K POROKI cesarjeviča Rudolfa s princezo Štefanijo dne 10. maja 1880 leta Nepopisljivo je bilo veselje, ko je dnž 21. avgusta 1858. leta brzoj&r iz Dnnaja po ^aej državi razm-sel preveselo novioo, da se je hahsburSkoj vladarskej liiši ia Avslriji rodil v Laksenburgn cesarjevič ndatoluik. SveSa-nosLi, ki so se vsled tegti višild po vsein uašem cesarstim, vdeleževalo se je JjudstfO povsod z najveejo navduSenostjo in uepopisljivo veselje se je Sirilo po vsej avstrijsko-ogrskej monarhiji. Knako veselo nas je pa zopet izneuadila vest doi) 0. marca 1880. leta, ko smo ališali, da se je cesarjeviiS Kudolf zavočil z belgijsko princezo Štefaoijo in da se bode dufc 10. maja t 1. n» Dunaji slovesao vriila Njiju poicka. I Cesarje»i6 Rudolf je zdaj t 23. letn stoje d6be. Pr?a leta stojega življeDJa je preživel zdrav in vesel v družbi presvitle ceBarske rodovine, po zimi v cesarskej palači na Duoaji, a po leti v LakstDburgu, cesarskem dvoru tri ure od Dunaja. Kot svojega DasledDtka t t&ko mogocaem cesarstvu. kakor je ArBtrija, dal ga je njpgov presritli oSe, ceaar Franc Jožef I., iivistno odgojiti. Naj- odličaujji vzrejuiki iu učenjiiki naSega cesarstva so bili izbraui. ila mliulemu in 2 bistrouuioui nadarjeuemu princu budž ujegove dušue zruožaosti in ga pripravljajo za ujegovo težavno nalogo, ki jo ima provzoti, ko bode kdaj na-stopil slavni prestol svojih presvitlit staršev in pridedov. Iz mej teh odliiSaili mož, ki so bili v cesarjevičevo odgojo izbrani, oaj omenioi tnkaj sarao aaslednjs: Za prvega odgojitelja mu je Iril hbran aiaiSal lejteaant grof iionire-eourt in pozneje grof Latour. Ta dva sta vodila in nadzoroula vso odgojo Rndolfovo. TT5iteIji, ki so imeli poseben vpliv na mladega cesarjeviča. bili so profesorji: Egger pl. Moelwald, Greistorfer, Krist. Esner m Hochstaetter. Leta 1867. ga je podučeval v latiuščini naš rojak dr. čiž-mao, dve leti pozrteje pJ. Hildebraad v poljačim in prof. Duchene v franeoštHni. Sploh se je pri cesarjeviču Rudolfu gledalo uže zgodaj na to, da se uauči mnogo jezikov, kar je vse hvale vredno, ker odJočen je vladati Arstrijo, v katerej živi toliko različnih oarodov. — Rudolf je v vst-h iiaukih izvrstno napredoval, zato pa tudi govori skoraj vse jezike ronogobrojuib oi-rodoy avstrijskih; to je pokazal 1872. I. aprila iu deeeiubru meseoa, ko je delal sknanjo h ogvske zgodovine v madžarskem jeziku, in takisto 1874. L aprila tneseea iz Češke zgodovine v Češkem jeziku, ter jc. govoril tak6 izborao v teh jezikih, da so se vešči učenjaki nj^govim odgovoroiu Čndili. V rojaščini ga je poučeval generalmajor Keiulaender. Poseboo se je naš svitli cesarjerič zanimal za prirodoznaoske vede, v katere ga jo vpeljal slavni prof. Hochstae tter. In korau iii znana 6na I lepa prijattiijska zveza. ki ga yeže s slovečira prirodopisuem Brehmom! — Ljnbezen do prirode se je uže zgodaj v njeui vuela in ga aaredila bLstronm-iiega opazovalca in prijatelja uarav«. Kako Živti opaiuje pvivodo, kako Ija- ¦ beznjiv in prijazen je v obfievanji z Ijudnii. kaže nam njegova kujiga, ki ima 1 naslov: nFetiiajst dui aa Doiiavi." Velik prijatelj uarave in lova, premdril | je uže mnogo gorA. 0 počitoicah je Ijjla Budolfu najprijetnejga zabava potovanjf. Tmli pri nekaterih javnih slavnostih je bil oavzoč. Tako 1862. 1. pri stovesDem od-kiitji spoiueoika cesarice Marije Tnrezije v dunajskein Noveoi muittu, a 1873. 1. pri ravuo takej slovesuosti v Celovci. Dne 1. junija 1809. 1. je bil v Buda-pešti pri kraljevem kronanji, kder je prvift nosil r6d alatega runa. Leta 1871 je potoval po CeSkeoi iu Moravskem, kdor j« bil povsod slovesno iu častno sprejet. A cesarjevič Rudolf ni prebodil saiuo vse vaŽnejSe dežele avstrijske, nego potoval je tudi po Aagležkem, Pruskeui in posebuo dlje Časa po špa-niji. Se Je pred krabkem je potoval Ludi v jntrove, dežele iz katerili se je ravnokat* povrnil. Eil je namreč v Egiptu, m potem v Palestini, kder je obiskoval sveta raesta in položil moogoci5iia darila na svete kraje. K.o ae je vražal dnž 20. aprila s svojega potovanja v jutrove dežeie t bil je v Tratu sijajao sprejet. K.o uau se so na tržaškcm kolodvoru pri slovesu pokloaile razue deputaeije, poslavJjal se je cesarjevič Rudolf od ujih v iieuiškoin jezlku. Naposled ee jo pa obruil k poslancu in mestneuiu odborniku Nabergoju in s-prašavSi ga: ,,V i ste Sloveuec?a govoril je potera ž ujini v slovau-skem jez4ku. Ta vesela aovica, da je cesarjevie Eudolf, Dastoluik avstrijski, govoril tudi v slovauskem jeziku ter s tem pokazal, da itua tudi naL jezik slovenski svojo pravico, uJišla je odziv nepopisuega veselja po vsek aloven-skih krajih. Zatorej ae pa tudt aadejamo, da bode ceaarjevič Kudolf, oastoluik av-strijski, Ijubezen in udanost avstrijskih podložnikov v obilaej uieri užival tudi takrat, kadar mu previdnost božja naloži težko breme vladarstva. Od nas Sloveuctfv saie biti tega zagotovljen, kt?r izpolnovali bomo, kar mu je naš pšsuik v imenu Slovencev obljubil uŽ6 pri zibeli: J Tal na sfcalovji razJc6j& Be t pčne: Stali Ti bomo kot skslnate sttiae, Ako Ti sila krinčna pc«U, Tvegarao za Te življenje in kri! — Princeza Štefanija. Prineeza Štefanija se je rodila dnč 21. maja 1864. L v grailu Laekenn, ki stoji blizu glavnega mesta Brnslja t Belgiji. Šlefauija je druga hfi bi>lgijskega kralja LeopoIJa II. in kraljiee Marije in je nenavadae lepote. Njene ljubeznjive, prijazne, niodre oči in stitloruiuenkasti lasje oča-rajo vsacega, kdor je tako srečen, da jo vidi. A ne samo njena telesna le-pota, temveč njene lepe dnšne lastnosti, njeno dobro srce in obSatnost za vse, kar je dobrega in plenienitega, to je, kar jo povzdiguje čez naravno krasoto. Kazren tega je dobro podučena v različuib. znanostih, za kar so njeni pleme-niti starfii uže zgodaj skrbeli. Ne samo da zna svoj materini jezik. ona zna tudi franeosko in nemško prav dobro govoriti, ia tudi užž ogrsko io češko. Princeza Štefanija je do sih dob le malo prišla v j&vno življenje. Prvič se je pokazala v jamosti pri poroki svoje sestre kot dražioa. A za nas At-strijc? je stopila iSnuga duš v javaost, ko jo podala na svojem domn cosar-jeviču Kudolfu iokc5 ter mu obljubila, da hoče njegova biti ves čas svojega življnnja, bodi si v dobrih- ali zlib dnevih, t mirnih ali viharnih iSasib. Od (inega easa bijč vsa srca zvestih Avstrijcev v ljubezni do prineeze Štcfanije in jej prosijo sreiSe in blagoslova iz uebes. Boljše tovarišice bi si cesarjevič KudolJ' ne bil mogel izbrati in gotovo bode v kratkem takiS priljubljeua kakor j« Rudolf. In tako tudi Ti, slovenska mladiiia, povzdigni na dan poroke cessrjeviča Rudoifa dne 10. maja svoja srca k Bogu ter ga prosi t gorečej molitri, da Dara njegova vsemogofia roka (Suva in ohraui Vzvišena poročenca vseh nezgod in viharjev. Slava naj venča in avi Ju Bog! Iv.Tomšič