički shod se vrši v torek 24. oktobra S|'." . 1 •" * • torek, 24. okt. ima Slovenski Politični Klub svoje prvo zborovanje glede letoš-L njih volitev, bhod se prične točno ob 8. uri zvečer v Grdi-Cnovi dvorani. Pri tem shodu se fbo razlagalo o splošnem pome-* nu volitev in o volivnih listkih. Objednem je treba izvoliti tudi nov odbor Političnemu Klubu. Vabljeni so na shod vsi slovenski državljani. Tudi oni so povabljeni, ki pohajajo sedaj v večerno šolo za državljane. Slovenski Politični Klub želi, da so Slovenci dobro pri-j ' pravljeni za volitve. — —Registracija vohvcrr j« sedaj zaključena. Pričakuje se, da bo število upravičenih volivcev narastlo na 160.000 ali za 3000 več kot lansko leto. Posebno zadnji dan, t. j. v soboto se je registriralo skoro 35.000 volivcev. Najbolj ogromno število registriranih volivcev ima 26. varda, kamor spadajo rojaki v Collinwoodu in Nottinghamu. Tu se je registriralo 7.665 volivcev. V 23. Vardi je registriranih 4016 volivcev, lanskega leta pa 4a66' torej letos 50 manj kot lansko leto- Pravijo, da se stotine Nemcev ni registriralo, ker se, bodejo vzdržali volitev. So de-.mokratje, pa nečejo voliti za filsona, za Hughesa pa tudi . Najmanj 100 Slovencev se pozabilo registrirati v 23.: vardi. V 10. vardi, kamor spa-1 da slovenska naselbina "2u-j žemberk" je registrant 3.062 m>NHli 1 Levt-napram 3237 volivcem lanskega leta. V 15- vardi, kamor spadajo volivci naselbine .Newburg. je registriranih 5779 volivcev, napram 5372 lanskega leta. —Državljani, ki so bili ob registracijskih dnevih odsotni iz mesu, ali so bili bolni ali ki so se selili ob registracijskih dnevih, imajo priliko, da se registrirajo dne 4. nov. in 6. nov. Ti državljani morajo priti na omenjene dneve v City Hall, kjer se morajo skazati, nakar se lahko registrirajo v volivnih kočah dne 6. nov. od pbl štirih popoldne do pol sedmih zvečer. —•Koliko veljajo yolitve me-, sto Cleveland. Naravnost ogromne svote. Štirje registracijski flnevi imvolivni dan imajo strokov $79.070. / —Gospa Helena IFerdan je "vod sufliranja igre "Učenjak", dr. Lunder-Adamič darovala svoto $2.00 za S. N. Dom. Tem potom se darovalki najiskrneje zahvaljujemo za dar. ' —Ali je kdo izmed vas hišnih posestnikov plačal kaj preveč davka. V uradu county, blagajnika je 1200 imen takih ( oseb, ki so plačale preveč davka. $13:000 se bo povrnilo tem( osebam, če se oglasijo v uradu | county blagajnika in dokažejo, da so plačali preveč davka. —John Babič je vložil proti City Ice Delivery Co. tožbo za $10.000 odškodnine, ker je sept. meseca njegovi 4 letni hčerki padla »150 funtov teška kepa ledu na noge in slednjo 1 močno poškodovala. Babič stanuje na 6516 St. Clair ave. —šola la vse one, ki bi radi postali državljani, se vrši vsak pondeljek in vsak torek zve-L čer ob pol osmi uri v Grdinovi t dvorani. Pouk je popolnoma I zastonj in preskrbi se za vse učence, da najboljše naredijo! skušnje, kadar vložijo prošnjo, i in vse drugo potrebrjo. —»Društvo sv. Janeza Krst.; št. 37. SJKJ je dne 2r. kot. pla-gLčalo zadnji obrok na podpisali nih 25 delnic za S.N. Dom. To [A je sedaj 14 društvo, ki imajo [/ plačane vse podpisane delnice. —Tekom tega tedna bodejo ■ : mestni vrtnarji zasadili 3500 mladih dreves na raznih mestnih ulicah. —Pri zadnjem računu za semenj S.N. Doma se je na-, redilo nekaj pomot. Glasiti se ima, da je, bilo v soboto dohodkov $355.40, dne 4. sept cvetlice v denarju $6.95 in Clev. Amerika 2% odbitka $3.56. —-Charles Glick in Abel Sut-tle sta pomilovanja vredna-moža, Pretekli teden sta bila od svojih žensk tako pretepena, da sta bila vsa črna in sta vložila v soboto prošnjo za ločitev jzakonar - kntefe-r^skre ""g ^ škim srcem pričakujeta. Ženske pa bodejo dobile priliko pretepati druge moške — če j'h bo hotcr kdo vzeti. —Nickel Plate železnica namerava speljati skozi mesto osemtirno železniško progo, da se promet hitreje vrši. Poleg tega bode upeljala električne lokomotive za mesto, ki ne bodejo povzročale dima. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllli Samo 16 dnij do volitve. Pripravite se! iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiii —Tekom enega leta se ustanovi v Clevelandu klinika za ženske glede omejitve porodov. Dr. Blossom, tajnik dobrodelnih družb v Clevelandu,' se je pridružil temu gibanju. To moderno gibanje se je zadnje čase razširilo po vseh Zjed. državah. , —Dve tragediji, ena za drugo, so se zgodile v čeških krogih pretekle dnij. Mamie Vy-dra, lepa 15 letna deklica, se je zadnji teden sama usmrtila, ker je imela pohabljeno levo roko in je.menila, da jo raJite-ga noben fant ne bo maral. V petek pa je zginila njena prijateljica Berta Kozak, 4116 Warren ave. Stariši so mnenja, da je mrtva. Zapustila je pismo na njenega ljubčka, Ernesta Bradley, ki se glasi: "Ko dobiš to pismo v roke, me ne bo več med živimi. Ne žaluj po meni ampak pozabi me. Potrudi se raje za drugo deklico, katero si poznal, predno sva se midva spoznala. Zdravstvuj, moj ljubček! Ljubila sem te iz celega srca. Spomni se včasih na mene sirotno deklico. Kaj ne, da si me imel nekoliko rad?" /Policija o deklici ni dobila še nobenega sledu. —'Družine onih miličarjev, ki so odpotovali z narodno gardo na meksikansko mejo, se nahajajo v velikem pomanjkanju. $25.000 je takoj potrebnih da se da podpora tem družinam. Združili so se razni bogatini in trgovska zbornica, da naberejo potrebno svoto. 1 —"Kako vam ugaja moj revolver?" je rekel neki kupec v lekarni na W. 44th St. in Lorain ave. v soboto, ko je potegnil revolver iz žepa. Prodajalec je takoj dvignil roke kvišku, kupec pa je izpraznil register ter dobil $45, nakar je pobegnil. —Policija išče 11 letnega John Cerčka, stanujoč na 6701 Bonna ave. Pred štirimi tedni je z dvema tovarišema pobeg: nil iz Clevelanda, toda v soboto so se vsi trije vrnili. Dočim sta šla ostala dečka domov k starišem, kjer sta se skesala kot zgubljena sinova, se čer-1 ček ne upa'domov, ker se boji strogegi očeta. Dečki so delali pri nekem farmarju v Ashta-buli. Avstr. ministerski preds. ustreljen. Grof Stuergkh je bil ustreljen od socijali«tičnega urednika Adlerja, ker ni hotel sklicati državnega zbora. Rumun-ci v Dobrudži so se morali umakniti, dočim so na Sed-mograškem napredovali« Rusi so v Galiciji bili vrženi nazaj. Srbi napredujejo na jugu. Stuergkh je ustreljen. Berolin, 2ir. okt. Grof Kari Stuergkh, avstrijski mnisterski predsednik je bil danes ustreljen, ko se je nahajal pri kosilu. Njegov napadalec je socialistični urednik nekega nemškega dunajskega lista. »Na Dunaju, v Berolinu in v Budimpešti je nastalo raditega ogromno razburjenj«, med Dunajem in Berolinom je bila takoj pretrgana, ko se je pripetil umor. i Franc Jožef je v strahu. Stari, cesar Franc Jožef je bil silno prestrašen, ko je dospela novica o umoru na Dunaj. Nemudoma je sklical sejo ministrov, ki je,trajala izvan-redno dolgo. Natančnega vzroka, zakaj je urednik ustrelil ministra, se ne ve. Nekateri pišejo, da sta imela z ministrom oseben prepir, dočim časopisje v Berolinu trdi, da je urednik nasprotoval političnim tendencam ministra. Stuergkh je bil ljudski tiran. Grof Stuergkh, ena glavnih opor habsburške rodbine, je bil Velik nasprotnik ljudstva. Ves čas odkar divja v Avstriji vojna ni dovolil, da bi še skli cal državni, zbor, da bi ljudstvo po svojih poslancih izrazilo svoje mnenje glede avstrijske politike. V tem vidijo nekateri glavni vzrok, da je minister padel kot žrtev za svoje grehe napram ljudstvu. Velik politični prepir se je tudi vnel v Avstriji takoj potem, ko je Rumunija šla v vojno na strani zaveznikov. Ministru so očitali, da ni znal varovati avstrijskih interesov, in ljudstvo je bilo splošno ogorčeno proti njemu. Kako se je umo^ pripetil? I Grof Stuerglkh je potoval v Berolin, da dobi informacije od nemške vlade glede raznih državnih poslov. Urednik, po imenu Ludwig Adler, mu j|e sledil. Opoldne, ko je bil grof v nekem hotelu pri kosilu, je prišel v obednico urednik Adler in trikrat ustrelil na ministra. Prijatelji so skočili na pomoč, toda grof je bil že mrtev. Stuergkh je bil ministerski predsednik od leta 11911. Rojen je bil v Gradcu leta 1859. Angleži napredovali na 5 milj dolgi fronti London, 21. okt. Nenfici so na Somme fronti začeli zopet z ofenzivo, katero so pa Angleži takoj ustavili in sami začeli z ofenzivo proti Nemcem na 5 milj dolgi fronti. Vsi nemški strelni jarki med Schwaben utrdbami in 'Les Sars so padli Angležem v roke. Nad 200 ujetnikov so dobili Angleži. Angleži so napadali z ročnimi granatami s tako silo, da se sovražnik nikjer ni ustavljal, ampak je bilo večina Nemcev ubitih, ostali pa zajeti. Nova ofmziva v Dobrudži. Iz Berolina se poroča, da je general Mackensen začel z novo ofenzivo proti Rumuncem v Dobrudži. Nemške in bulgar-ske čite $0 prodrle skozi ru-munske . pozicije pri Rašovi. Pri tem so iNemci zajeli 3000 Rumuncev. Poročilo im Bukarešta. Bukarešt, 21. okt. Vojni u-rad naznanja, da se je rumun-ska armada v centrumu in na levem krilu morala umakniti pred novo nemško ofenzivo v Dobrudži. Toda na sedmogra-ški fronti Rumunci napredujejo in so doibili nove postojanke Avstrijcev in Nemcev. 500 Nemcev je bilo ujetih tekom bojev na Sedmograškem. , Nadaljne zahteve zaveznikov napram Grški. London, 21. okt. Zavezniki so stavili nadaljne zahteve .grški vladi. Prepričani, da obstoji na Grškem skrivna zarota vladnih krogov in Nemcev proti zaveznikom, katere bi fcrški vojaki naJS88flr"TF?\ui* rali proti severu, so zavezniki tlanes zahtevali od grške vlade, da slednja nemudoma razoroži dve tretini svoje armade. Zajedno je prišlo več oddelkov zavezniških vojakov v . Atene. Zavezniki so imenovali posebnega guvernerja na Grškem, katerega dolžnost je zatreti agitacijo proti zaveznikom na Grškem. Mnogo Nemcev v Atenah je bilo prijetih. Grški kralj je moral razpustiti svojo telesno gardo, ki je štela 4000 mož. Pustili so mu samo 80 fnož. Italijani na Grškem. . Rim, 21. okt. Laške čete so prišle iz Albanije na Grško ter zasedle mesto Liaskoviki, 30 milj severno od Janine. Te čete se združijo z zavezniki, da napadejo Bulgare pri jezeru Pre-sba. Na Monte BPasubio je za-padePsneg, ki je ustavil nadaljne operacije. Pri itoite so Italijani ujeli 32 Avstrijcev. Sedem nemških zrakoplovov uničenih. Pariz, 21. okt. Nad Sommo fronto je bilo včeraj uničenih sedem nemških zrakoplovov. Na ostalih frontah So bili po-i škodovani štirje nemški zrakoplovi. Francoski zrakoplovci so bombardirali nemško železniško postajo pri Noyon in Chauney. Srbi 10 milj od Monastirja. Solun, 21. , okt. V srbskem uradnem poročilu se čita danes velik napredek srbske armade. Srbi so napredovali severno od černe, potem ko so zasedli Brod. Srbom pomagajo fran-ske čete. Srbi napadajo ob Flo-rina-'Mtonastir železnici, ki je za Bulgare velike važnosti. Bul-garske pozicije so v Veliki nevarnosti, da jih Srbi obkolijo. V Solun so dospele nove laške čete. Bulgarsko uradno poročilo. Sofia, 21. okt. Poskusi Srbov, da bi napredovali ob £er-ni reki so bili od Bulgarov u-stavljeni. Bulgarsko uradno poročilo omenja, da se Srbi borijo s strahovito odločnostjo. Na ostali fronti v Macedoniji se vršijo silni artilerijski boji. Podrobnosti iz srbskih bojev. London, 21. okt. Poročilo srbskega armadnega vodstva se glasi: Dne 18. okt. so srbske čete zasedle vse višine v okolici Sokol. Zadnja postojanka Bulgarov v tej okolici je bila prepodena 19. okt. ropo - J3JO Fosamtzna It+OtiKf* - T« »tam, fepfcl U teu **J m M*UJa ■»' "Clevelandeka AMerilu", •11» ST. CLAIR ATE. N. K., CLEVELAND, OHIO i ----* EDWARD KALISH, Publisher. ._ LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. ______________^ 1 JM »y 25.000 Slovenians (j. i m**) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American m spirit Foreign in language only. _TELEPHONE CUV PRINCETON 18» : • Entered as second-doss matter January Bth 1909, at the post office at Cleveland, < Okie under the Act qf March 3rd, 1879._. , No. 125. Monday Oct 23. 1916 1 Dobre novice iz naših krajev ' V Ameriko je dospel g. Milan Pribičevič, izkušen rodoljub in boritelj za jugoslovansko idejo, poznan junak iz turških in sedanjih bojev na Balkanu, podpolkovnik v srbski armadi. Milan Pribičevič je rodom iz Hrvatske, iz takozva-ne Banske, toda po syojem prepričanju je enak kot Hrvat, Srb ali Slovenec. Jugoslovan-skiwoditelji v Ameriki so ime- * li daljši pogovor z g. Pribiče-vičem, ki je podal dobre informacije za našo stvar. Prinesel je mnogo zanimivih in tolažil-nih novic s seboj. Gospod Pribičevič je bil v prvi liniji za časa turško-srb-ske vojne in ves čas v sedajni vojni. Ko se je srbska armada 1 umikala preko Albanskih gora, je imel vršiti najbolj težavno , in odgovorno nalogo, to je, da čuva za varnost umikajoče se , srbske armade. Nadalje je bil , ves čas navzoč pri reorganizi-ranju srbske armade, nalkar je dobil poveljništvo enega dela te armade v Solunu, toda je bil , že toliko izmučen, tako da so ( mu dovolili počitek za nekaj i časa. Ta svoj prosti čas je u- , porabil na ta način, da je prišel med nas v Ameriko, kjer, ima mnogo prijateljev in roja-,1 kov. Prišel je sem iz glavnega vzroka, da spozna prilike, v ka- i terih živi naš narod v Ameriki.'1 Največje vrednosti je prepričanje g. Pribičeviča, da sto- J jijo zavezniki skupaj — eden za vse, vsi za enega — in veruje popolnoma gotovo v konč no ih popolno zrtiago zavezniškega orožja. Vsi zavezniki do-prinašajo žrtve in pripravljeni 1 so jih še doprinašati, in to je( najboljši dokaz, da zavezniki nečejo odnehati na pol pota, in da bodejo konečno popolnoma zlomil silo svojih nasprot- ] nikov. Poleg tega, da imajo za- ! vezniki na raznih svojih fron-, tah silno armado, silne topove in municijo, pa neprestano pn- j pravljajo še večje rezerve, večje topove, več munidje, tako | da je brez vsake sumnje, da1 bodejo udarjali še naprej, do-ler popolnoma ne zlomijo silo svojih nasprotnikov. Angleži so pravkar sedaj prišli v boj, v katerega so se zagrizli v originalno naturo bull-doga. Rusi imajo neizmerne rezerve na razpolago, katere se sedaj urijo. Francozi so nenadkrilji- i vi heroji, kar so najbolj pokazali pri obrambi Verduna. Solunska zavezniška armada | je močna, složna in pri njej ^ imajo srbske čete prvo mesto in najbolj važno nalogo. Ta j armada bo še iznenadila svet s svojimi uspehi, toda vsako kretanje zaveznikov, najsibo na katerikoli fronti, je točno proračunjeno in podrejeno po- 'i edinim načrtom, in zato je tre- < ba, da se s tem računa in opa- : zuje nadaljne uspehe zavezni- | kov. 1 Stvar naše n«rodne osvobo-ditve in zjedinjenja stoji jako ( dobro. Srbija je postala Benja- 4 min zaveznikov, in Srbija, t. j. njena diplomatična sila, se popolnoma zaveda svoje naloge, ' ki je — osvoboditev vseh Sr- ' bov, Hrvatov in Slovencev. 1 Jugoslovanska misel je pri vseh 1 vodilnih krogih . srbskih tako 1 jasna, čista in odločno zastopa-na, da se naši prvaki v Evropi11 kar čudijo, kako more biti še 1 kdo v Ameriki, tej svobodni zemlji, ki ima o tem pomisleke ali celo dvome. Srbska armada in srbska skupščina, posebno pa princ Aleksander, so najbolj dosledni Jugoslovani. 1 Vsa sporna vprašanja, kar • se tiče Banata, Dalmacije, Istre ■ Gorice, itd. nič več ne vznemir- ■ jajo sveta: ti kraji niso žrtvo-1 vani niti od zaveznikov, a še manje od Srbije. Ta vprašanja : se bodejo konečno rešila na ■ način, ki bo najpovoljnejši za • naš narod, in pri tem imamo pri zaveznikih najbolj upljiv-nih in mogočnih prijateljev, in, .Srbija se ni nikjer, niti na najmanjši način obvezala, da bi, 1 ogrožala te naše kraje. • ] Kar se tiče odnošajev medj Srbi, Hrvati in Slovenci, so ti j odnošaji najboljši in najbolj} iskreni. Pri odgovornih faktorjih ni niti enega, ki bi le v sa-, njah mislil, da bi Slovencem 1 ali Hrvatom kratil pravice v skupni državi. Vsa vprašanja, •kar se tiče notranjih zadev v novi jugoslovanski državi, bode ljudstvo, po svojih zakonitih odposlancih .samo rešilo v skupni zbornici, kjer bodejo Srbi, Hrvati in Slovenci enako zastopani. Narod sam bo sebi uredil državo. V tem pogledu obstoji popolni sporazum med srbsko vlado in Jugoslovanskim Odborom v Londonu. Od srbske strani se želi večje sodelovanje Hrvatov in Slo-* * vencev v občni borbi in pri urejevanju odnošajev v naši bodoči jugoslovanski državi. Ne samo da nihče ne zahteva zata-| jitve slovenskega značaja Slo-; vencev, pač pa se želi, da Slovenci in Hrvati narodno kulturno še bolj napredujejo v skupnem delu, ker s tem so so-1 vražniki najbolj prepričani, da ni Srbija ona, ki zahteva razširjanje svojih mej, pač pa da ^leosvobojeni Jugoslovani, t. j. Hrvati, Slovenci in Srbi zahte-1 vajo osvoboditev in zjedinje-j nje s svojimi brati v skupni svobodni jugoslovanski državi. 1 ' , In ravno radltega je naloga j Jugoslovansk. Odbora v Lon^f ulonu posebnega pomena. Ju-j goslovanski Odbor je danes — in to je g. Pribičevič izrecno1 povdarjal — edini pripoznani, in odgovorni faktor ter zastopnik našega naroda v Avstro-Ogrski. -' Našim čitateljem je že do-e bro znano kaj pomeni narodni a pokret naših jugoslovanskih a bratov v južni Ameriki. ;Ni si-a cer mnogo našega naroda v 0 južni Ameriki, mogoče komaj - desetino toliko kot v severni n, Ameriki ali kakih 50.000. Toda - delo in požrtvovanje teh bra-> tov . nas je naravnost zadivilo. I V kratkem času enega leta so naši bratje v južni Ameriki ustanovili složno organizacijo. Ta organizacija je podobna "Sloven-ski Ligi'' v severni A-. meriki in "Hrvatskemu Save-! zu" je storila tekom enega le- 1 r ta naravnost čudeže. 200.000 pečev (južno ameriški denar) 1 r so nabrali za srbske sirote, me- ! . sečno pošiljajo v London 10.- 1 , 000 pečev Jugoslovanskemu ! . Odboru in ustanovili so rezerv- ] ( ni narodni sklad 300.000 pečev j . za nadaljevanje osvobodilnega1 J 1 boja. Za jugoslovansko stvar j( 1 so s svojim moškim nastopom J5 [ pridobili z malimi izjemami 1 . vse južno arfieriško časopisje. 1 Teško je našteti kaj vse je na- * redila ta organizacija naših 1 - jugoslovanskih bratov v južni t "J Ameriki v tako kratkem času. ] Dočim se naši premožnejši ' rojaki v Severni Ameriki na s "l žalost drže nekako ob strani s od narodnega gibanja, dočim 4 'i so se nekateri celo popolnoma 7 ' iznarodili, so voditelji jugoslo- 1 ' vanskega pokreta v južni A- 5 ' meriki najbolj premožni in naj- I ' bolj upljivni ljudje in bogati tr- 1 1 govci, kakor: Baburič, Mori, 1 ' Cicareli, Jordan, Bradanovič, r 1 Mitrovič, Mihanovič, ki je več- [ ■ kraten milijonar in drugi. Med ' i njimi je ne samo milijonarjev I j ampak tudi multimilijonarjev < ' V severni Ameriki je narobe: ( ■ najbolj priprosti ljudje našega 1 naroda žrtvujejo za narodno ( j organizacijo, oni pa, ki imaj<5 1 J kaj, ali napadajo to organiza- 1 cijo ali pa se drže popolnoma 1 Ipri strani. 1 j." In ko nam bratje iz južne j Amerike pošiljajo svoje dele- f gate na zborovanje, smatramo 2 j lahko to kot ponovni dokaz t < njih požrtvovalnosti in zaved- J I nosti naših bratov. To naj bi < bil lep vzgled vsem severno a- ' meriškim rodoljubom, da se i j pridružijo našemu gibanju in s • podpirajo narodno borbo. 1 Ko se snidemo z našimi jugoslovanskimi brati v Pittsbur-jt gu si bodemo imeli eden dru-; I gemu mnogo in malo povedati.!2 , Mnogo povedati,da se porazg-o^ vorimo o načinu bolj uspešne-, t ,! ga dela za bodočnost, toda ma-l Jo ako bodemo hoteli govoriti' • o naših skupnih bolestih, na- ^ Idah in prepričanju, kajti ena-j i 1 ko " čutimo, enako želimo in 1 ■ enako verujemo. Med nami ni,s ■1 treba nobenih pojasnil več, pač ^ ilpa bo prilika dana, da se po- J I sveti več časa praktičnim do- ^ ), govorom in praktičnim nalo- ^ ''gam našega narodnega pokre- 1 ta, kar bo nam prineslo vsem ? skupaj mnogo koristi. Dočim bodejo te vrstice ti-,11 skane, so se naši bratje iz juž-,Č ne Amerike že podali ,na pot F in se nahajajp na širokem mor- s ju med južno in severno Ame- r riko, mogoče bodejo se vozili s preko Panamskega prekopa. V š New York pridejo prve dneve. F [meseca novembra. Ne vemo j ! koliko časa se bodejo mudili (r med nami. toda hitro se nika-1 j m « • ' • rikor ne bodejo vrnili. Mi bode- r fmo srečni, če jim bodemo mo- 4 Iirli bivališče meti nami narediti 11 čim bolj ugodno. In oni pa bo- ■ dejo najbolj zadovoljni, če bodejo videli, da narodna ,tvar med brati v severni Ameriki lepo uspeva in kaže uspehe, .ako bodejo videti, da so tudi ■ med nami žrtve za narod. In 1 dohod jugoslovanskih delegatov iz južne Amerike bo najboljše poplačan s tem, da ima Drugo Jugoslovansko Zboro-vanje čim večji uspeh. In to je odvisno od vseh narodno zaved nih Slovencev sirom Amerike, 't brez razlike na stan ali prepri-. čanje. j Rojaki na delo I ) -o-— 1 K "odkriti besedi" 1 • ■ > 1 I . "Ave Maria" je v svoji šte-, . vilki za mesec oktober, letos,^ . donesla nad vse interesanten* članek izpod peresa patra Ka-j . zimirja Zakrajšek. Članek sam i na sebi, v kolikor more to la-j jik razsodil, bi bil temeljit, ( . da ne navaja koncem koncev v naši novi domovini žal toliko priljubljenih osebnostij.f Nočem polemizirati, toda trdim pa eno in to je: Kdor hodi 1 okoli vogalov, ta nima poštenih namenov. Ni moj namen bagatelizirati izvajanja član-, karja, ki semintja kažejo "sim- 1 patije do osvobojenja našega ; slovenskega naroda", ali čud- i no, jako čudno in tužno.se.mi ' vidi to osvobodenje na vsaj so- { rodnih močeh. , 1 Kaj bi bilo iz nas poldrug- J milijonskih Slovencev, če do- 1 sežemo tudi vso mogočo svo- * bodo? Vtopiti bi se morali v 4 stremljenju drugih narodov, '' večjih narodov, ki reprezentu- 1 jejo večjo življensko-materi- 1 jalno silo, in če bi se hoteli ob- 1 j držati na površju, bi morali 1 1 znova, kakor leta 700. po Kr. r pri Bavarcih in Frankih prositi pomoči, torej pri tujcih, in ( tem prošnjam bi sledilo ponov- s no zasužnjenje, tki bi morda c trajalo, ne kakor danes 900 ali G 1000 let, ampak večno. Danes pa, po tisoč letih za- ' sužnjenja, pa se je zdramil iz t sladkega sna faktutn onih fak- 1 torjev, ki so nam kazali in vka- J zovali pokorščino do "blažene c Avstrije". Da je c. in kr. av- ^ strijska vlada od leta 1866 na- * prej poosebljena prostitutka t .vsenemškega aristokratskega 2 ■birokratizma, vedno gledala^ na povelje iz Berolina, praktič- ' no izvrševala mnenja grofov f in baronov, vedno in dosledno 1 ponemčevala slovenski živelj, 1 0 tem vsakem otroku znanem 1 dejstvu ne morem še posebej * pripovedovati, ali dejstvo je, 1 da — ako bi nam bili pustili ! nauke naših slovanskih prvo- T vestnikov, bi naš narod ne bi 1 bil nikdar prenašal udarcev j nemške knute! A "Ave Maria" in« "Glas Naru 1 da" sta kričala in vpila — proč 5 z Avstrijo, ki je krivična! To- 1 da, gospodje, ali ste kaj storili v tem oziru? V vseh dopisih, J člankih, povsod smo vas prosili beračili kot navadni pros- 1 jaki vašo milost, toda ali ste c se odzvali, ali ste naredili kaj s narodnega dela? In še več — prosili smo vas 2 1 ulju dno, opustili smo vsako -1 ' polemiko, rekli smo vam — če 1 i že ne marate delati, pa nam 1 ! vsaj polen pod noge ne metaj- 1 te! , t Danes se menda zavedate svojih grehov, ki se jih pa slu- t čajno ne da popraviti. Z vso £ iskrenostjo trdim, da je "Glas s Naroda" ravno toliko škodil 1 slovenski stvari in napredku j1 kot "Slovenski Narod". Dasi|s je prvi list včasih nekoliko li- t beralen in ima tupasem celo'v kako psovko za Avstrijo, pa je r nepobita resnica, da je "Glas č Naroda" najbolj zmešal lju- v dem pamet s svojimi neskonč- J no puhlimi, zdražbarskimi članki, ki niso več članki am- ^ pak godlja, katere urednik;8 sam ne razume. Vaše težnje so č morda vaše?! Kdo ve, in zdi r se mi, da smo Slovenci po va- t ših izvajanjih šele ob m uri c prišli. Skoro da toča ne pobi- F je. Trditi v eni sapi* da mora- t mo Slovenci vpiti, kot trdi, "Ave Maria", da nas čuje svet, na drugi strani pa strmoglaviti vsaiko ojačenje naše bodoč- f nosti, to je greh vseh grehov. r Kdo je kriv, da smo Sloven- d • ci nesložni ? V atari „.Si do-" Je za neslo£° n^so z vp , vlada; razdvoji nas j^ker je i videla v našem slofnem delu 1 rapidni napredek Slovencev in "!svojo lastno pogubo. In prav ■ je računala ta avstrijska biro- 1 kračija, ki je vklepala v moč- • ne verike prav vse stanove ka-! kor tudi nižjo duhovščino. Ni-1 česar nismo mogli opraviti 'proti oboroženim gTofom in baronom, postava sama in u-jstanovni avstrijski zakoni, pa so bili za nas mrtve črke bre^ vpsešnega pomena. Skratka, nam ni bilo dovoljeno tam niti-dihati. Ali tu, tu v svobodni j državi 1! f Dostikrat smo si bi-I li in smo si še v laseh radi političnih prepričanj. Toda ali ni-;mamo istega pri Cehih, Hrvatih, Slovakih, Poljakih itd. in (vendar so vsi ti bratski narodi poza'bili na nasprotstva in se zjedinili v vprašanju osvobojenja, pa nihče raditega ni prodal svojega političnega prepričanja. Ko se je ustanavljala i ^Slovenska Liga" sem v raznih člankih opozarjal in prosiu naše politične nasprotnike, naj bi . se vsaj v tem vprašanju zjedi-'nili in složno ' nastopili; nisem in ne bom nikdar zahteval od kakega katoliško misleče moža naj postane svobodorfislec, : ateist ali kaj njegovemu prepričanju nasprotujočega, kakor si tudi jaz svojega prepričanja nisem pustil odvzeti, ker tu pridejo vpoštev osebnosti ali osebne koristi, ki so žal ustvarile in še ustvarjajo toli-1 ko nepotrebnih strank in stran-čic, nerazmerno število za tako majhen narod. Bilo je po mojem mnenju velikega pomena, da vsi kot en mož nastopimo za pravice našega trpečega in na morišče s silo vlečenega naroda onkraj oceana. Toda vse bob v steno. Kadar smo rekli, da želimo našemu narodu po vojni svobode, so nasprotniki trdili, da smešimo naš narod, drugi pa so zopet trdili, da moremo biti Slovenci močni samo v "močni Avstriji". Danes ko ve vsak politični diletarit, da je Avstri- ■ ja v razsulu, pa pridejo Slovenci in pravijo: Kričimo, vsi slovenski listi v Ameriki v svobodni Ameriki morajo dokazati, da mi amerikanski Slovenci zahtevamo Svobodo za svoje brate v naši stari domovini. Trikrat živijo! g Zakrajšek, in g. Sakser, vpijemo že dve leti in pol, neutrudljivo to večno lepo pesem, ako vas je resna volja, lahko pridete in pomagate temu • narodnemu zboru, ljub nam bo vaš vstop, še ljubše pa, če pripeljete k temu zboru vse po Avstriji pokradene naše ovčice; nikomur se ne bo jemalo političnega, še manj pa verskega prepričanja; vsak naj ohrani svoje ali dobrobit in svoboda našega naroda naj nam bo skupna zadeva. Kako se bodemo zjedinili s Hrvati in Srbi, kajti samo. "svobodna Slovenija'* je nesmisel — to bo skoro gotovo . določil — iPittsburški Jugoslovanski Zbor. Mislimo, da smo v tem oziru že dosti pisali in res škoda bi bilo zgubljati časa. Zgodovina pojasnjuje naše pravice in več kot je naše, ne zahtevamo. Vsakemu svoje. Današnja svetovna vojna kaže jasno, da bode vsenemške požreŠnosti v doglednem času konec, na nas ameriških Slovencih pa leži teško breme, ki je sicer lahko prenesemo in prenesti moramo, ako hočemo biti vredni svojega imena. To breme bi bilo: 1. Složiti se vsaj v tem vitalnem vprašanju ne glede na političo ali versko prepri- . čaje. 2. Resno in složno delovanje za ustanovitev svobodne Jugoslavije. Slovenci smo Slovenci, Hrvati so Hrvati, Srbi so Srbi, ki skupno lahko postanemo odločilen evropski faktor, vsak teh narodov sam za sebe pa je brezpomembna ničla. Kdor trdi drugače je ali koristolovec,) . podkupljen ali pa ne ve o svetovni politiki ničesar. Blaž Logar. ^ Ob priliki kak« veselice, botrinj« In pri v«nl«m omizju, spomnite ee na narodno stavbo "SLOVENSKI M A-RODNI DOM". Vsak najmanjil dar j I dobrodoiel.' I I* urada vrh. tajnika SDZ. Dne 16. sept. t L. se je zaključila druga redna konvencija SDZ. Na tej konvenciji so se nekatere točke spremenile in bodo stopile v veljavo z 1. januarjem 1917, radi tega sem danes posnel iz zapisnika, da priobčim iste točke v javnost, da se bodo krajevna društva, tajniki in člani vedeli ravnati po istem,. predno dobe nove pravila v roke. 1. Clan, kateri bo želel prestopiti od enega društva k drugemu, bo vsak tak član moral eden mesec pred prestopom vložiti pri društvenem tajniku dotičnega društva, h kateremu želi prestopiti prošnjo za prestop. Tajnik bo dal tozadevno prošnjo predsedniku, da jo bo on dal na glasovanje, ako je društvo, da se ga sprejme ali ne. Sele po izidu glasovanja bo lahko član, ki je vložil prošnjo: za prestop, prosil pri tajniku1 svojega društva za prestopni ■ list. Prestopni listi se dajejo samo na društvenih sejah. 2. :Nobeden član ali novo pri-i stopli se ne bo mogel zavaro— vati po novem letu, ako je star j nad 45 let več (kot za $500.00 in nad 40 let na več kot za| $1000.00. Torej stari člani, ki zvlLr ker po' novem letu «i| ne bodete mogli. 3. Kandidat, ki je star 40 ali. več let, mora pri sprejemu predložiti krstni list, državno ali zdverna pričema zapriseženo izjavo pred javnim notarjem, predno »more biti sprejet v Zvezo. 4. Na vsak certificat se morata podpisati poleg člana tudi društveni predsednik in tajnik. 5. Certifikate za spremembo oporok, morajo društveni tajniki po sprejemu treh dnij, ko je član spremenil oporoko poslati na vrhovni urad. Pri spre* menitvi oporoke se mora član podpisati na isto vpričo društvenega tajnika. 6. Novi član, ki je bil na dru-^ štveni seji pravilno sprejet,;tffl je plačal vse pristojbine, bo^l . takoj po seji deležen posmrtni- 1 ,ne. Bolniške podpore pa šele j po preteku treh mesecev od seje, ko je bil sprejet in plačal i svoj asesment" Isto velja za I člane, ki zvišajo posmrtnino ,alj bolniško podporo, j 7. Vsak član mora svoj mesečni asesment plačati najkas-I neje do 25. vsacega v mesecu, j Društva imajo čas odposlati (Dalje na 4retji strani.) KAKI IZBORNI LINIMENT ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki Član imel priliko rabiti. Severa's Gothard Oil r (Severovo Oothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 56 let. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju REVMATEMA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, ; OKORELIH SKLEPOV IN MlČ1C, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTL Cona 26 in 60 centov. Čitajte il«Mt plimo: "Scmovo Goth*rd*ko OU* M J« ltkuilo mIo utpaina MoJ* ieiu ]• Imela bod« bolečino v nacafa tod« po rabljenju ttoverovec* Goth*rd»k»-g* Olja to bolečine postairmanj huda ia ko Je porabil* pol tuklcoloa, aO boMlo« popolnoma. " John Mlkulutlk. Rfd. Na 1. Box S8. Ima Mountain. M lah. Kupite 8twvn Pripravke t lekarnah. Ako jih a« morate dobiti, naročit« Jih od m. Zavrnit« nadomaatltve, W. F. SEVERA CO„ Cedar Rapids, Iowa. £S5Dr Richter'S ^ RAINEXPElLEir Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Pain-Expeller. Ozdravel vos bo v krsukem — in če p« Imet® s njim drgnili boieče dele zjutraj in nvpčer, vaa V® M^^Lj ozdravi popolnoma. Hrnnire eno rtfkleuioo te- H ga leka veanc v hiši. Zdravilo je doliro za rev- \|sJa matizem, vn»>tjo, ohromeloat, zaprtje, bolečine v ^VjFm. ■ bedrih in na členkih, zohobnlmnevralgijo, jfli vCN^fi^l " V vBeh lekarnah po 25 id 60c. Pazite na 8idn> /IvA^^^JI \ na steklenicah. f * ^fr jJgL F. Ad. Richter & Co. AMfrfoj^ž T j^J 74-80 Washington St. _ YfJL^ NEW YOM JOSIP SL0VENSKI ^ JyUli ^grebni zavod, zaloga nriT vi pohištva, pečij in barv. /lil Kočije in avtomobili za UAilJliy poroke, krste in druge I 1 ....i ............... mu..■ I 6108 St Clair I ^ PrEon*a n".odnim,slovf^m . za n*klon]eoo>t in podporo I ro- A venae. Ibezl» vedno točn« in poltena. Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. Moike obleke.........-......$1.00 Ženske kikljc.....................80e Molke mknjc .................$1.00 ženske dolge suknje .......$1.00 Jopiči...............................60s Ženske obleke.................$1.00 TIM DAMM DRY GLEANING Co. Csat. 730-w * 1574 E. 55th ST. E"t 2024 A. J. DAMM, poslorodja. USTA*, t. AVGUSTA. tfl4. DttO*r. 17. AVGUSTA 1S14. V DRŽAVI OHIO ' *....."' "L - - ■ ' UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. FRANK J. KBRN, M01 8T. OLAIR AVH. podpredsednik: JOB1P KAJLAN, 6101 JKt. UJUA1R Am Tajnik: FRANK HUDOVBHNIK, 1058 B. Otad STRSUDT. Blagajnik: MIH1ABL SHJTIN1KAH, 6306 OXJUM3 AVE. NADZORNI ODBOR: j Frank (man, 6033 BL Clalr ave. Frank M. Jatafttt, 1203 Norwood HA, Mkt Petrovih, 10»6 B. 67tb Bt STAVBENI ODBOR: Josip Sele, 6108 »t Clalr ave. Anton M, Kol«, 3232 LakMftde avs. Loula J. Pire, 6119 Si. OiaSfcr ave. FINANČNI ODBOR: Rudolf Perdan, 6K02 iProsaer «tr«. Zofi Blnk, 6006 Bt Clalr aro. Loula J. Pire, Joti? Kal a« m Kraak C erne. | Seje direktorlja ee vrto vsak drud to Getrti petek T mesecu , na 6029 Glass ave. . Vse dohodke In korespondenco tikajoče se 8. N. D. naj se po- < Ulja jo na prvega tajnika. J Nadaljevanje iz a. »trasi asesment na Zvezo do zadnjega v mesecu. S. Krajevni tajnik izroči vsak mesec poročilo krajevnemu blagajniku proti pobotnici. Blagajnik bo nato takoj odposlal asesment in druge pristojbine na vrhovnega tajnika potom bančnega čeka. Potrdilo za to sprejme društveni predsednik, nakar bo on mesečno izročil pobotnice društvenemu . blagajniku. 9. Noben član, ki se za stalno naseli izven države Ohio, ne more ostati v bolniško odškodninskem oddelku. Za stalno naseljen izven države Ohio, se smatra vsak, ki izostane zunaj države Ohio nad 30 dnij. Izvzeti sp tisti, ki se po nasvetu zdravnika in z dovoljenjem vrhovnega odbora vsled zdrav- naselijo zunaj države Ohio. »3, Suspendacija velja od 25. V mesecu do 25. drugega mese-i* -. ■ ■ ' ca. , 11. Bolnikom ne bo dovoljeno za časa njih bolezni ali poškodbe iti v saloone, kavarne, zabavišča ali javne veselice. V I H • 1 • • nobenem slučaju ne sme biti po deveti uri zvečer zunaj. Kdor krši te odredbe, ni deležen podpore. Za bolezni, ki nastanejo vsled pijančevanja, se ne plača podpora. Zdravniška spričevala, ki so spopolnje-na od zdraynikov, ki nišo na dobrem glasu, niso veljavna. 12. Vsi čeki za izplačevanje bolniške podpore, so neveljavni, če niso vrnjeni v teku 60 dnij po datumu čeka. 13. Prošnja za sprejem novega kandidata, ne sme bifi stara nad 30. , knjige, če imajo še dovolj pa-[- pirja v njej, ako ne, naj prine-r sejo knjigo v vrh. urad, da se >, bo knjiga napolnila s papirjem. - Drugo leto bodo člani vknjiže-ni po starosti, ne več po certi-fikat številkah. Vse informaci- 1 je zato dobite v vrhovnem ura- - du od 7. do 8. ure zvečer. 1. Bratski pozdrav vsem čla-I. nom in članicam. F. H. taj. J* -O ■ ■' ■ l Iz tiare domovine r i Čegava je Pola? "Edinost" . piše:. V puljskem "Hrvatskem - Listu" čitamo, da je občina Po-i la razpisala neko uradniško , mesto, za katero mesto se za- - hteva'popolno znanje hrvatske- - ga jezika poleg drugih kvali-1 fikacij. Župan mesta Pole o- pravičuje to svojo zahtevo s ; tem, da je absolutna potreba - za uradnike v iPoli, da znajo hr-) vatsko, ako hočejo razumeti mestne prebivalce. Da pa nas - kdo ne bo napačno razumel, i moramo pripomniti, da se je - to zgodilo leta 1875, ko je bil j župan v Poli Italijan dr. Bar- san! Ako je bila tedaj že pred - 40. leti tako absolutna potreba - za uradnike v Poli, da znajo , hrvatsko, kakšna mora biti še-r le danes, ko so Hrvati in dru-; gi Slovani v Poli dobili večjo : narodno zavest? Sanje o Dalmaciji. "Azione i- > Socialista" organ stranke re- > formnih socijalistov, je prine- ■ sla v svoji zadnji številki čla- ■ nek od Josip Marini-ja o ja-, dranskem vprašanju, v katerem članku se zahteva celo . Dalmacijo za Italijo. Laški so-cijalisti ne glede na princip narodnosti, so podobni laškim na-: cijonalistom tet tudi nemškim . nacijonalistom." Kako gospodarijo Italijani v Gorici. "Secolo" piše z dne 10. ■ sept. Laška vlada je pravkar ■ dogotovila popis goriškega prebivalstva, ki ne znaša več kot 4000 duš. Kakih tiscfč prebival- ' cev Gorice, ki so prišli popol- ' noma na beraško palico, se je : po okupaciji izselilo v Italijo, 1 posebno v beneške kraje. La- < ška vlada je internirala le ka- 1 kih 150 oseb v Gorici, ker je 1 bilo njih obnašanje sumljivo.- ' špijonstvo v Gorici je popolno- J ma ponehalo. Bombe pa še ve- J dno prihajajo v mesto in sicer . to pot od avstrijske strani. Za širjenje nemščine. Zagrebški "Obzor" iprinaša pre-stavo nekega članka v "Gra- , zer Tagblatt", v katerem se pi- J še, da se,v Avstriji po vojni ne ( sme upeljati nemščina kot notranji državni prometni jezik, 1 ampak je treba tudi s postavo 1 uveljaviti, da se bodejo mora- 1 i IT državni poslanci posluževati J edino nemščine v državnem I zboru, nadalje vse centralne obli lasti in vrhovna sodišča. V»ak S državni urad, najsibo v kateri-| koli deželi se sme posluževati I edinole nemščine pri dopisova-| nju in pri obravnavah. Pri vseh I vojaških in civilnih oblastih J sme biti edino nemščina urad-I ni jezik, v tem jeziku se mora-! jo voditi vsi zapiski vseh sod-J njih obravnav, vse poslovanje ; vseh javnih uradov. 'Skratka, ! drugi jeziki, ki se govore v ! Avstriji, bi se smeli govoriti le ! doma, privatno, dočim je v šolah, cerkvah, uradih, mestnih, ! deželnih in državnih uradih ve-I ljavna le nemščina. (Radoved-; ni smo, kaj poreče na to cunja I "Strup" v iNew Yorku, ki Slo-; vence tako sili, da ostanejo še ; nadalje pod Avstrijo. Pa tudi [ "Gl. Naroda" ui nič boljši pri I tem. Op. ured.)« ! Ponovno novačenje. "Tages-! post" z dne 25. avg. piše: Po-! novna regrutacija onih, ki so - rojeni leta J1898 in 1899 se je 1 pričela vršiti v Ljubljani.. (To-, rej imajo v avstrijski armadi ^ 17 letne slovenske fante. Jad-na Slovenija, .nazadnje bodejo ^ dojentce trgali od materinih prs in jih metali iNemcem v ^ proslavo pred topove, da se reši nemška in turška čast!) Narodne novice. "Edinost" z dne 15. avgusta piše: Zaman } agitirajo oni, ki si mislijo, da f so se pri današnjem položaju avstrijske narodnosti odrekli svojim narodnim pravicam. Za man mislijo nekateri, da po t .vojni ne bo več nacijonalnih aspiracij, da narodi pe bodo več zahtevali po vojni svojih garancij. Narodi se niso odrekli zahtevi za svobodno in sa-* mostojno življenje. Prinesli so državi svoje žrtve in začasno so postavili svojo narod, stvar, toda dnevi za jiarodne aspira-cije pridejo še — naj naikloni vojna usoda kakor hoče. Nadaljno rekviranje zvonov. Tudi na Ogrskem morajo vse škofije izročiti zvonove v svojih cerkvah. Iz stolne cerkve v Ostrongonu so - pobrali ava največja zvonova, ki sta bila dolga stoletja ponos ogrskih , katoličanov. Ta dva zvona sta i "Velika Gospa" in "Sveti Stefan." Pomniti je, da je škof te t katedrale objednem kardinal. (Iz tega sklepamo, da je Avstrija .popolnoma na koncu, kajti zadnji zvon se seli iz najboljših cerkev.) Ruski ujetniki in nemška dekleta. Iz Augsburga se naznanja, da je sodišče v Anspachy I obsodilo 18 letno služkinjo Ano Seltz na 6 mesecev ječe, ker je imela ljubavno razmerje z nekim ruskim ujetnikom. Istotako je bilo obsojeno 17 letno kmečko dekle Maria Mueller na 3 mesece ječe, ker je znekim francoskim ujetnikom postala mati. Nova balkanska politika. "Tagespost" piše dne 7. sept. Balkanska orjentalna sekcija avstrijskega orijentalnega in .prekmorskega društva je imela pred kratkim sejo, o kateri se je sedaj izdalo tiskano izvestje. Bodoča balkanka politika sc bo naslanjšla v. bodoče na štiri glavne točke: 1. Lojalni politični odnošaji. 2. Nova trgovska politika. 3. Sporazum z Ogrsko in 4. skupno delo z Nemčijo. V ta namen je treba prepotovati celo Bulgarsko in v njej osnovati kakor tudi v Turčiji nemške šole, ki bi olajšale ekspert... Brez komentar ia- i še o črnogorskem kralju. 'ISlovenec" piše: Iz Italije prihaja vest, da je kralj Nikita potoval v Italijo na priporočilo 1 zapadnih vlastij, da skuša iz-gladiti srbsko-laško napetost J glede Jadrana. Italijani ne zaupajo črnogorskemu kralju. OPri tem je treba pomisliti, da ! vse te vesti prihajajo iz Itali- ' je, in stvar nam postane takoj jasna — Op. ured.) DELO! i Delavci dobijo delo. Možje , ■izkušeni na "scrap jardu". ^ Stalno delo. $3.00 na dan. Fi-,1 shel & Marks, 3018 E. 55th : St_(126) I j Dva fanta se sprejmeta na sta- J novanje in hrano. Vpraša se 1 na 5^51 St. Clair ave. (129) < i Jesen je tukaj, varujte sel L Velika sprememba vremena - in vlažnost je virok mnogih : bolezni. Če ste eden iztned onih - ki trpijo na revmatizmu v mi-lišicah ali sklepih, pomnite, da ■ je najboljše zdravilo Trinerjev l liniment Drgnite ga na boleče 1 dele, toda ga ne smete uživa- ■ ti. Cena 25 in $oc, po pošti 35 ■ in 6oc. če ste prehlajeni, ima- ■ te kašelj, bronhitis, rabite Tri-s nerjev pomirjevalec kašlja. , Cena ista. Jos. Triner, 1333-39 ' So. Ashland ave. Chicago, 111. - — -- - ¥ - - _ ■ Trgovski pomočnik, mlad, ki , se želi izučiti grocerijskega po-• sla, dobra plača in stalno delo. ■ Oglasi naj se pri Pire & Ivan-. čič, 154J16 (Saranac Rd. (X123) Najnovejše in najlepše ženske bluze v vseh velikostih in barvah dobite vedno po najnižji ceni pri Beno B. Leustig, 6424 St Clair ave. (Mon. xii6) NOVE HISE NAPRODAJ. V Collinwoodu imam mno-. go hiš naprodaj od $3000 naprej do $4500. Za eno družino ali dve. Hiše so nove, ravnokar dodelane. Se lahko takoj preselite v nje. V hifšaih je električna kič, kopališče in vse mcid^ ne naprave. Hiše so v okolici slovenske cerkve. Ako imate le $500, lahleo dobite hišo, drugo pa plačujete namesto renta. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri (128) JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd. Princeton 1298 R. .......... 14*' ■ " ' ' ' ■■ ■■ 1 ......... IŠče se slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. ---—i- fx86) Ženske dobijo delo) ' Dobra močna dekleta, 18 let stara in več, dobijo delo pri . strojih. Zaslužijo od $1.75 do | $2.00 na dan ob začetku. Nad $2.00, kadar se razumejo na stroje. Oglasite se takoj pri Lake Erie Iron Co. 915 E. 63. St. severno od St. Clair (127) DELO! DELO! Takoj dobe stalno delo mož- -je, da polnijo sode in vozijo sol. Zaslužek nad $3.00 na dan Delo 10 ur. Stalno delo vso zimo. The Union Salt Co. New York Central Railroad, E..6sth Vzemite St. Clair karo (128) Lepa hiša naprodaj na 7109 Lockyear, med Superior in St. Clair ave. Hiša ima 8 sob, Štiri spodaj, štiri zgoraj. Lahko za dve družini. Vse moderne napeljave, cementna klet nova škrljeva streha, peči. Cfena $2950. Na odplačila ako želite. O. D. Owen, 513 t. 107th 8t. Tel. Eddy '3591 W. (126) ~~ POZOR! Mlad ali »starejši Slovenec ( dobi delo, da skrbi za konje. ' Lahko delo, dobro stanovanje, ] plača po dogovoru. 984 Addi- r son Rd. (126) s Kadar potrebujete ženske aH [t otročje sipodnje obleke, noga- jj vice, rokavice, itd. to vse dobi- 1 te vedno po najnižji ceni pri 1 Beno B. Leustig, 64214 St. Clair I ave. (Mon. xii6) l NAZNANILO. | Cenjenim rojakom nazna- l njam, da prodajam iMarxofons E citre, najnovejšega sistema, iz S svetovno znane tovarne Pho- B noharp, Boston, Mass. Obiskal ^ bom rojake po Clevelandu in £ okolici, za kar se jim najtop- ^ leje priporočam. Frank Bau- ^ dek. (126) I Dve lepi sobi se oddajo v na- S jem za dva fanta. Električna S razsvetljava in poseben vhod. S 1368 E. 53rd St._(126) i POZOR! f Slovenec star ali mlad, se f sprejme v službo, da bi imel v E oskrbi enega konja. Malo de- E la, dobro stanovanje, plača po E dogovoru. Naj se zglasi na 984 E Addison Rd. 1 (127) t čedna soba za dva fanta se od- | da. 1180 E. 61st St. (126) l ---- -......- - c Mesar, izurjen, dobi stalno de-' g lo. Naznanite -naslov uredni- I štvu lista. (126) b Soba se odda v najem, s po-'I sebnim vhodom in kopališčem,11 za enega ali dva fanta. 1008 E. t 66th IP1. (126) l ! Dr.LE SIEGESTHN 3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVE. MbaLttkM. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti načiB in z istimi aparati kst zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradn* ura: 9. zj. d« 4. pop. 7. do S. aveč. 10. do 12 dop. ob nodejjah. I zre i it e ta ogla*, da nt pozabite naslc-Va Nickel Plate Road ZIMSKE V02NJE NA JUG JUGOZAPAD. Mao«o umikih Uloviit j« v AUbtni, Ari-roai, Cubi. Floridi, Getifiji. Jiimki, Lou-liihi, Miitiuippi. New Mrliča, N«w Prondrntr, Norih Carolina, South Carolina ia Teiaa. Tikati naprodaj do 30. apr. '17. VrnltaT do 31, maja 1017. NAJFINEJŠA 2ELEZNI5KA SLUŽBA, SPALNICE IN JEDILNICE. Popolna pojaanlla dajo E. A. A K E R S, 733 Euclid Ava. CUvoland. Ohio OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK b f pravilih pla2aaso do dnara, Igo potagnste dsssff 4% 8t Clair amd SSth/St ft—pact and Ham Saporior and Addison. Dobra peč naprodaj, za premog, jako poceni. 1209 Addison Rd. (125) VELEVAŽNA KNJIGA. Izšla je velevažna 1 knjiga za ameriške Slo-] vence, pod naslovom 3 "Slovenija Vstani!" delo našega slovenske- 1 ga učenjaka in delav- | nega Jugoslovana dr. j Niko Zupaniča. Ta knji- j 1 ga bi morala priti v j 1 vsako slovensko hišo v | 1 Ameriki. Ta knjiga bi ! 1 morala biti evangelij ža i j ameriške Slovence, kar i j se tiče naše jugoslovan-j ske politike! Nad sto ] strani obsegajočo knji-1. go krasi pet izvrstnih j I slik velikega pomena, j t To knjigo dobijo v ro- f I ke slovenski ujetniki v [ I Rusiji. 5000 knjig je po- [ slanih v Rusijo Sloven- I cem. 5000 knjig je na- [ menjenih ameriškim t Slovencem I Bratje, s$zi- j te po tej knjigi, ki ve- J i lja le 50 centov. Zraven ! i dobite veliko mapo ju- j i goslovanske zemlje t Na- 1 j roča se pri nas, ali pa 1 j naravnost od Dr. Niko 1 j Zupaniča, 1369 E. 40th 1 ! St. Cleveland, Ohio. ABwTMdi ^ T.Jaj si priskrbite f«t*frafslrf , aparat, »katerim lafak* ablatensjU-pi« slik« narave. Pa tudi alike vaiih prijateljev in znancev. Najboljša aparate dobite prt » F. B R A U N LIC H IBAIM 1999 B. 96tk »T. WCLB/ELANDTBIJFFAIjO, NIAGARA FALLS » | TOLEDO, PT. HURON, ALPENA.8T. IGNACE, j A REAL VACATION The Water Way to the Only Way The O real Lakes to the D sofa for partlnilv and rerl»tir« Daiuil Mid l.iiOklu. etit>ti 6inl Cwvrjam^ juao i]riu.!il''il day trli* I'wvf Jul/ a- i A14W.1, n A well a* two I..mij onl ol p.tlr<>H : uri ' ■.-rrUnd (v T Wu- drv »'id fcunrfasr n.f>( 1 n i* i.terllf-vHWoioortiia. fOnnfl IfH^/J ■ 1CI.Y I KOK Tu'! D<» AN'. DLTl:i»T 1 1 U MACK TV AC .SLANT) ANT) v. \Y P>TI r,+—:snr>. Jurn- To IJ- f*iB>r i BTEAWffh C'UEVKLANP TO MACKINAC TVD n jlf, t V.TRKLT. NO BTOPH ENROIITR TXcrrr AT t)l VtK IT JC.THV 1T.U'. » Dally aervlee between Toledo and Fut-i'i-U?y, Juno I'Jiu 10 Bfpiou.i»«r 101*1. VOUR RAILROAD TICtCnTS ARR ACCFPTF.D On P. 4 C, Line steomi".* tor traiupunnlloa betwren Tirtrolt and CleycUiul, Detroit and RurtaU), either direction. _ , ■ . „ . . w;i»il two ecnt atainp for illufltrntol pamphlet and Great Lakes Mcp. Addma I« O. L»wta, O. V. A., Drtrolt, kflcU. I DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION COMPANY PHILIP II. UTrMILLAN. Pres. A. A. WJIANTZ. VlcoPrr-. A Oarl. V". ; All P. ti C. Stoamer* arrWa and depart Third AvaVtua Wiiarl. Ctnlml StanJjrJ Time. J. S. JablonsM, Slovenski fotograf 1122 St Clair Aft MM Broalwaj Izdeluje alike sa leaitbe In dniiinske alike, Otrolke I slike, po nodi i« po niskih cenah. Za |100 I vrednoatnih alik (en ducat), naredimo eno veliko aliko v naravni velikosti I aastonj, MT VSE DELO JE GARANTIRANO. Pravi ttarolurajski brinjevec Cena 6 steklenic . . . $6*80 Cena 12 steklenic . . . $13.00 * Cista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklen^ . . .$13.00 Imamo najHnejii tropinjevec in droinik. I gsl $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL Viuka posoda eb 5 do 10«al. velja $1.00, za 25 gsl. posoda $2.00. Pri vetjih naročilih je sod brezplačen. Ta cene so samo za na debelo. Naročilu saj se priloži denar in natančni naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva slovanska družba sa prodajo finih pija£. 6102-04 St. Clair Are. - - Cleveland, 0. FARE $322 |H)AILY BETWEEN Jflflt L .JkjCLEVEIANDfi SSi&tmZi The Great Ship "SEE AND BEE"* ""fififitftt^S 2 The btrgmt and moat eoatl, ataaoMT on any inland wUm of the woeUL Bleapbur aeeomaooda. » ■ tioiM foe U00 pmtngWi P| » "CITY Of ERIE"-S Maanlflcent Steams -- "CITY OP BUFFALO" M S CLEVELAND-Dafly, May latto Nov. 15th-BUFFALO S £ jaw: •. • .jKjgn-'. •. isis: • M CMUMEtloM at Buffalo far Niagara f?ll?an,nl"l Kaatera"and Canadlaa patat«. JUHrMd JP L ^^^t^^^lij!',^ ^foc ^^^ °°w ^^ ** a 5 fe^iii^a^^ i s Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST t Varnostni bond! sa droit vene nrsdmlks pe 36c od $100.00 na Isto. - Jarmi notar. - Po|asaIla ia nasveti zastonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road - ROMAN SILNEGA ZLOČINCA ^555^55 Sslaal P I ALEXANDER DU1IAS Videl sem blišcece luči, ki «0 mi jemale vid, potem pa je bilo zopet vse temno in tiho 0*0-li mene. Včasih sem slišal nekoga jokati poleg mene in zopet so me tožeči glasovi klicali iz daljine. Stegnil sem. roke, toda nikogar nisem objel, boril sem se s fantomi. Konečno pa prime mrzla roka mojo in me hitro pelje naprej. Pod temnim in mokrim zidom leži ženska, krvaveča, brez sape — bila je moja žena! V istem trenutku sem začul ječanje in ko se obrnem, vidim kako se bori moj sin z nekim možem, ki ga hoče z nožem zaklati. Zakričal sem in se zbudil, ves moker od pota. Prisiljen sem bil vstati in hoditi okoli ter glasno govoriti, da se prepričam, da so to le sanje. Skušal sem zopet zaspati, toda moti-f le so me iste prikazni. Neprestano sem videt istega moža, oboroženega z dvema bodaloma, vsega krvavega. Neprestano sem cul krik dveh žrtev. Ko se je zdanilo, sem bil utrujen na smrt, in lahko me pogledate, da se prepričate, kako me je utrudil nocojšni spanec." - Tekom tega pripovedovanja Derues niti z očesom ni trenil, in najboljši poznavatelj ljudi bi komaj odkril na njegovem obrazu izraz nevrjetne kurijoz-t nosti. "Pripoved gospoda župnika," reče, "me je mogočno ganila, toda prigodba gospoda de L,amo{te me pa še vedno pušča v dvomih. Nemogoče je dajati kak pomen tem sanjam, posebno ker drugi dogodek nasprotuje prvemu." ■ "Res je," reče župnik, "nihče ne more kaj gotovega sklepati iz dveh dejstev, ki si medsebojno nasprotujejo, in najboljše je, da si zberemo kaj 1 družega za pogovor." i "Gospod Derues," reče de Lamotte, "če vas pot ni preveč utrudila, mogoče bi šli z menoj po posestvu, da pogledate koliko sem popravil in uredil? Otf vas je sedaj pričakovati zanimanja za to posestvo, kajti le kratek čas bom "Se tukaj, nakar postanem samo vaš gost.". IKakor sem bil jaz vaš dolgo časa, in upam da se bodete moje gostoljubnosti poslužili čimvečkrat mogoče. Toda vi ste bolni, dan je mrzel in via žen; če vam ni ugodno, da zapustite hišo, nikar ne hodite ven. Ali ni bolje, da ostanete pri ognju z gospodom župnikom? Kar. se tiče mene, hvala Bogu, ne potrebujem pomoči. Ogledal si bom park, nakar se vrnem, da vam povem, kako mi Ugaja. Sicer pa imamo dovolj časa, da se pomenimo o vsem. * Z vašim dovoljenjem ostanem pri vas dva ali tri dnij." ' "M»e bo jako veselilo." Derues odide na vrt, precej vznemirjen, prvič ker /Je bil : slabo sprejet od gospoda de < Lamotte in ker ga je slednji i neprestano opazoval. Z nagli- 1 mi koraki stopa Derues po par- 1 ku. i "Neumen sem bil seveda, od- | la>šal sem dvanajst,petnajst dnij t iz strahu, da sem kaj pozabil. « Toda kako bi mi prišlo na mi- < jsel, da bo ta priprosti mož i imel sploh kake sumnje?Če se \ ne bi varoval, bi me prav lah- { ko pogodili. No, pa pustimo te ^ slabe ideje, mogoče mi pride \ kaj boljšega v glavo.'' « Derues obstoji in po nekaj j minutah premišljevanja se obr- 1 ne proti hiši. * j Kakor hitro je Derues odšel 1 iz sobe, se je obrnil gospod de < Lamotte k župniku in mu de- s jal: , "Nobenega čustva ni poka- < zal, kaj?" "Cisto ničesar." "Niti zgenil se ni, ko sem govoril o možu z dvema boda- ; loma." "Nikakor ne; toda« pustite te .misli, saj morate videti, da • se motite." "Toda nisem vam povedal vsega, častiti oče: ta morilec, katerega sem videl v sanjah je bil — Derues sami Dobro mi je. znano, da so to prevare, videl sem sam, da ga pripovedovanje ni prestrašilo, toda povedati vam moram, da me te sanje neprestano preganjajo..." Dočim se je mudil Derues v Buisson-Souef, je dobil gospod de Lamotte več pisem od svoje ženev nekatera iz Pariza, nekatera iz Versailles. V pismih je bilo omenjeno, da sta ona in njen sin popolnoma zdrava. Pisava je bila tako natančno ponarejena, da nihče ni mogel dvomiti, da je istinita. Toda kljub temu so se dvomi gospoda de Lamotte množili in konečno je razodel ves svoj strah naj gresta skupaj v Pariz, toda de Lamotte je odklonil kljub silnim prošnjam Deru-esa. Derues, vznemirjen1 radi-tega, je zapustil Buisson-Souef, rekoč, da prevzame posestvo v sredini meseca marca. Gospoda de Lamote pa je še vedno nadlegovala bolezen. Toda nov in nepričakovan dogodek ga je prisilil, da se je podal v Pariz, da reši skrivnostno uganjko, ki je obdajala njegovo .ženo in njegovega sina. Dobil j« namreč pismo brez podpisa, od nepoznane roke pisano, v katerem je bila čast njegove žene na sKraJno surov način napadena. Da mu je nezvesta in da se radi tega need toliko časa vrniti domov. Gospod de Lamotte sicer ni vrjel takim pismom, toda slutnje za dvoje najdražjih bitij na svetu, so postale tako ostre, da je sklenil iti na vsak način v Pariz. S tem, da je prej odklonil, da ne potuje z Deruesom, si je rešil življenje. •Derues se v Buisson-Souef ni drznil izvršiti svojega»peklenskega načrta. Le v Parizu je bilo mogče, da so njegove žrtve zginjale, ne da bi kdo kaj slutil. In ko je bil prisiljen spustiti svojo žrtev, je sklenil, da ga bo tako zmešal v divjih fantazijah, da se bo zgubila vsaka sled pravice in resnice. Kot smo že videli, se je naj prvo začel posluževati obrekovanja; zmislil si je predrzno laž, ki bi ga opravičila, če bi sumnja padla nanj. Upal je, da bo padel gospod de Lamotte brez bfambe njemu v roke. Toda ko je natančno preštudiral svoj položaj, je dognal, da je nemogoče, da bi se izognil vprašanjem. Rad i tega je moral opustiti vse svoje nakane in prisiljen je bil iznajti nov peklenski načrt, ki je bil tako bistroumno izmišljen, da se j*: v resnici človeški pameti čuditi, da ga je mogla razvozljati. Gospod de Lamotte je prišel v Pariz zgodaj meseca marca. Usoda je nanesla, da se je nastanil v ulici 'Mbrteleirie, v hiši nedaleč od mesta, kjer je ležalo pokopano truplo njegove umorjene žene. Kmalu po prihodu v Pariz se je napotil k Deruesu- v nadi, da ga pre-seneči in prisili k govoru, toda ni ga dobil doma. Gospa Derues, ki je bila zaupnica svojega moža in mu je pomagala pri slepariji ali pa v resnici ni vedela ničesar o moževih nakanah. ni niogla povedati, kje se nahaja njen mol Nadalje je povedala, da je vselej ubogala svojega moža v vsem, in da je sedaj odšel, ne da bi povedal kam. Priznala je, da je gospa de Lamotte stanovala pri njih šest tednov, vedela je, da se gospa nahaja v Versailles, toda odtedaj ni slišala ničesar več. Vse prošnje gospoda de Lamotte, grožnje in rotenja, vse ni pomagalo ničesar. Sel je k odvetniku gospe, šel je v šolo, kjer je bil njegov sin, in j povsod je dobil isto negotovost, isto nevednost. Njegova Versailles, toda nihče ni mogel ničesar pojasniti, ime de La* motte je bilo pdpoktoma nepoznano. Vrnil se je v Pariz, vpraševal ljudi v okolici, lastnika hotela de la France, kjer je njegova žena prej stanovala. In konečno, ko v resnici ni mogel ničesar zvedeti od ljudi, se je obrnil na sodnijo, da mu pomaga. Tu so mu svetovali, naj neha s pritožbami, naj molči in naj čaka, da se Derues vrne. Derues je dobro vedel, da gospod de Lamotte ne bo miroval, torej ni smel niti trenutka zgubiti. Narejena skrivna pogodba 12. februarija ni v stanu, da bi dokazala, da je gospa 'de Lamotte še pri življenju. In sedaj hočemo povedati, kako je Derues porabil svoj čas medtem, ko je de Lamotte ves v obupu iskal in vpraševal po Parizu glede svoje žene in sina. Dne 12. marca je prišla v urad g. N. — notarja v Lvon-su, neka žena, ki je bila globoko zagrnjena v obraz. Povedala je, da se piše Marie Franco-ise fPerffier, žena gospoda de Lamotte, toda ločena od njega. Naročila je notarju naj izvrši kupno pogodbo, ki se je glasila sledeče: Njen mož je upravičen ostalih trideset tisoč frankov, kot ostanek od kupne cene stotrideset tisoč frankov od posestva v ' Buisson-Souef. Pogodba je bila narejena, podpisana od gospe de Lamotte, notarje in ene priče. Ta ženslca je bil Derues. Če se spomnimo, da je Derues prišel v Buisson-Souef 28. februarija, kjer je ostal več dnij, nam je težavno razumeti, kako je mogel Derues narediti tako dolgo pot v tako kratkem času, ker potovalne razmere v onih časih so bile vse kaj družega kot ugodne. Strah mu je najbrž dajal peroti. In sedaj hočemo razložiti, zakaj je šel v Lyons, kaj mu je to koristilo in kako mojstersko delo v laži in zvijači je znajdel, (Dalje prihodnjič.) 11 OR SLOt. SESTRE, 120 88PZ. prods'. A. Lunder, 1872 K. 47th St. | podpredsednica Agnes PrevcfvAek. taj. An g. MarklC, 1363 BJ. BSrd St. blag. Fr. Vesel, 4030 Bt. Clalr ave. sdrav. P.J. Kern, 6204 8t.01alrAv. Drufttvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob poj 8. zvečer v Grdlnovl dvorani. f DR. Z. M. B. Nafi. F. H. Mervar, 1361 B. 65. St. podnačelnik Andy Sadar, podna-čekilkoiv namestnik Jos. Vesel, preds; J. Megllfi, 6614 Schaefer A v podpredsednik; Mike žele, -I. taj. L. Mrhar, 1159 E. 58th St U. tajnik Jo«. Olavlfl; bla«ajnkk Math Qlavicb, 6305 Glass ave. * l£>ruitvo »boruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovl 1 dvorani. aug. 16. -_— "SRCA JEZUSA". zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knausovl dvorani. Sprejema elane od 16—46 leta. Bolniška podpora je 96 na teden, $300 smrtoine za $1.00 pa mesec. Preds. J. Pekolj, 1197 B. 61st St. I. taj. M. Oblak. 1236 B. 60th St. blag. Frank Cofi, (1031 B. 61st Bt zdrav. J.M. SBLISKAR, 6127 St. Clair ave. «»- E D I N O 8 T. Slov. Nar. Pev. Pod. Ssm. druitvo preds. Mih. Kos, 1420 B. 49th 8t I a J. John Jadri«, 1426 E. 40th St. j blag. A. ZavlTSek, 3332 St. Clair Av. sdTWv. F.J. Kern. 6204 St.Clalr Av. DruStvo zboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 3044 St. Clalr ave. Sprejema rojake In rojakinje od 16—40. leta. Pevake vade vealk torek 4n četrtek zvečer na 6025 St. Clalr ave. M,-___--_f]t SAM. POO. DR. 2U2MBERQ preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1392 E. 47th St. blag. Fr. Maredlč, 4331 Superior zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair Zboruje zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne, na 3044 St Clalr ave. DruStvo laje $7 bol* ni&ke podpore na teden In za $150 1 plačuje se $1.00 na mesec. Rojake se vabi k obilnem prletopu. m are. 17. 1E - -t- MLAD. DR. SV. ANTONA PAD. preds. D. Blatnik, 3541 E. 81 st St. d tatf. Jo«. Lekarn, 3568 E. 81st St. II. taj. Jos. Papež, blagajnik A. Skufca, 3532 B. TSth St podnačelnik Josip Hribar. Društvene seje se vrte vsatao 4. nedeljo v mesecu v šolski dvorani ; y.__[1 8LOV. NAR. ČITALNICA Ima svoje prostore na vogalu E. 61st St tal O lase ave. To je edini slovenski kulturni zavod v Clevelandu, katerega član ln članica bi moral ■ ■ al SLOVENIJA zboruje v vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 3044 St. Clalr ave. Predsednik Frank Spelko 3504 St. Clalr ave. tajnik Frank Ruas, 6104 St Clair ave. blagajnik John Fortuna, 1376 East 43rd Street ZdraivnUk ca sprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 St Clalr ave. DRUŠTVO CARNIOLA ST. 493 * L. O. T. M. M. preds. Fr. Babnlk, 1382 E. 43. St taj. Jul. Brezovar, 1173 E. 60. Bt. finančna tajnica in blagajndca: Mary Dojee, 1019 E. 75th St. zboruje vsaki prvi in tretji torek rv mesecu ob 8. zvečer v John Gr-dlnovl dvorani, 6025 Bt. Clalr ave. sep. 16. it-tli DR. SV. JANEZA KRST. ST. 37. J. S. K. J. preds. A. Branlselj, 1045 E. 61. St taj. R. Perdan, 6024 Bt. Clair ave. blag. Al. Zakrajšek 1015 E. 62. St. zastop. Ft. Mllavec, 1029 E. «1. St. zdrav. F.J. IKern 6204 St. Clair Av. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v J. Grdlnovl dvorani 6025 St. Clair ave. i)------ii Dr. JUTRANJA ZVEZDA SDPZ. NEWBURQ, O. preds. Fr. Kokotec, 8103 Marble taj. Jak. VolcanAek, E. 82dn St blag. J. Bimončlč; $722 B. 77th St Dr. W. Hopkijia, 8013 Jone« Rd. Društvo je VBtopnlno zndžalo za