Leto XVIL, št. 247
Ljubljana, sobota 23. oktobra 1936
Cena 2 Din
upi a> Ql£(VO> Mjuuijttua, ouaaujeve Ulica 6. — Telefon «. UA 8123. 31i 125, 3126T tjoseratni oddelek: LjuDljana, fieieo-
ourgova tu. a. — Tet S39Z, Podružnica Maribor: Gosposka ottcs
8t- LL — Telefon St 2455. podružnica Celje: tiocenova aUca «t
i. — Telefon SL 180. tiačuni pn po&L CeK. zavodlU: hjat>- , tjana St. 11-«42. Praga Cisto 78.180 ' 9t 105-241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Narofinlna znate mesečno Din 25-—
Za inozemstvo Din tO.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5 leleton 3122, 3123, 3124, 3125 3126 Maribor. Gosposka ulica 11 Teleton št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St- 65
Rokopisi se ne vračajo
KAJ SE JE SPLETLO V BERLINU
Sporazum med Italijo in Nemčijo o sodelovanju v evropskih mednarodnih problemih ter gospodarski dogovor
Občinam župane poštenjake!
V nedeljo bo 225 slovenskih občin volilo svoje občinske zastopnike. Kakor smo v četrtek na tem mestu zapisali, ne smemo pozabiti občinskih zastopstev, zlasti županov, ki so bili izvoljeni ieta 1933. in so v najtežjih časih vodili in upravljali naše občine. Želeli bi, da bi tudi bodoči občinski zastopniki imeli to-•&o prave ljudske legitimacije, kakor , jo imeli občinski odbori, izvoljeni pred tremi leti. In — želimo tudi, da bi bila bilanca o delu novih občinskih odborov po treh letih tako častna in lepa ter uspehi tako bogati, kakor jih lahko pokažejo možje, ki so sedaj stali na čelu naših občin. Skoro brez izjeme bodo nove občinske uprave prevzele lepo dediščino, katero bo treba očuvati in množiti. Razumljivo je zato, da vlada za občinske volitve povsod veliko zanimanje, ker so ljudje prišli do spoznanja, da ni vse eno, kdo gospodari na občini in kako se upravlja občinsko premoženje, zlasti v teh težkih časih.
Ljudem so se odprle oči in spoznavajo, kako važno in koristno je, ako se v občini dela za napredek občanov in se ustvarjajo pogoji za zdrav razrvoj gospodarstva s tem, da se vzdržujejo in popravljajo ceste ter grade nova pota in nove zveze med naselji. Treba je, da se Vdo briga za občinske reveže in brezposelne ter skrbi za zdravje prebivalstva in za kulturni napredek mladih in starih. Ni dovolj, če se vse to prepušča božji volji, kakor smo to doživljali v premnogih slovenskih občinah še v nedavnih časih. Treba je samo pogledati, kake so danes po večini naše občinske ceste in v kakem stanju so bile n. pr. še pred šestimi leti.
S ponosom lahko ugotovimo, da so se v tem pogledu časi spremenili in da se je v občanih zbudilo zanimanje za domače zadeve in za pozitivno delo. To je velikega pomena zlasti v dobi gospodarske stiske, ko vsakdo pričakuje, da mora priti na pomoč od drugod in pozablja na pregovor: »Pomagaj si sam, pa ti bo tudi Bog pomagal!« Ni je občine v naši banovini, ki v poslednjih petih letih ne bi napredovala s tem, da je ustvarila j.ko občekoristno napravo, pa bodisi da ie zgradila kako cesto ali kako vodno napravo ali kulturno ustanovo. Mi smo '.ahko ponosni na to dobo in bomo ves^i, ako bo bilanca po treh letih vsaj približno rako ugodna, kakor je danes. Nasprotniki pa bodo seveda naprej klevetah in obrekovali naše požrtvovalne občinske može samo zaradi tega, ker niso njihovega kova in ker jim zavidajo, da so si s svojim nesebičnim delom pripravili vseobči ugled in da imajo ^'este pristaše in sodelavce, katerim občina ni korito, temveč teren za altruistično delo ter skupnostno izživljanje. Nič zato! Dela in uspehov ne morejo zabrisati v očeh inašega slovenskega ljudstva, ki ima zelo razvit čut za pravico in poštenost ter dobro ve, kaj je resnica in kaj je volilni manever.
Razumemo, da je teren ob volilni borbi vroč in da se vsaka beseda ne polaga na tehtnico. Zato pa morajo oni, ki vodijo volilno gibanje, vedeti, kaj delajo in kakih sredstev se lahko poslužujejo, da ne nastopijo posledice, ki gotovo nikomur ne gredo v račun. Vemo, da ta opomin ne bo zalegel, ali pa bo rodil nov i sliv blata na nas. Prepričani smo, da bedo ponovno sledile gorostasnosti o vampirjih, ki so začeli piti kri in so jo pili dolgo časa, predolgo«, in da nam je bilo mar »goio gospodovanje in sadistično divjanje nad poštenim slovenskim o.ovekom«, kakor je zapisal včerajšnji »Slovenski dom«.
Radi bi vedeli, zakaj naš kmet v minuli poslovni dobi na občini ali kje drugje »ni smel povedati niti tega, da se mu ne zdi vse prav«. Tudi to je trdil »Slovenski dom«. Kdor pozna razmere po deželi, pa ve, da so se povsod ljudje z zaupanjem obračali na naše župane in odbornike, ki so skoro brez izjeme iz kmečkih vrst, ter našli pri njih vse razumevanje za svoje težnje. »Vsemogočni veljaki, ki so jim bili na milost in nemilost prepuščeni mirni, vemi in do dna duše pošteni Slovenci« v naših občinah, so bili znabiti manj vsemogočni, kakor so današnji veljaki, toda so bili možje poštenjaki, lri so si pridobii v dobi žu-panovanja splošno zaupanje in spoštovanje.
Za našega delavca še nikdar m bilo storjeno toliko, kakor se je to storilo v minulih štirih letih, ko so se povsod začela izvajati javna dela ter je prišel denar iz banovinskega bednostnega fonda res v celoti v dobro brezposelnim, brez ozira na njih svetovni nazor. Glede izobražencev pa dobesedno citiramo »Slovenski dom«: ^Izobražence, ki so doma z dežele ali iz mesta, so politični priganjači kratkomalo imenovali za-peljivce Ki jim napovedali večno preganjanje. In res so zadivjali nad njimi in zavihteli po njih svoj sramotni bič, toda z bičem se ubija, ne pa spreobrača«. Zadnje besede je list debelo natisnil: zato gotovo veruje v nje. Mi tudi. Po vsem tem premišljevainju smo
Rim, 23. oktobra, o. Snoči so bili razgovori med Cianom in Neuraihom končani. Sprejete sklepe drže za enkrat še v tajnosti in bo izšlo uradno poročilo najbrže šele jutri po Cianovi avdienci pri kancelarju Hitlerju v Berchtesgadnu. V tukajšnjih krogih gledajo z velikim optimizmom na nadaljnji razvoj odnošajev med Italijo in Nemčijo in pripisujejo posebno važnost tudi Cianovim razgovorom z generalom Go-ringom. gospodarskim diktatorjem Nemčije
Čeprav vsebina dogovora še ni znana, zatrjujejo dobro informirani krogi da obstoja med Nemčijo in Italijo enakost na-ziranja:
l/o problemu novega Locarna, pn čemer je treba računati z omejenim številom podpisnikov in prav tako tudi s strogo omejenimi obveznostmi, ki jih bodo podpisniki prevzeli;
2!o razmerju do ND, kjer bi se v glavnem zavzelo enako negativno stališče;
3/o podunavskem vprašanju, kjer je treba po sodbi obeh držav kar najbolj odstraniti zunanje vplive, zlasti one, ki jim je namen izzvati spor med Italijo in Nemčijo;
4/o stališču do španskih dogodkov, ker želita obe državi priznati vlado nacionalne junte v Burgosu kot zakonito in se odločno upreti ustanovitvi neodvisne katalonske republike, ki bi bila izrazito komunističnega značaja.
Poleg tega političnega dogovora so podpisali tudi dogovor o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo med drugim tudi sodelovanja v vprašanju pravičnejše razdelitve surovin na svetu.
V političnih krogih pripominjajo glede komunistične nevarnost;, da Italija nikakor ne želi zbuditi v Evropi nekakšno križarsko vojno za to ali orno idejo. Trdijo, da je bilo doslej zadržanje Italije nasproti Rusiji vedno nepristransko vendar pa se je v zadnjem letu mnogo izpremenilo glede vloge Sovjetske unije v Evropi, zlasti glede na razne politične dogovore, ki jih je ta država sklenila.
Nemčija in Italija, izjavljajo v Rimu, se zavedata naglega naraščanja komunistične nevarnosti, ne želita pa pritiskati na nikogar, temveč samo upata, da bodo v nekaterih tujih prestolnicah, zlasti v Parizu, še o pravem času spoznali, kam vodijo sedanji dogodki.
Rim, 23. oktobra, b. Glede pravega cilja in rezultatov Cianovega obiska v Berlinu so v rimskih političnih krogih še vedno precej rezervirani, dasi posveča sicer časopisje temu dogodku vso pozornost in ne prikriva veselja ob ugotovitvi, da bo Cia-nov poset še bolj utrdil dosedanje italijan-sko-nemško sodelovanje v mnogih perečih evropskih vprašanjih. Toda to so preveč splošne ugotovitve, da bi bilo mogoče iz njih sklepati na konkretne rezultate Cianovega potovanja. Iz vsega tega se da le toliko razbrati, da v Berlinu to pot ne bo prišlo do nobenih novih odločitev ali sporazumov. V kolikor sploh lahko govorimo o sporazumih, so bili nedvomno dogovorjeni še pred Cianovim odhodom v Berlin, ker je bil njegov obisk vsestransko in temeljito pripravljen z nemškim poslanikom Hasslom v Rimu.
Akdp za Izločitev vpliva Rusije v Evropi
Danes so se vsem dosedanjim domnevam o verjetnem ozadju berlinskih razgovorov pridružile še nove. V političnih in diplomatskih krogih se zdi namreč čedalje bolj
Praga, 23. oktobra, br. Pod predsedstvom min. predsednika dr. Milana Hodže se je lanes konstituiral nedavno imenovani investicijski sosvet. Naloge tega sosveta je v daljšem govoru orisal predsednik vlade dr. Hodža takole:
Skupno s pokrajinskimi investicijskimi .sosveti za Češko, Slovaško. Podkarpatsko Rusijo, Moravsko in Šlezijo mora osrednji investicijski sosvet sestaviti investicijski načrt, ki mora prmerno upoštevati potrebe vseh pokrajin, da se prepreči vsako neupravičeno favoriziranje posameznih pokrajin ter spravi investicijski program v sklad z interesi državne celote. Tak način razdelitve investicij ustreza demokratičnemu nabiranju, ki veleva, da se morajo vsa takšna vprašanja reševali v najskladmejšem sporazumu z zastopniki ljudstva. S kreditom 5.2 milijarde Kč, ki je določen za investicije, -e ob razumnem gospodarstvu lahko mno-
»Popolo d'Italia« trdi. da je glavni pomen berlinskih razgovorov v tem, da je zagotovljeno nadaljevanje politike evropske sodelovanja. V ostalem je glede Cianovih uspehov v Berlinu precej rezerviran, iz česar sklepajo, da ni dosegel vsega, kar so v Rimu pričakovali. Potrjujejo pa se vesti, da je sklenjen dogovor, ki predstavlja nekak kompromis med nemškim in italijanskim stališčem glede sodelovanja na takozvanem spornem področju, ki g a predstavljata predvsem Avstrija in Podunavje »Popolo d'ltalia« potrjuje tudi informacije, da bo konferenci držav rimskega bloka ki bo 9. novembra na Dunaju . prisostvoval tudi nemški opazovalec V Rimu polagajo sedaj veliko važnost tudi na sodelovanje drugih držav in podčrtavajo zlasti koristno iniciativo Prage. V zvezi s tem listi tudi z zadovoljstvom beležijo včerajšnji ekspoze češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte.
Zeppelinska promet na progi Rim—Adis Abeba
Rim, 23. oktobra. AA. Tu se širijo glasovi, da sta Italija in Nemčija s lenili tudi dogc-vor o uvedbi potniško-poštne službe s Zeppelini med Rimom in Adis Abebo.
Ez Berlina v Eerchtesgaden
Berlin, 23. oktobra. AA. Snoči je bil sprejem v italijanskem poslaništvu, ki se ga je udeležilo nia<d 500 oseb iz nemškega in italijanskega javnega življenja. Nemško vlado so zastopa'!! zunanji minister Neurath. vojni minister Blcmberg, namestnik kancelarja Hess, gospodarski m nister dr. Schacht več državnih podtajnikov in šefov protokola. članov tiskovnega urada in drugi. Ciano je ob tej priliki konferirail z nekaterimi uglednimi nemšk »ni osebnostmi.
Dopoldne ie Ciano ob:ska! letalsko akademijo blizu Berlina, ob 13. pa se je udelcžU obeda, ki ga je priredil propagandni minister dr. Gobbels po svoji vrnitvi iz Berch-tesgadna. Po obedu sta Ciano in dr. G<ib* bels nadaljevala svoje razgovore Ob 18. je bi'! sprejem v domu berlinskih fašistov, neto je Ciano s posebnim vlak-m odpotoval v Berchlesgaden, kjer ga bo sprejel Hitler. Italijanski zunanji min:ster se bo nato odpeljal v Monakovo. kjer bo ostal do nedelje zvečer.
verjetna verzija, da bodo Cianovi razgovori v Berlinu in Berchtesgadenu pomenili začetek solidarne italijansko-nemške diplomatske borbe proti Sovjetski uniji, posebno pa proti njenemu vplivu v Evropi, ki se je močno povečal zlasti po sklenitvi fran-cosko-sovjetske pogodbe. Po italijanskem posredovanju bo Nemčija sicer pristala na lojalno in odkrito sodelovanje z zapadnimi velesilami na osnovi popolne enakopravnosti, toda Italija bo v zameno obljubila Nemčiji popolno podporo v njenem boju proti ruskemu vplivu na evropskem kontinentu, torej v prvi vrsti proti francosko-sovjetski pogodbi, ki tvori, kakor zatrjuje Berlin, glavno oviro na poti k pomirjenju Evrope. To bi bili v glavnem obrisi nove oblike italijansko-nemškega sodelovanja, kakor si ga želi Nemčija kot pogoj za priznanje statusa quo v srednji Evropi, kjer bi vsaj za sedaj opustila vsako misel na »anšlus« in tako indirektno Italiji priznala njene tamkajšnje pozicije, kar bi na tem križišču njunih posebnih interesov ustvarilo vsaj začasni modus vivendi obeh velesil.
Po informacijah iz političnih krogov pa italijansko-nemško protisovjetsko sodelo-
go koristnega ustvari Razumljivo je, da se samo s tem še ne bo odstranila obstoječa kriza, zlasti pa ne tam. kjer so vzroki krize v sami gospodarski strukturi, toda izkušnje kažejo, da so zlasti v industrijskih krajih javna dela važen či>ntftelj pri zatiranju nezaposlenosti.
Vlada želi, da bi z javnimi deli dejansko pomagala posameznim pokrajinam. Nezaposlenost je v ČSR v znaku popuščanja. Ob koncu septembra je bilo še okrog 100 tisoč nezaposlenih, kar predstavlja po 1. 1931 najnižjo številko. Dve poti vodita iz gospodarske krize: pot investicij in po! posebne preskrbe za posebno prizadete pokrajine. Vlada želi delati v obeh smereh in je prav iz tega razloga osnovala investicijski sosvet, da bi se na ta način našla najboljša pot in da bi investicije kar najbolj služile potrebam ljudstva.
vanje ne bo omejeno samo na teoretično plat, ker je ta zaradi sorodnosti fašistične in nacistične ideologije že sama po sebi razumljiva. Pomen novega dogovora naj bi bil nasprotno v tem, da se Italija in Nemčija že sedaj sporazumeta glede njune taktike v primeru, da bi zares prišlo do nem-ško-ruskega konflikta in bi francosko-ru-ska pogodba Se ne bila odpovedana. V tem primeru naj bi Italija s svojo vojaško akcijo Franciji onemogočila, da bi se vse njene čete koncentrirale samo na francosko-nemški meji, in sicer na ta način, da bi njena armada demonstrativno nastopila na francosko-italijanski meji. V rimskih in berlinskih krogih domnevajo, da bi bila Francija spričo take paralelne italijansko-nemške vojaške akcije prsiljena revidirati svoje stališče do Sovjetske unije in odpovedati ž njo sklenjeno pogodbo. To bi imelo po mnenju rimskih in berlinskih krogov zelo ugodne posledice za vso Evropo, ker bi bil Pariz po tak: preizkušnji bolj dojemljiv za sodelovanje z Rimom in Berlinom, kar bi bilo končno le v interesu
London, 23. oktobra. w. Nocoj je bilo objavljeno pismo sovjetske delegacije londonskemu odboru za ne vmešavanje v špansko zadeve, v katerem Rusija oficielno sporoča, da izstopa iz odbora za nevmeša vanje. Ruska delegacija naglaša, da je Sovjetska Rusija prisiljena k temu koraku, ker se po svojem sporočilu z dne 7. oktobra ne more smatrati bolj obvezano po dogovoru glede nevtralnosti, kakor druge države, čianice tega odbora. Politika nevtralnosti je imela namen, da skrajša vojno v spaniji in prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Toda v praksi se je ta politika izvajala tako, da so španski uporniki dobivali orožje od vseh strani, dočim se je legalno špansko vlado pri nakupu orožja bojkotiralo. Posledica tega je, da imajo sedaj uporniki ugodnejši položaj, kakor pa zakonita vlada. Zaradi takega postopanja nekaterih držav se je državljanska vojna v spaniji podaljšala in s tem tudi silno povisaio šievilo žrtev. Vsa prizadevanja Sovjetske Rusije, da bi se take kršitve nev-trainostnega dogovora preprečile, ni naletelo na razumevanje v odboru samem in ruske zahteve in predlogi niti niso bili stavljeni na dnevni red. Ker Rusija noče šo nadalje služiti nepravični stvari, odstopa od tega dogovora in priznava od danes naprej španaski vladi pravico do neomejenega nakupa orožja in drugih vojnih potrebščin. Zaradi tega sovjetska delegacija ne bo več nadalje sodelovala v londonskem odboru.
To pismo sovjetske delegacije je bilo glavni predmet razprave na današnji seji odbora. Debata je trajala od 4. popoldne do pozno v noč, a ni dovedla do nobenega konkretnega sklepa.
Barcelona, 23. oktobra, o. Danes je bila proglašena ustanovitev sovjetske republike Katalonije po vzorcu sovjetskih ruskih republik. Vse tovarne, podjetja, trgovine itd. so proglašene za državno last.
Kakor zatrjujejo, je bila ta proklamacija izvršena v zvezi z izstopom Rusije iz odbora za nevmešavanje v španske zadeve ter predstavlja pričetek ruske akcije v Španiji-
Iz uporniškega tabora
Burgos, 23. ektebra. AA. Na fronti pri Siguenzi so uporniške čete zavzela med ofenzivo proti Madridu višine Vasta in Quebrado, ter ;raja Moratilo in Pelegri-no. Sovražnik je imel velike izgube. Na bojišču je pustil veliko količin/j vojnega materiala. Na fronti pri Teruelu so uporniki zavzeli vasi Čada, Reda in San Vin-cente. Vladne čete so tudi tukaj doživele hud poraz.
Kritična nedelja v Bruslju
evropskega miru. Končni cilj tega pre-okreta v evropskem ravnotežju pa naj bi bil nov poskus nekakšnega direktorija velesil, kar bi odgovarjalo davni Mussolini-jevi želji.
Nemške protiusluge Italiji
Po mnenju rimskih političnih krogov bi sodelovanje z Nemčijo v navedenih mejah prineslo tudi Italiji pomembne koristi, in sicer: 1. V srednji Evropi bi Nemčija za. protiuslugo Italiji vsaj začasno jamčila in priznala sedanje stanje. 2. Nemčija bi uradno priznala abesinsko cesarstvo s tem, da bi v kratkem imenovala svojega konzula v Adis Abebi, ki bi zamenjal bivše nemško poslaništvo v abesinski prestolnici. 3. Italijansko-nemško sodelovanje v lokarnski zadevi bi najlažje pripomoglo do realizacije Mussolinijeve zasnove o paktu štirih velesil, na katere bi se po najnovejšem preokretu v belgijski lokarnski politiki tako zvani zapadni pakt tudi dejansko omejil. Rusija bi bila spet izključena z evropskega zunanjepolitičnega torišča.
K temu značilnemu diplomatskemu para lelizmu bi se. kakor to v praksi že kažejo nekatere pomembne medsebojne manifestacije. pridružil še paralelizem na vojaškem področju, ki mu je v zadnjem času dal posebno viden izraz državni podtajnik v nemškem letalskem ministrstvu general Milch s svojim uradnim obiskom v Rimu.
26 ruskih parnikov z mu niči j o za Španijo
London, 23. oktobra, o. »Daily Expre®s« poroča, da čaka na Črnem morju 26 velikih ruskih parn-kov, natovorjenih z vojnim gra» divom. Ti parniki bodo takai krenili v španske luke. čim lx> objavljen izstop Rusije i z odbora za nevmešavanje v španske zadeve. >Daily Telegrapht poroča, da predetavija izotop Rudije iz londonskega odbora uspeh Dimitrova ter da sedaj z v<*o gotovostjo računajo z odstopom Lrtvinova.
Organizacija rdeče sredozemske armade
Pariz. 23. oktobra, o. »Matin« poroča, da
se je v Barceloni izkrcalo večje število ruskih oficirjev, ki imajo nalogo organizirati posebno rdečo sredozemsko armado. V Car-tageni sta dva nirka parnika izkrcala velike množine orožja in municije. V Oviedu so na5'i med zaplenjenim orožjem mnogo orožja rusfkega izvoza.
so italijanskih letal za upornike
Pariz, 23. oktobra, o. Levičarski listi poročajo iz Genove, da so Italijani v zadnjih dveh tednih odpremili v Španijo nad 50 trimotornih vojaških letal. Del pošiljke je bil pcslan v Maroko, glavne pošiljke pa gredo pre'<o Portugalske. V Palmi na Mallorci in v Melilli sestavljajo italijanski mehaniki noč in dan letala, ki jih nato pošiljajo upornikom.
Po najnovejših porečilih pričakujejo v=ak trenutek padca Escoriala in Aranju-eza. šele sedaj je prišlo na dan, da je bilo za tako imenovano ljrudsko olimpijado, ki bi se imela začeti 18. julija, prišlo v Barcelono 7.000 Rusov, 4.000 Francozov in 2.000 državljanov drugih držav, ki so prišli kot športniki, v resnici pa so člani ekstremmih strank in se bore sedaj na strani miličnikov. V zvezi s tem odkritjem so našli v Toledu dragocene dokumente, ki potrjujejo, da se je madridska vlada že davno pripravljala za to akcijo.
Bombardiranje Bilbaa in Madrida
Berlin, 23. oktobra. w. Kakor javlja brezžična postaja v Tenerifi, so uporniška letala včeraj zopet metala bombe na Bilbao in Madrid. Upostošenja so velika, zlasti ▼ Bilbau.
( najstrožjo pripravljenost vojske, ki bo za-i sedla tudi vse dohode v mesto. V Bruslju vlada veliko razburjenje, ker sc boje, da bo prišlo v nedeljo do krvavih spopadov.
V	notranjem ministrstvu je bila včeraj popoldne konferenca pristojnih ministrov o tem, kaj naj se stori, če bi reksisti kljub prepovedi hoteli prirediti svoje manifestacije. Izjavljajo, da bo vlada storila vse, da prepreči spopade med reksisti in marksisti. Socialistična stranka in socialistični sindikati so objavili proglas, v katerem pozivajo svoje člane, naj se z vsemi sredstvi upro reksističnim manifestacijam.
V	političnih krogih izjavljajo, da je vlada odločena takoj aretirati voditelja reksistov Leona Degrella, če bo prišlo do najmanjše kršitve obstoječih zakonov.
prepričani, da se bo naše slovensko ljudstvo v nedeljo prav lahko odločilo.
Iskreno želimo našim občinam pravih delavnih mož, katerim bo skrb za napredek občin prva briga in ki bodo znali na deželi sprožiti vse one speče narodove sile, ki bi mogle preobraziti potom občine splošno sliko naše lepe domovine. Oni, M bi se jim pojavljali pod vplivom okolnosti, ki so res težke kakršnikoli dvomi, naj imajo pred očmi, kar je zapisal »Slovenski ram«, ki govori
gotovo dovolj avtentično:
»V nedeljo je dan, ko boste lahko, toda to pot popolnoma svobodno, nastopili in volili po svojem najboljšem pre-. pričanju ljudi, ki nimajo Samo polna i usta obljnb in groženj, pač pa take, ki : poznajo delo tudi za druge, ne samo I zase. Po tej zmagi, ki naj bo praznik ' slovenskega poštenja, bodo vaši župani ">ravi slovenski župani ter prvi in mdn ji delavci za napredek občin in blagor vsem občanom««
Bruselj, 23. oktobra, br. Čeprav je belgijska vlada prepovedala za nedeljo v Bruselj sklicano zborovanje reksistov, je Degrelle danes izdal poziv vsem svojim pristašem, naj ne glede na prepoved obla-' sti pridejo v nedeljo v Bruselj. Po vsej ' deželi so se danes pojavili veliki lepaki, s ! katerimi poziva Degrelle k čim številnej-! ši udeležbi. Degrelle je najel tudi 42 po-• sebnih vlakov, ki pa jih je vlada prepovedala. Socialistični železničarji so zagrozili s splošno stavko, čc vlada ne bo preprečila nameravanega zborov irjta reksistov. ' Kakor se doznava, je vlada danes odredila
Nova ugibanja o uspehu Cianovega obiska
Investicijska politika ČSR
Rusija izstopila iz odbora za nevtralnost
Oficielno obvestilo londonskemu odboru
Proglasitev Katalonije za sovjetsko republiko
Pričetek poseganja Sovjetske unije v špansko vojno
Danes se začne redno parlamentarno zasedanje
Avdiensi novih zborničnih predsedstev — Izvolitev stalnih odborov senata in narodne skupščine
Beograd 23. oktobra, p. Kraljevi namest-niki Vis. knez Pavie ter ar. Kadenko btankovič in dr. Ivo rerovič so danes sprejela v sjtupni avdienci predsedstvi narodne sKupsčuib ui senata, izvoljeni na sejah 20. t m. Po predstavitvi članov novih piedsea-ste v so se kraljevi namestnici Se dalj Časa razgovarjali z njimi. Predsednik narodne skupščine g. Ciric jih je ob tej priliki povabil, naj si ogledajo novo skupscinsko palačo.
Jutri dopoldne se bosta obe zbornici narodnega predstavništva sestali h kratkima sejama, na katerih bo prečitan kraljev ukaz o otvoritvi rednega zasedanja narodnega predstavništva, se tekom jutrišnjega dneva bosta zbornici imeli še drugo sejo, na kateri si bosta izvolili stalne parlamentarne odbore, predpisane po poslovniku narodna skupščine, odnosno poslovniku senata. Zaradi t<žh volitev so imeli danes vsi poslanski in senatorski klubi seje, da so določili kandidature za posamezne odbore. Kakor se je izvedelo, je bil v senatu sklenjen dogovor, tako da bo vložena le ena kompromisna lista, v narodni skupščini pa bo najbrž vsak klub vložil svojo posebno kandidatno listo.
Zanimanje za jutrišnji 3ejl obeh zbornic fti posebno veliko, ker se pričakuje, da bodo izidi volitev v glavnem enaki kakor pri volitvah predsedstev.
Kompromis za volitve stalnih odborov v senatu
Beograd, 23. oktobra. V. Senatski klub JNS je imel danes dopoldne sejo pod vodstvom podpredsednika senatorja Ivana Puc-1 ja. Na seji je bil prečitan dopis predsedstva vladnega senafskega delovnega kluba, ki predlaga klubu JNS za volitev stalnih senatskih odborov kompromis v razmerju 6:5 v vsakem stalnem odboru, odnosno 8:7 v finančnem odboru. Klub je ta predlog sprejel.
Klub JNS je nato določil že tudi kandidate za posamezne odbore. Za člane finančnega odbora so bili določeni inž. Da-
ka Popov i č, dr. Albert Kramer, dr. Nemcc, Milan Marjanovič, Sava Ljubibratič, dr. Uroš Krulj in Milan Popovič, za namestnike pa Ivan Pucelj, Jovan Akesič, dr. Krsta Radovič, dr. Majstrovic, dr. Momčilo Ivko-vič in Dunjič. Ker se bodo v imunitetnem odboru obravnavala nekatera pravna vprašanja, je bila posebno skrbno sestavljena lista senatorjev JNS tudi za ta odbor. Kandidati so bivši predsednik senata dr. Lju-bomir Tomašič, dr. Uroš Desnica, dr. Drago Marušič, dr. Kosta Radovanovič in Vo-
jislav Protič.
Klub senatorjev JNS je izjavil, da je des-interesiran na sestavi predsedstva senatskih stalnih odborov. Senator dr. Kramer je obvestil klub, da je v smislu svoječasnega danega mu naročila sestavil predlog novega zakona o tisku. Izvoljen je bil štiričlanski redakcijski odbor, da predlog v imenu kluba definitivno redigira in pripravi za vložitev v senatu, kar se ima zgoditi že v prihodnjih dneh.
Na seji so bili določeni podpredsednik Ivan Pucelj, senator dr. Kramer in Milan Popovič. da kot zastopniki kluba razpravljajo o nekaterih vprašanjih, ki so dala klubu povod za pritožbe, s predsednikom senata dr. Mažuraničem. Po svojem povrat-ku na sejo so imenovani gospodje poročali o svojem razgovoru s predsednikom senata.
Seje poslanskih klubov
Beograd, 23. oktobra, p. Poslanski klub JNS se je sestal danes opoldne v Narodni skupščini pod vodstvom predsednika Jese Protiča Razpravljal je o parlamentarni situaciji in o bližnjem delu v narodni skupščini. Obenem ie določil tudi kandidatske liete za stalne odbore, ki bodo izvoljeni na jutrism.ii drugi seji skupščine.
Enako sta se nocoj sestala poslanska kluba JRZ in skupščinske večine. Seje se je udeležila tudi vsa vlada. Komunike, ki je bil o njej izdan, pravi med drugim, da «ta kluba soglasno sprejela vse kandidatske liste, kakor jima jih je predložil kandidacijski odbor.
ttičija obtožuje
Sovjetsko unijo
Velika negotovost v odboru za nevtralnost
London. 23. oktobra, g. Odgovori Nemčije, Italijo in Portugalske, ki jih je prejel odbor za nevmešavanje v španske zadeve, dokazujejo, da so te tri države popolnoma sporazumne v svoji akciji. Po nemškem odgovoru je snoči prispela v London italijanska nota. portugalska nota pa z letalom šele danes popoldne pred otvoritvijo seje odbora. Plično kakor v nemški noti, odklanja tudi Italija zelo ostro očitanja španskega zunanjega ministra Del Vava ter opozarja istočasno na kršitve dogovora o nevmešavanju po Sovjetski uniji. Nemška nota našteva celo vrsto konkretnilh primerov. in sicer najbrže na podlagi informacij, ki so jih omenjene države prejele od uporniške vlade v Burgosu. Nemška nota izjavlja. da je 2. septembra neka vojna ladja izkrcala v bližini Barcelone orožje in mu-nicijo in da je 12. septembra prispel vlak iz Barcelone, ki je pripeljal 60 topov za vladno vojsko. Dne 15. septembra je prispelo v Španijo 37 letal, tri dni kasneje pa štiri velika bombna letala tipa »Gorkij«. Dne 16. oktobra je neki ruski tovorni parnik i7.krc.nl v Cartageni 50 tankov za vladne čete. Posadka teh tankov je štela 94 ljudi.
Francija v skrbeh
Pariz, 23. oktobra. AA. Listi izražajo bojazen. da bi moglo priti v londonskem odboru za nevmešavanje v španske zadeve do revšečnih dogodkov. »Journal« poroča iz Ivondona. da se je sovjetski poslanik Majski vmil v London z zelo podrobnimi navodili v svoje vlade, katerih namen je v glavnem zanesti zmedo in spraviti v debato ide-
jo evropske intervencije v korist madridske vlade. Rusija ne bo upoštevala nemške pritožbe in bo usmerila svojo akcijo proti Nemčiji. Italiji in Portugalski. Malo pozneje se zna zgoditi, da bo demonstrativno zapustila odbor in pozvala »demokratske« države, naj se ne solidizirajo s skupno akcijo z Nemčijo. Italijo in Portugalsko in obenem ugotove, da so te tri države kršile dogovor o nevmešavanju, da bi se neuspeh dogovora o nevtralnosti nasproti španskim dogodkom mogel nadomestiti z intervencijo v korist španske vlade.
»Oeuvre« piše: Po izmenjavi govorov, ki bo to pot morda nekoliko živafbnejša med zastopniki Italije in Rusije, se bosta brez dvoma obe stranki sporazumeli za postopek v tem smislu, da se zaprosi za naknadna obvestila ali pa za novo izmenjavo misli med prestolnicami, da se pridobi nekaj časa. List pravi v zvezi z nedavno zasedbo otoka Fernando Po po upornikiih. da so uporniki ustanovili tamkaj teroristični odbor, ki skrbi za red. Ta odbor je odredil aretacije in ustrelitev vseh pristašev levičarskih strank. List pravi dalje, da ni bilo zavzetje tega otoka nobena vojaška potreba v sedanji državljanski vojni na Španskem, te-mveč zgolj posledica tajnega ko-lonijskega dogovora med zaupniki generala Franca in nekimi evropskimi državami. Pripomniti je treba, da leži ta- otok pred Kamerunom, o katerem misli Nemčija, da ga bo kmalu dobila v svoje roke. Na otoku so velikanske plantaže kavčuka, torej surovine, ki jo danes najbolj zanima. Sicer pa se zdi, končuje list svoja izvajanja, da organizira Nemčija veliko prostovoljsko vojsko za podpiranje nacionalistične Španije.
Odmev ekspozeja dr. KroSte v Avstriji
Dunaj, 23. oktobra, o. Današnja »Reichs-post« se v uvodniku bavi z ekspozejem češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krof-te in smatra za samo po sebi razumljivo, če odklanja vsak vpliv na češkoslovaško zunanjo politiko od raznih ideoloških front. Kot posebno važno podčrtava ugotovitev, da Češkoslovaška ne želi ohraniti samo pdk ta z Rusijo, marveč, da polaga veliko važnost tudi na zboljšanje odnošajev z Italijo, ki si s svoje strani prizadeva zboljšati svoje razmere do vseh držav Male antante. Izvajanja dr. Krofte predtsfavljajo dober uvod za bodoče stike med državami rimskega bloka in Male antante in jih je zato tudi avstrijska javnost sprejela z največjim zadovoljstvom.
Nesoglasja v češkoslovaški vladni koaliciji
Praga. 23. oktobra b. Današnji >Prager Tasblattc poroča, da se je v palači Kolovrat vršilo včerai pod predsedstvom min istrske j ea predsednika dr. Ilodže posvetovanje političnega ministrskega komiteja in šefov vseh koalicijskih strank. Posvetovanja so se nanašala na ostre diference, ki so se pojavile v vladni koaliciii Govorilo se je o tem. kako naj bi se te diference odstranilo. Posvetovanja se nada^uieio
39 poslaništev v Pragi
Praga. 23. oktobra br. Predsednik re« publike ie danes sprejel v nastopni avdienci novesa čilskega poslanika. V Pragi je sedai Bf» tujih diplomatskih zastopstev; 27 jih vodijo izredni pooblaščeni ministri. Popoldne 6e je prezident dr. Beneš odpeljal v Lany ^^vbii obisk k dr, Ma&aryku.
Preosnova bolgarske vlade
Sofija, 23. oktobra, g. Kralj Boris je danes na predlog ministrskega predsednika imenoval generala Jovova za prometnega ministra, dosedanjega generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu dr. Nikolaja pa za prosvetnega ministra. Prva seja preosnovane vlade je bila nocoj. Značilno je, da so v sedanji vladi razen kmetijskega -ministra Vasiijeva, ki pripada bivšemu demokratskemu udruženju, samo politično nevtralne osebnosti.
Izgredi na nemški univerzi v Pragi
Praga, 23, oktobra, br. Hiflerjevsko navdahnjeni dijaki na pravni fakulteti nemške univerze v Pragi so priredili včeraj in danes izgrede ter so preprečili predavanja. Prosvetni minister je zaradi tega poslal rektorju univerze in dekanu pravne fakultete poziv, naj z energičnimi ukrepi takoj napravita red. ker bo sicer ministrstvo prisiljeno univerzo zapreti. Ta poziv naj velja kot poslednji opomin Obenem je prosvetni minister najavil, da bo takoj predlagal zakonske ukrepe da se v bodoče šlični nemiri enkrat za vselej preprečijo. Po sklepu univerzitetnega sveta so bila predavanja na nemški univerzi za nedoločen čas ukinjena
Postani in ostani član Vodnikove .družbe !
Beležke
Občinske volitve 1. 1933
Prve občinske volitve po novem zakonu o občinah so bile v Sloveniji pred tremi leti, dne 15. oktobra 1933. Volile so takrat vse občine razen avtonomnih m<-st Ljubljane. Maribora, Celja in Ptuja, za katera zakon o občinah ne velja. V 368 občinah je bilo skupaj vpisanih 274.282 volilnih upravičencev, volitev pa se jih je udeležilo 188.017, kar pomeni volilno udeležbo 6Q.5°/o.
Od oddanih glasov so dobile liste JNS kot takratne vladne stranke. 125.663 ali 67°/o. Kompromisne liste so dobile 12.02-1 ali 6.5°/c, socialisti 2.037 glasov ali 1*/«, opozicijske liste takratne SLS pa 48.293 glasov ali 25.5%.
Primerjava z volitvami, ki bodo jutri, je malo težka, ker bo volilo sedaj le nekaj nad polovico občin. Vrh tega se je stanje občin med tem zaradi naknadnih komasacij in prekomasacij v 1. 1934 in 19:36 znatno spremenilo in jo zlasti število občin precej naraslo.
Še nekaj kandidatur
V	kamniškem srezu bodo v nedeljo volitve samo v petih občinah. Razpisane bo bile tudi za Vodice, vendar pa potem odložene. V Radomljah sta vloženi dve listi, od katerih je ena kompromisna, druga pa politično opredeljena. Nosilec prve liste jo dosedanji župan g. Pavlin. V Moravčah so vložene tri liste. Nosilec ene liste je dosedanji župan g. Tome. V Trzinu in v Dobu je položaj tak kakor v Radomljah; vloženi sta po dve listi, po ena politično neopredeljena in po ena s politično firmo. V Trojanah je vložena samo ena. politično opredeljena liste. Tako je v petiih občinah kamniškega sreza 10 kandidatnih list..
Na Jesenicah so za občinske volitve vložene tri liste. Nosilec prve liFte je član dosedanje občinske uprave dr. Ernest Re-kar. nosilca ostalih dveh lista pa dr. Aleš Stanovnik in Valentin Markež.
V	Litiji sta dve listi. Nosilca sta dosedanji župan g. Franc Lajovic in nekdanji župan g. Ilinko Lebinger. Naši prijatelji bodo volili listo g. Lajovica.
Watsonovo predavanje
Češki listi poročajo, da je Seton NVatson imel v Pragi v ožjem krogu politikov in novinarjev predavanje o svojih vtisih iz Jugoslavije. Zaključil je z izrazom prepričanja. da bo v kratkem času prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati. O zunanji politiki Jugoslavije je rekel, da je njen položaj razmeroma ugoden, vsekakor ugodnejši od položaja češkoslovaške.
Adam Pribičevič v Beogradu
Kaikor poročajo beograjski listi, je prispel v Beograd novi predsednik bivše Samostojne demokratske stranke g. Adam Pribičevič. Stopil je v kontakt s predstavniki beograjskega dela združene opozicije in zlasti obširno konferiral z Ljubo Davidovičem. V četrtek zvečer je sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo, ki jo obširno prinašata »Politika« in »Vreme«.
Adam Pribičevič je zatrdil, da bo ostala smer njegove politične skupine enaka, kakor je bila dosedaj in kakor jo je za bodočnost začrtal pokojni Svetozar Pribičevič v svojem zadnjem sporočilu. Na vprašanje, ali bo njegova skupina razširila svojo akcijo tudi na Srbijo, je g. Pribičevič izjavil, da o tem v vodstvu stranke še niso govorili, verjetno pa je. saj za prvi čas, da bodo ostali na dosedanjem prečanskem terenu. Končno je še povedal, da se bo zaradi svoje izvolitve za naslednika svojega brata preselil s Kosovega polja v Zagreb.
O hrvatskem vprašanju je po poročiUh beograjskih listov Adam Pribičevič izjavil: »V naši državi se ne more vladati brez Hrvatov ali proti njim. Številčno, intelektualno in moralno predstavljajo velik kapital. Kako naj bi se eliminiralo toliko število ljudi? To bi ne bilo koristno niti v kaki večji državi, kaj šele v naši. Srečni bomo, kadar se Hrvati postavijo v isto vrsto s Srbi in kadar bo izginilo hrvatsko vprašanje«.
Nobenih izprememb v rumunski diplomaciji
Bukarešta. 23. oktobra. AA. O vesteh v tujih listih o bližnjih izpremembah v rumunski diplomaciji, ki bi med drugim pri« zadele tudi rumunskega podanika v Beogradu. trdijo v dobro poučenih krogih, da so netočne in da za sedaj nikakor ni pričakovati nobene diplomatske izpremembe.
Dvorni zobozdravnik
Beograd, 23. oktobra, o. Za dvornega Zobozdravnika je imenovan dr. Lojze Kuralt, ki že od leta 1926 zdravi člane kraljevskega doma.
Obisk angleške vojne mornarice
Split. 23. oktobra, o. Kakor se dozna^a, bo
angleška vojna mornarica, ki ima sedaj velike pomorske vežbe v grških vodah, v teku prihodnega me®eca obiskala Dahnacijo. Angleške vojne ladje bodo prišle v Šibeniik, Split in Kotor.
Spomenik St. Radiču v Petrinji
Zagreb, 23. oktobra, o. V nedeljo bo v Petrinii na svečan način odkrit spomenik Stjepanu Radiču. Spomenik so danes prepeljali iz Zagreba v Petrinjo. Dr. Mačka je danes posetila posebna deputacija in ga napro* sila. naj osebno odkrije spomenik.^ Ker je dr. Maček še vedno bolan, bo naibrže pos'al kot svojega zastopnika Pr<>f. Jelašiča. Iz Zagreba i>o vozilo v nedeljo v Petrinjo več posebnih vlakov.
Pogreb igralca Josipa Paviča
Zagreb, 23. oktobra, o. Popoldne je bil ob veliki udeležbi občinstva pokopan ugledni gledališki igralec in režiser Josip Pavič Na grobu sla se od pokojnika ponovila direktor drame Strozzi in v imenu udruženja gledaliških igralcev Mate Grkovič. Stanje pokojnikove žene Natalije se je toliko popravilo. da imajo zdravniki upanje, da bo okrevala.
Tatarescu v avdienci pri knezu namestniku
Beograd, 23. oktobra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je opoldne aprejel v avdienci predsednika rumunske vlade Ta-taresca. Po avdienci sta knez namestnik in kneginja Olga priredila v Belem dvoru Tatarescu in njegovi soprogi obed, ki so se ga udeležili tudi Nj. Vel. kraljica Marija, kneginja Helena, princ Nikolaj grški, predsednik vlade dr. Stojadinovič, rumunski poslanik Gunarascu, ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. VeL kralja.
Pred odhodom iz Beograda je Tatarescu sprejel v ruununskem poslaništvu ravnatelja agencije Avale in mu Izjavil:
V teku kratkega potovanja po Dunavu v svrho oddiha se nisem mogel premagati, da se ne bi ponovno ustavil v Beogradu in občudoval veliki napredek, ki ga kaže vaša lepa prestolnica na vseh poljih. Porabil sem priložnost, da izrazim svoje globoko spoštovanje NJ. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in da podam roko vašemu min. predsedniku dr. Stojadinoviču. Hudo obžalujem, ker je bilo moje bivanje na jugoslovenskih tleh tako kratko. Moje obžalovanje se zato izprenii-nja že sedaj v željo, da se v kratkem zopet vidimo.

Kako se uči
Vaša decat
Ne pozabite, da zavisi uspeh v šoli od prehran«. Dajte svoji deci, predno pojde t šolo, Skodelico Salvomalta, to krepi kosti, poveča tek in pospeši prebavo. — Salvomalt je okusen ln stane samo:
škatlica od 100 g Din 10.— 250 g Din 20.— 500 g Din 38.— 1 kg Din 72.—
igsivoriiatt
PROIZVODI: ZAGREBACKA DION. PIVOVABA I TVORNICA SLADA, ZAGKEB
Ljubljanski mestni svet
Razširitev Delavskega doma — Novi župnik v Trnovem in novi direktor ženske realne gimnazije
Ljubljana, 23. oktobra.
Župan dT. Adlešič je kmalu po 5. uri otvoril sejo in se najprej spemnil v toplih besedah dne 8. oktobra 1936 umrlega ban-skega svetnika Antona Mencingerja, ki je v času ob 7. oktobra do 18. januarja 1928 vodil kot vladni komisar posle mestne občine. Nadalje se je župan spemnil v visoki starosti preminulega meščana Frana Jen ka, ustanovitelja in častnega predsednika Slovenskega zidarskega in tesarskega društva. Odbor za zidavo cerkve na Barju se je županu toplo zahvalil za prostor za novo cerkev.
Nato je mestni svet rešil celo vrsto ugovorov zoper predpise gostaščine, vodarine, kanalske pristojbine in prirastkarine. Upokojeni podravnatelj mestnih uradov Ivan Lauter je tožil mestno občino ker ni bil kot upokojenec preveden po novi službeni pnevmatiki. Ker so pravniki mnenja, da bi občina pravdo izgubila, je bila sklenjena poravnava, da občina plača g- Lauterju polovico njegovih zahtevkov, t j. 94.390 Din v treh obrokih. Prvi obrok zapade 10. novembra, kredit Din 30.000 za ta obrok je mestni svet odobril. Za adaptacijo Wald-herjeve hiše za prostore, gospodarskega urada, okrajnega cestnega odbora in policijske šole, je mestni svet dovolil kredit 28.000 Din. »Marijinemu diomu« naknadno predpisana kanalska pristojbina za 5 let nazaj v znesku 8.598 Din je bila odpisana, dalje sta bila odpisana dva neizterljiva dolgova na najemnini in na porabi vode. ' Na poročilo načelnika gradbenega odbora dr. Steleta je mestni svet odobril spremembo regulacijskega načrta pri Sv. Krištofu na staivbišču, kjer bo stalo novo semenišče. Nezazidani del pokopališča pri Sv. Krištofu se preuredi v semeniški vrt. Nadalje je mestni svet odobril več parce-lacijskih načrtov.
Borza dela je odobrila za razširjenje Delavskega docna potrebno posojilo. Prizidek
k Delavskemu domu bo obsegal delavski
azil in stanovanjske prostore. Stroški za azil bodo znašali 1,126.000 Din, za stanovanjski objekt 307.000 Din, za inventar p» 282000 Din. skupno torej 1,720.000 Din. Gradnja je bila odobrena.
Izdano je bilo dovoljenje za gostilno Aloj
ziju Fabjanu v Tavčarjevi ulici it 4. Pritožba Josipa Škerla zaradi odpovedi prodajnega prostora na Vodnikovem trgu je bila zavrnjena. Rešene so bile nekatere prošnje za zagotovilo sprejema v domorvin-sko zvezo ter izpopolnjen pravilnik o rabi orožja za mestne trošarinske uslužbence. V razsodišče za reševanje pritožb v mestni delavski zavarovalnici so bili imenovani mestni svetniki dr. Kušej, dr. Kamušič. Kozamernik, Likar in Sušniik.
Iz tajne seje
S tem je bil dnevni red javn« »610 Šačr-
pon. Sledila je tajna seja.
Za župnika v Trnovem je bil imenovan župnik in dekan Janko Cegnar v Moravčah, skupaj je bilo sedem kompetentov. Obenem je mestni svet izTekel dosedanjemu župniku Francetu Finžgarju zahv»lo za njegovo delo v župniji.
Za tiskovnega referenta jc bil imenovan z večino glasov Jožef Vomberger, pisatelj in novinar, sedaj urednik »Slovenca«, namestitev je do 31. decembra t. L poskusna^ skupno so biili trije koenpetentje.
Za direktorja mestne ženske realne gimnazij© je bil imenovan * večino glasov dr. Anton Bajec, profesor tega zavoda.
Pritožbi dveh mestnih zdravnikov zaradi postranskih zaslužkov sta bili zavrnjeni.
Mestna uradnika dr. Anton Dolinar in Slavica Jelene sta napredovala s 1. septembrom v 4. plačilno stopinjo. Razen tega je bila priznana vdovnina vdori pokojnega mestnega gasilca Gašperja Kumlja.
Kerestinski proces
Zagreb, 23. oktobra, o. V kerestinskem procesu je bilo danes zaslišaniih nadaljnjih šest prič. Jutri bo zasliševanje prič najbrž končano. Kemik tovarne kisa dr. Moric Weiss je tistega dne hotel svojega obolelega sina prepeljati z avtomobilom v Zagreb, toda množica mu je to zabranila in mu grozila z revolverju Moral se je vrniti v stanovanje, od koder je potem opazoval dogodke. Novega ni povedal ničesar.
Ana Vklenič, kuharica pri Mihaloviču, je opisovala, kako so se skušali omladinci JRZ rešiti. Niti najmanj niso mislili na kak oborožen odpor in tudi niso imeli nobenega orožja. Najprvo so zabarikadirali predsobo, nato pa so se skrili v njeni sobi. Ko so ljudje navalili na grad, je ona pobegnila skozi okno ter se po vrvi spustila na dvorišče. Tam so jo takoj prijeli in jim je mo-.•ala natanko povedati, kjer so omladinci in koliko jih je. Nato so jo napodili, češ naj hitro izgine, da si reši življenje. Okrog gradu je bilo vse polno kmetov, mnogi med njimi so nosili puške.
Orožnik Ranko Vučinič je izpovedal, da je preiskal vso okolico gradu, toda nikjer ni našel četniške uniforme. Prepričan je, da so jo šele pozneje podtaknili. Ostale priče niso izpovedale nič bistvenega. Jutri bo zaslišan mod ostalimi kot najvažnejša priča poslanec bivše IISS za sanioborski srez prof. Tomašič.
Nemški in grški poslanik pri predsedniku vlade
Beograd, 23. oktobra, p. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je sprejel dan~s nemškega poslanika Heerena in novega grškega pcslanika Raula Bibico-Rosettija, ki je danes prispel iz ženeve v Beograd in prevzel svoje posle. Te dni bo Nj. Vi3. knezu namestniku Pavlu izročil svoja a-reditivna pisma.
Veterinarska fakulteta v Beogradu
Beograd, 23. oktobra, o Dne 26. t. m se brvdo na novo ustanovljeni veterinarski fakulteti pričela preda-vanja. Kakor znano, je dobila vlada v finančnem zakonu pooblastilo za osnovanje te fakultete, čeprav so prorti ustanovitvi druge veterinarske fakultete poleg že obstoječe fakultete v Zagrebu nastopili vsi strokovni krogi.	^
Novinarska konferenca
Zagreb, 23. oktobra, o. Na pobudo Jugoslovenskega novinarskega udruženja j« ministrstvo za socialno politiko sklicalo za 8. november v Zaigrebu konferenco lastnikov listov in novinarjev. Na tej konferenc* bodo razpravljali o izpremembah in dopolnitvah novinarske uredbe.
Obsodbe zaradi komunistične propagande
Beograd, 23. oktobra. AA. Državno sodišče za zaščito države je 22. t. m. obsodilo zaradi člans-tva in propagande komunizma:
Macanoviča Nikolo iz Ceklina na dve leti ječe in dve leti izgube častnih pravic. R*-deljeviča Bruna, tapografa iz fhibrovniika ter Maleniča Piska, pekovskega pomočnika iz Ključa, na dve leti in pol ječe in prav to« liko izgube častnih pravic. Nadalje je obsojenih eedem oseb, ki ®o pripadale tej skupini, na pol leta ječe in na prav toliko izgube častnih pravic. Drogi obtoženci so bila oproščeni.
Napredovanje
Beograd, 23. oktobra, p. V višjo eta napredovala profesorja srednje tehaMSČ« šole v Ljubljani Josip Davič in Leon Patik.
Potres
Beograd, 23. oktobra. AA. Davi ob 7J5.87 Go aparati seizmološkega zavoda na Taimaj-
danu zabeležili potres v daljavi 8.100 km od Beograda. Maksimalni premik tal v Beogradu, je bil ob 8.9.3 in je znašal 170 mikronov z valovno periodo 21 sekund. Konec beJeženja potresa je bil ob 9.14.
Vremenska napoved
Zemnnsko vremensko poročilo: Oblačno v
večji severni polovici države, delno oblačno na primorju, jasno na skrajnem jugu. Dežuje ponekod v Podunavju. Temperatura je nekoliko zrasla v severni polovici, padla na jugu. Minimalna temperatura Kar-linovik —2, maksimalna Podgorica +19 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes:
Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi, bržkone brez dežja. Ponekod bo nekoliko jasno. Temperatura brez znatne izpremembe. Solnce vzhaja ob 6.05 in zahaja ob 16.39.
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Precej stalno, le deloma oblačno, zmerno toplo.
Dunajska vremenska napoved za danes:
Na zapadu po razjasnitvi zopet poslabšanje. Na vzhodu se bo vreme po poslabšanju ki se pripravlja nad Anglijo in ki bo prišlo v naše kraje v soboto ali nedeljo, razjasnilo. Vsekakor bo vreme ostalo milo.
Na razstavi v Jakopičevem paviljonu
V občestvu slovenskih likovnikov je »ekaj, ki se kljub organizačnim sposobnostim že nekaj let brezuspešno trudijo zbrati vsaj enkrat letno večino tistega, kar je bilo v tem razdobju pri nas pomembnega ustvarjenega. Taki zaporedni pregledi bi jasno prikazali razvoj naše likovne umetnosti, kam teži in kaj jo teži. Za uresničenje takih želja pa sočasno razmere niso kaj razveseljive. Zato so se nekateri izločili iz vsake skupnosti in prirejajo samostojne kolektivne razstave s pretežnim prodajnim namenom. Za umetnostnega ljubitelja so take razstave dolgočasne. Za povprečnega obiskovalca razstav pa, ki ni sposoben samostojno oceniti podobe ali kipa po njuni notranji vrednosti, je nujna primerjava med različnimi deli. S tako primerjavo se obiskovalec razstave nauči gledati in spoznati dobro od slabšega in slabega. Primerjava medsebojnih vrednot del, prikazanih hkrati na razstavi, pa je tudi tisto rešeto. skora katero je najlaže prese-jati plevel in jalovo seme. Marsikatero delo na kolektivni razstavi bi se poleg drugega močnejšega razblinilo v kič, v brezmočno diletantsko otepanje; pri obilici del iipod istih rok pa emo prisiljeni le ta med seboj primerjati in ocenjevati ter z odpuščajoče ikre tn jo izrekati prizanesljive sodbe.
Glede prizanesljiva ocen odkrito besedo: 'reč so naši umetnosti Škodovale, kakor koristile. Kdor bi utegnil zbrati, kar je bilo o upodabljajoči umetnosti napisanega po voj-
f ranče Gor še: Deček z ribico
ni. bi zbral zgovoren dokument obupnega duševnega siromaštva. naših umetnostnih kritikov. Res je, da poslednje čase ne tiskajo več toliko kritik, ki so bile kalejdo-skopi fraz, iznešenih iz gnezda slovarja tujk. Prav tisti, ki so hoteli biti v sprednjih vrstah borcev za preganjani slovenski jezik, so v svojih pisarijah najrajši plavali v toku učenega besedišča, ki mu nista mogla blizu ne zdrav razumnik ne preprosti bra^ lec. Se je ohranjena ta pisarija, katere duševni očetje se ne bodo mogli zlahka otresti očitka, da so v največji meri zakrivili, da Je vsa naša upodabljajoča umetnost danes tako šibkih nogah, ki je nikakor ne mo-
fiiha Maleš: Rojstvo
jejo ponesti preko meja naše »ožje< domovine. Skoraj vsa ta kritika je bila napisana s stališča osebnih odnošajev do likovnikov. Kakšne grehe more roditi tako pojmovanje kritikovih nalog, so najzgovornejši odgovori naše umetnostne razstave same. Celo pri tej poslednji razstavi sem sam dobil zapoved: rajši ne piši nič, kakor slabo, saj sva vendar stara znanca! Torej hinavščina pred poštenostjo, poznanstvo makar za ceno zavedne laži. To je morala, s kakršno bi se nekateri radi uveljavili v javnosti. Pišem z edinim namenom, poučiti vse tiste prijatelje umetnosti, ki so jih in je še naši umetnostni zgodovinarji brezvestno begajo s svojimi krivimi propovedmi in prerokovanji ter s tem pojajo občinstvo od umetnosti proč h kiču in šarlatanstvu. Umetnostna zgodovina je veda mrtvih podatkov, je skladišče vsega, kar so umetniki ustvarili in povedali. Umetnostni zgodovinarji niso še nikdar kaj novega iznašli ali odkrili; umetnosti ne ustvarjajo, temveč po svojem poklicu beležijo in ohranjajo, kar je umetnost spočela. Sodobna upodabljajoča umetnost pa je še izven vseh registrov umetnostnih zgodovinarjev, ki so do nje zaradi pomanjkanja časovne odmaknjenosti — zgodovine brez slehernega odnosa. Za spoznavanje žive umetnosti ne koristi nobena šolska učenost, pač pa občutje za vse subtilne yrednote, ki se v podobi ali kipu združuje-
Sargov Kalodont zoper zobni kamen bo pomagal-da zob prehitro Vam ne bo omagal!
. — . ...	---	^—jDOMAČI I Z D E L E K|.
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Pogreb slovenskega znanstvenika
Le peščica ljudi je spremila botanika Martina Cilenska
Ljubljana, 23. oktobra.
V najskromnejšl meri je bila danes v slovenski prestolnici izkazana zadnja čast velikemu in zaslužnemu slovenskemu učenjaku. K Sv. Križu smo spremili sloveče-ga našega botanika Martina Cilenška, ki je po plodonosnem, dela polnem življenju legel k večnemu počitku ravno na svoj 89. rojstni dan. Spet enkrat se je pokazalo, kako naglo se preraščajo rodovi in kako hitro zbledi osebni sijaj. Ostanejo pa preko groba trajni plodovi dela in znanja.
Kakor je Erjavec seznanil Slovence z živalstvom, tako je vrata v spoznavanje našega rastlinstva odprl njegov sošolec Ivan Tušek. Toda veliko knjigo o naših Škodljivih rastlinah je Slovencem položil na mizo šele Martin Cilenšek. Erjavec tn Tušek sta bila le 14 in 13 let starejša od CSlenška, vendar je Tušek že 60. leto v grobu, Erjavec pa tudi že pol stoletja. Zato so se pač mnogi čudili, ko smo pred 9 leti v >Jutru« počastili 801etnico Martina Cilenska in smo velikega učenjaka živega tn čilega predstavili današnjim po-foolenjem kot moža, ki je vse svoje znanje bi zmožnosti posvetil svojemu narodu in nI iskal slave v tujini, kjer bi jo bil vedno lahko dosegel.
Ljubezen do prirode je bila temu odličnemu sinu Savinjske doline v krvi. Smo narod, ki globoko občuduje stvarstvo in je upravičeno lahko ponosen na lepoto sviojo domovine. Le malokje drugod pozna preprosti narod redke rastline tn se ne pohvali z njimi tako, kakor se naš kmet ponaša z blagajko in drugimi posebnostmi svoje krajine. Tudi CSlenška je uvedla njegova mati v čudovito kraljestvo naše flore. V Gctovljah, kjer je na današnji dan pred 89. leti prišel na svet, je bistrega dečka vodila mati po polju in gozdovih in je strmečemu razkazovala lepoto cvetic, mogočnost drevja, svojstveni čar Savinjske doline. Vsako bilko je poznala ln jo po domače Imenovala, zato pa noben drugi botanik ni poznal toliko različnih imen iz vseh krajev domovine za vsako rastlino, kakor Cilenšek. Kar so naši protestantski pisatelji za našo književnost, to sta Tušek in Cilenšek za slovensko botaniko. Seveda so Scopoli in Hacquet in znatna vrsta domačih in tujih strokovnjakov že do najmanjših razlik opisali prebogato cvetano slovenske zemlje, toda po ogromni večini v tujem jeziku, aH pa njihova dela niso bila namenjena najširšim plastem. Naša dva znanstvenika pa sta položila temelj, na katerem zdaj raste slovenska veda o rastlinstvu.
Martin Cflenše&s Je gimnazijo študiral v Celju, prirodoslovne nauke pa v Gradou. Suiplent je bil na ljubljanski realki, potem
je 9 let poučeval kot profesor na realki ▼ | Leobnu, odkoder se je naposled vrnil v Ptuj, kjer je poučeval do vpokojitve 1905. Potem je živel v krogu svoje družine in vnukov in pravnukov spokojno življenje učenjaka v Celju. Ob knjigah in rokopisih pa pri delu na vrtu so mu potekala leta. Nismo dočakali, da bi nas obdaroval tudi s svojimi momumentalnimi >Koristni-mi rastlinami«; a kolikor vemo, je ta rokopis ostal v zapuščini in bomo po njem nekoč imeli opisano vso našo floro. Za »Kres« je pisal popularne članke iz botanike. Nikdar ni bil suhoparen in Glaser mu v »Zgodovini slovenskega slovstva« ni mogel napraviti večjega poklona kakor s poudarkom, da so Cilenškova dela izborilo uravnana za preprosti narod, da knjigo z velikim pridom čita naš kmet in da je Cilenšek dostojen naslednik Erjavčev. Njegove razprave o naših družnih rastlinah, o snetijivosti žita, o kavovcu, o rja-vosti žita, o rastlinskem oprašenju, o pod-stavi rastlinam, o razširjenju rastlinskih plodov in semem, njegove oblikoslovne črtice o listu kaličnic, o beluših, o ledenem lesu, o omelih, vrbah in o obrambi rastlin pred nepoklicanimi gosti — vse se še danes čita sveže, sočno in zajemljivo. Največje njegovo delo pa so »Naše škodljive rastline v podobi in besedi«, ki jih je Mohorjeva družba pošiljala od 1892. do 1896. med narod. Sam je risal rastline in pri tem so mu opešale oči. Tudi z geologijo nas je seznanil in to s spisi; Kakšnih odnošajev nahajamo na Slovenskem štajer-ju glede zemlje in njenih prebivalcev; Pre-mogova tvorba vobče, posebej pa njena izobrazba na Slovenskem štajerju; Geološke razmere župnije starotrške; Granitna miza. Posebno lepi in zanimivo pisani so članki: Kaj pripovedujejo ob Ložnici. Tu je zbral narodne pripovedke, bajke in šege. Lepoto štajerskih krajev pa je prikupno orisal v nekaterih potopisih. Napisal je tudi mnogo izvrstnih poljudnih člankov gospodarske vsebine.
Ne, Martin Cilenšek ni živel zaman. Iz naroda je dvignil in mu a svojim znanjem pomnožen vrnil lep zaklad. Nikdar ni iskal priznanja, živel je tiho kot učenjak, finega duha in obnašanja, ki je izdajalo plemenitega gentlemana. častitljive glave slovenskega učenjaka ni ovila hvaležnost naroda z vencem najpestrejšega cvetja v jeseni. A njegov grob pri Sv. Križu naj pričuje o možu, ki Je poklonil narodu velik ln lep dar, za katerega ni dobil ln ne zahteval plačila v obliki >slavec.
Pogreb brez govorov, brez pompa in brez društvenih predstavnikov. Za krsto, ki sta jo blagoslovila dva duhovnika, so pokojniku poleg hčera in sorodnikov sledili: zastopnik naše univerze prof. Karel Ozvald, nekateri Cilenškovi bivši učenci, med njimi prof. Pavel Lokovšek, kapucin oče Ladislav Hazemali, nekateri ljubljanski profesorji in par znancev iz Celja. Pokojnikov grob pri Sv. Križu je osamljen sredi novega pokopališča med travami in zelišči. — Dva avtobusa sta bila pripravljena za vrnitev pogrebcev ...
Graščina za siromake
Obnovitvena dela na gornjeradgonskem gradu so v glavnem opravljena — Popravila se bodo še nadaljevala
kjer so bile številne sobe za 6luž'nfiad in shrambe. V notranjem gradu so bili letos porušeni vsi siari dimniki, izredno prostorne dimniške jaSke pa ®o zazidali. Zgraien je bil en ®am glavni nov dimnik v višini 30 m za odvajanje dima iz kotlarne za cen« tralno kurjavo ter dva manjša postranska dimnika, ki boela služila za odvajanje dima iz kuhinje in pekarne in bosta v pritličju notranjega gradu.
Lesena, hodniki obeh nadstropij ®o nadomeščeni z izredno okusno izdelanimi železo-betonfikrmi križnimi hodniki, katere krasijo s treh strani velika dvojniona zaokrožena okna. Le škoda je, da kvari to lepo in oflcu«-no izvedbo 6e&t novih trioglatih oken na zapadni strani. Pred dokončno ureditvijo
Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet" zastonj.
bodo brez dvoma tudi ta zamenjana z lepi« mi dvojničnimi zaokroženimi okni, kakršna so na ostalih treh straneh. Zaprti hodniki, ki so široki od 2 do 4 m. bodo ob slabem vremenu kaj pripravni in celo prijetni za bivanje čez dan, med tem ko so v parterju odprti in bodo ob slabem vremenu pripravni za sprehode.
Po nekod eo bi^i zgrajeni novi vmesni zidovi, zazidana pa vsa vrata, ki &o vezala sobe in dolge hodnSke, ker bo v bodoče imela v«aka soba &voja vrata na novi zaprti hodnik. V vseh preurejenih sobah bo prostora za oikrog 180 ljudi. Bivša koncertna dvorana bo ostala neizpremenijena v ieti velikosti z dobro ohranjeno stropno starinsko sfcikarrjo. V pritličju bo velika kuhinja s shrambo, pekarna ia postranski prostori; preurejene pa so tudi obsežne kleti in sicer za namestitev kotlarne za centralno kur, iavo, skladišča za kurivo, precejšen del pa bo uporabljen kot shramba za poljske pridelke. Pridobljeni stari material se je uporabili za zasipanje okrog 50 m globokega vodnjaka sredi grajskega dvorišča. Pri točnem pregledu tega vodnjaka je bilo ugotovljeno, da je bil en del že za«ut z raznim vojaškim orožjem in opremo iz davm-h oa* «ov. Graščino krasi na vrhu še nov lepo izdelan razgledni stolpič, pokrit z bakrenimi ploščami. V tem stolpu bo montirana-: velika grajska ura z zvonom.
V enonadstropnem dvoriščnem traktu dokončujejo zadnja surova deW raznih prizidkov in vmesnih zidov. Majhna okna bodo izmenjana z velikimi modernimi okni in bodo vsi pre^tori v najlepšem redu in snagi. Takoj pri vhodu bodo pisarniški prostori, nadalje stanovanje za vratarja, en del pa bo preurejen za 60 do 100 ljudi kot pen« zionat za osamljene upokojence. V zadnjem ča®u so se 6icer razširile vesti, da bo celotni grad preurejen za penzionat, kar pa ne odgovarja resnici. Grad je brl že ob nakupu namenjen za sirotišnico, in sicer za Prekmurje in za severni del naše banovine, kjer takega zavoda ni. medtem ko je ravno
BOLJŠE BRITJE S ELEKTRIČNO KA-LJENKO
MODRO GILLETTE
Gornja Radgona, 23. oktobra
Gomi »radgonski grad, kjer je 1200 let gospodarila mogočna gosposka ter je bil pred leti pred propadom, dobiva zadnji čas novo lice. V notranjosti ogromnega dvonadstropnega gradu je bilo na nekaterih Severnih stenah opaziti že precejšnje razpoke in je nevarnost, da 6e precejšen del zruši po strmini, kjer je btfa ob vznožju ogrožena grajska gostilna >Pri lovcu« in vsa poslopja okrog nje. To je preprečila banovina, ki je grad v marcu 1934 po dolgotrajnih pogajanjih podbana g. dr. Otmaria Pirkmajerja kupila za bodočo hiralnico. Popravilo se je pričelo lan iv onem obsegu, kolikor je bilo pač možnosti po banovinskem proračunu. Izvršeni eo bi-H železobetonski podzidki temelj nih zidov na severni strani, popolnoma fo prenovili ogromni strešni 6tolp obeh traktov in pokrili grad z novo opeko, izvedli so kanalizacijo, zgradili velik vodnjak in vodovodne naprave iz Spodnjega grisa na grad. porušili 60 odvišne stavbe pri gospo« darskem poslopju, pri čemer je bilo pridobljeno precej dobrega le®a, ki se je uporabil za mizarska dela, katera vrši banovina v svoji režiji; opravljena so bPa vsta kleparska dela in obnovljene strelovodne naprave.
Letos so se dela nadaljevala v notranjosti obeh traktov. PretekM četrtek je bil komisijski ogled pod vodstvom gradbenega nadsvetnika bausflce uprave inž. g. Alojza Do!enca. Obsežno grajsko poslopje tvorita dva trakta, in sicer notranji, dvonadstropni girad v obliki četverokota e četverokotnim enonadstropnim prizidkom na zapadni 6trani
v tem okolišu precejšnje število siromašnih starakov. Za vse te bo preurejen pretežni del obsežnega gradu, penzionat pa bo, če sploh bodo taki reflektanti, v sestavu sirotišnice z ločenim oddelkom.
Gradbena dela izvršuje podjetje Ledi iz Ljubljane mizarska pa banovina v lastni režiji. Med letom je bilo zaposlenih dnevno 40 do 60 delavcev neposredne oko'ice in je s tem znatno omiljena brezposelnost okoliša, ki je po letošnji slabi trgatvi še po* sobno hudo prizadet. Ni®o pa še končana vsa dela. Letos je bilo v glavnem dovršeno delo v surovem stanju, da se zidovi e osuši preko zime, ometi pa »o ostali za prihodnje leto. Ce bo kredit na razpolago, bo grajsko« poeflijpje leta 1938, izročeno svojemu plemenitemu namenu.
jo r tisto, kar zaprav imenujemo umetnost. Pojm umetnosti in umetnika pa smo pri nas prostituirali, da boij mogli nismo. Kdor se skozi življenje preriva z barvami ali ilovico, je brez zadržkov in predsodkov umetnik in vse njegovo delo umetnost. Res, sramovati bi se morali vzdevka »umetnik«. Kateri naših bližnjih narodov ima toliko dobrih slikarjev in kiparjev, kakor mi umetnikov?! Vse pa kaže, da je preporod vse in tudi naše umetnosti na pragu — in čas bo brezobzirno sam uničil, kar je spačenega spočel.
Te besede so potrebne h pogledu na razstavo slikarjev Gojmira Antona Kosa in Miihe Maleša ter kiparja Franceta Goršeta, ki jih po lastnem poudarku združuje za skupni nastop edino ljubezen do dela. Ta njihov motiv pa ni kaj prepričevalen za trojico: ljubezen do dela je lastnost, ki ni noben poštenjak brez nje. Vse tehtnejši moment za take združitve so sorodni umetnostni nazori. Da imam prav, je dokaz, da ni mogoče obesiti drugo poleg druge n. pr. slik Kosa in Maleša, ki v tem spoznanju tudi tokrat razstavljata ločeno vsak v svoji sobi. Navajeni smo, da morajo biti pri vsaki razstavi vsi prostori natrpani in nam je ta skaženi paviljon postal merilo za obseg lazstav. Ze spredaj sem povedal, da je pravi pomen skupnih razstav primerjava med vsemi deli. S tem, da so se razstavljal-ci tako osamili, so se ognili prav tej kritični nuji in si na ta način ustvarili koncesijo napram večini v oceni ne dovolj samostojnih obiskovalcev in kupcev.
Eno drži: kvalitete ni mogoče ubiti z bližino ie tako raznolikih del. Prav v tem je čar m moč vsake umetnine. Naše razstave bodo postale vredne večje pozornosti in zanimanja takrat, ko ne bo vsakdo razstavljal prav vsega, kar mu uide izpod rok, ampak bo s strogo sodbo izbraJ tisto, kar bo moglo vzdrževati evojo moč poveod. Brez strogih žirij se kvaliteta umetnostnih razstav ne bo dvignila, preveč jo samo-ljubja roed našimi ljudmi.
G. A. Kos: Iz Dalmacije
Gojmir A. Kos, ki je doslej razstavljal največ figuralne podobe, kompozicije in portrete, ima tokrat le krajine in tihožitja. Zdi se mi, da bi bil splošni vtis njegovih del razgibanejši, če ne bi svojih del v motivnem pogledu tako skopo omejil. S pestrostjo svoje zbirke bi gledalca še bolj zavzel. Seveda velja to predvsem zanj. o katerem je znano, da obvlada figuraliko
prav tako, kakor krajino ali tihožitje.
Kos je slikar Široko zasnovanega tehničnega koncepta. Gotovost, g kakršno polaga široke svetle in temne ploskve hiči in senc, ga označuje za impresionista z močno dojemljivostjo predmetnega prikaza. Pri svojih barvnih kompozicijah pa se kaj rad omejuje na prikaz teh dveh, sioer bistvenih elementov v slikarstvo, to je svetlobe in senc, ki ga pri krepki tehniki pogosto oškodujeta za vso zračno perspektivo, ki naj bi bila v modernem slikarstvu bolj upoštevana. Zato se pri nekaterih njegovih delih ne morem ubraniti nekega pretiranega deko-raierekega vtisa, se pravi: da pokrajina ali tihožitje kljub vsem kvalitetam učinkujeta bolj ploskovno ko prostornin sko. V novejših Kosovih delih tudi ni težko zaslediti zapadnjaškega modnega vpliva, za kar bi mogel našteti več primer. Gotovo pa je to pri slikarju le prehodni pojav v njegovem ustvarjanju, ki bo ostal omejen na manjše število poizkusov. V njem je vse preveč znanja in okusa, da bi ostal na tej poti, saj je izrazito slikarsko moč slutiti skozi sleherno delo, naj bo makar naslonjeno na kak modni vzor francoskega izvora. Celo pri teh delih je videti vesten študij predmetnega pojava in vseh fines igre svetlobnih refleksov, kakor n. pr. na tihožitju z litrom vina, zelenko itd. Imeniten je pri podajanju medsebojno točno odtehtanih barvnih enot na obmorskih krajinah, močno impresivno podanih. Pri tem »kladivar-skem« prikazovanju narave pa Be v njem včasi izlušči vsa mehkoba slovenske natu-
re, kakor ▼ »šmarni gori«, preprostem dela, potaem mehkega in slikovitega liričnega nastiojenjat
Za umetnika ni nič dognanega. Vse živw ljenje mu je le hoja za lepoto, delo, ki ga nenehno opravlja brez izpolnitve. Prav vsako delo pa ne ostane na tej poti, ekstre-mi človeka kaj radi zaneso ž nje. Zdi se mi, da je eno takih stranpotnih del št. 12 »Rdeči šopek«. Na sliki »S Korčule« mu tudi ni šlo toliko za reševanje slikarskega problema kakor za tehnično igranje. Laik je sicer mnenja, da je debelo polaganje barv le kaprica slikarja. Pogosto pa snovnosti predmeta, močne luči in modelacije ni mogoče drugače podati, kakor z debelo položeno barvno ploskvijo: seveda pa mora imeti to svoj pomen. Po vsej sliki, v sencah in svetlobah debelo nakacane barve ne morejo doseči svojega namena, še celo ne. ker v zaprtem prostoru do dna spremene vtis s prostega. Tako ostajajo na platnu namesto harmonične barvne iluzije krajine le raztrgani detajli. Za Kosov estetski barvni čut so vsekakor značilnejše št. 13, 14. že znana »Gosposvetska cesta«, št. 5., 7., 9. Slikarju najbolj prijajo krajine in vedute v trdi sončni luči, ob iaterih do-seza najmočnejše efekte zgolj s točnim podajanjem lokalnih tonov. Ribe so bile slikarjem vsikdar hvaležen motiv. Pri njih gre za reševanje sličnega problema, kakor pri človeški koži: podati tisti tajinstveni blesk biserne matice. Kos si je pri svojih velikih »Ribah« pomagal z nekoliko zastarelo kompozicijo z rdečo ruto in ozadjem temnih rjavih tonov, s katerimi je eteij^1
Domače vesti
•	Mednarodna železniška konferenca. V
Niči se bo vriSa v začetku novembra mednarodna železniška konferenca, toi bo do-ločtta vozni red tovornih vkakov v mednarodnem prometu. Kot zastopnika naše države s« bosta udeležila te konference dva višja uradnflka-strokovnjaka naše generalne železniške direkcije.
•	Za jugoslovensko-bolgarski gospodarski insitat V domu Zveze nabavijalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu se je vršil v četrtek zvečer važen sestanek. Predsednik zveze g. Miloš Štibler je zbo-rovalcem poročal o predlogu predstavnikov bolgarskega zadružništva o ustanovDtvi skupnega gospodarskega instituta Ta ju-«osdovenski-bolgarski institut naj bi v prvi vrsti pri nas in v Bolgariji proučeval gospodarske razmere zarad gospodarskega zbližanja obeh držav, pripravljal pa naj bi tudi skupna gospodarska podjetja. Konferenca je bila zaključena s sklepom, naj se izvedejo vse priprave za ustanovitev j-ugo-slovensko-bolgarskega gosipodarskega instituta.
•	Dom srbske kulture v Sarajevu. V zveri s pripravami na proslavo 50-letnice srbskega društva »Sloge« je bilo sklenjeno, da se izvede akcija za ustanovitev Doma srbske kulture v Sarajevu. V tem domu dobijo primerne prostore vsa srbska društva. urejen pa bo v njem tudi muzej srbskih društev iz vse Bosne in Hercegovine. Pravoslavna cerkvena občina bo odstopila domu pripravno stavbišče.
- Razširitev bosanskih železniških prog. Ker nameravajo železniško progo Sarajevo-Doboj preurediti iz ozkega v normailni tir, je prispela v Zenico strokovnjaška komisija sarajevske železniške direkcije. Komisija si je najprej ogledala železniško po«taio v Zenici, potem pa se je podala na teTen Zenica-Vrandirk. da ugotovi, kako bi se dala skozi vramduški tunel Izpeljati nor-malno-tirna proga.
*	Obisk znane nemške phatfljice- V Novi Sad je prispela na obisk k svojemu očetu znana nemška pisateljica Wickj Baum. ki živi ze nekaj let stalno v Los Angelesu, zaposlena pri nekem velikem fi'mskem podjetju Zadnjih 6 mesecev je preživela na Javi. kjer je zbirala gradivo za svoj najnovejši roman, ki bo kmalu izšel pod naslovom »Smrt v Bodonu«. V Novem Sadu bo ostaja pisateljica teden dni, potem pa odpotuje v Park in Amsterdam, od koder se vrne v Los Angeles.
*	Požar je uničil vilo slikarja Vanke. »Jutro« je nedavno obširno poročalo o velikih uspehih, ki jih je dosegel hrvatski slikar Maksimilijan Vanika v Severni Ameriki, kamor se je pred dvema letoma preselil, ko je prej več let poučeval na slikarski akademiji v Zagrebu in doma za srvoja odlična dela ni našel pravega priznanja. Umetnik Varilca je prišel v svojo staro domovino na obisk in prijateljem v Zagrebu je zatrjeval, da ga je privedlo demotožje po malem domu na Korčuli in po Zagrebu-Pred nekaj dnevi, ko se je že nameraval vrniti v Ameriko, pa je dobiti vest. da je njegovo hišo na Korčuli uničil ogenj. Zaradi te nesTeče je svojo vrnitev v Ameriko odložil in zdaj si je tudi sam ogledal pogorišče. Idilična vils je popolnoma uničena., škoda pa je še večja zaradi tega, ker so zgorele mnoge slike, razni načrti in je uničena tudi velika freska »Inspiracija«, ki spada med njegova najboljša dela. Ogenj je bil podtaknjen od potepuhov, ki so v zadnjem času oplenili že več s f. motnih hiš na Korčuli.
*	Diplomirana je bik včeraj na fi'ozof-ski fakulteti ljubljanske univerze gdč. Krna Lechleitner iz germanistične skupine. bivša predsednica »Doma visokošolk«. Česititamo
*	Zaplenjena tifcotap®ka roba. Pri svojih starših v Lomanošnh je bil nekaj dni na dopustu slikarski pomočnik Jožef Kaučič. ki je že dalje ča«a zaporen v Zagrebu. Ko se je hotel v nedeljo spet vrniti in je čakal na postaji v Gornji Radgoni na vlak, je 6 prenašanjem prtliage poe4a.l finančnim organom nekol"'iko Sumljiv. Pa so ga legitimirali Ln pregledali prtljago. Našli so okrog 18.000 komenčkov za vžigalnike okrog 230 raznovrstnih vžigalnikov ter 12 zavojev igra-l* nih kart. Vso robo so finančni organi zaplenila, Kaučič pa bo v svobodi počakal na plačilo globe, ki bo precej občutna. Uvedena je bila tudi stroga preiskava, da se ugotovijo krivci, ki t« dobavili Kaučiču v«o robo iz Avstrije.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo
Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna Franz-Josefova grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja Franz-Josefova naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.	Ogf? reg. S. br. 15485/35
•	»Umetnost« se imenuje list, stanovsko glasilo, katerega je pričelo izdajati društvo slov. likovnih umetnikov in je prva številka že izšla. Obsega 16 bogato ilustriranih strani z zanimivimi prispevki naših umetnikov iz tu- in inozemstva. Ljubitelji likovne umetnosti bodo list prejeli te dni po poŠti. Dnevniki in revije ga dc.be v recenzijo- Segajte po »Umetnosti« in priporočajte jo še drugim. S tem boste vršili prevažno propagandno delo med našim ljud stvom v procvit likovne umetnosti na domačih tleh. List izide štirikrat na leto. — Cena posameznemu izvodu 10 Din. Celoletna naročnina je 40 Din. Cena na finim papirju je 15 Din posameznemu izvodu, celoletna naročnina je 60 Din. Kdor se želi naročiti na »Umetnost«, naj sporoči po dopisnici na naslov: Uprava lista »Umetnost«, Ljubljana. Gosposvetska c.13-
*	Polovična >oznina na državnih železni* eah je dovoljena delegatom šoferskih društev iz vse države, ki se udeleže shoda zveze šoferskih društev 1. novembra t. 1. v Beogradu. Popust velja od 28. oktobra do 5. novembra.
Volitve jeseni	""""—■—Lutz.
Iz Ljubljani
u— Letalski napad na Ljubljano. G. župan dr. Adlešič objavlja-. Po nalogu vojnega ministrstva se bo vršila tudi letos vaja o letalskem napadu na Ljubljano in o pa* sivni obrambi prebivalstva. Pred glavno vajo. za katero bodo objavljena še posebna navodila za postopanje ljubljanskega prebivalstva. se bo izvedla nočna Dredvaja zaradi vežbanja »vzbuue« (alarmiranja), ustavitve vsega prometa po ljubljanskih ulicah, ukinitve javne 4i privatne razsvetljave ter prestanka nevarnosti. Znak svzbune« se bo objavil 27. oktobra z 2 topovskima streloma na Gradu, 6 tuljenjem tovarniških siren, pi* skanjem železniških lokomotiv ter z rogovi na raznih vzvišenih točkah mesta. Ta znak bo trajal 2 minuti. Takoj ob početku znaka >vzbune« &e bo zatemnila (v resnem primeru ukinila) javna razsvetljava. V vseh zasebnih hišah, uradih in lokalih se morajo \-sa okna zapreti in zastreti, ter luči ugasniti reklamna razsvetljava pa ukiniti. Ve6 promet po ulicah se mora ustavit'-. Prebivalstvo po ulicah in lokalih ostane mirno in kar naj« bolj zavarovano na svojih mestih, kjer se bo nahajalo v tem trenutku: vsa vozila na ulicah se morajo ustaviti, tudi tramvaj, potniki pa ostanejo izjemoma v vozovih cestne električne železnice. Luči na vseh na mestu stoječih vozil se moraio zastreti (za kar se mora že prej vse potrebno ukreniti). Vozila, ki morajo iz javnih službenih ozirov voziti, morajo imet} strogo zasenčene luči. Za razsvetljavo v hišah in lokalih naj bodo pripravljene sveče ali žepne svetilke. Gledali* ške in kino predstave ter koncerti se vrše nemoteno, zbiranje pred temi lokali ali zapuščanje teh za časa vaje je Seveda prepovedano. Zatemnitev bo trajala do 10 minut, nakar bo dan znak »prestanek nevarnosti« z zvoaienjem velikega zvona na Gradu, ki mu sledi zvonjenje samo vaHkih zvonov vseh cerkva v mestu. Vzpostavljena bo normalna razsvetljava, v me^tu bo nastopilo zopet življenje. Kdor se ne bo ravnal po teh navodilih in se ne bo pokoraval pozivom organov javne varnosti, bo po naredbi kr. ban* ske uprave kaznovan z globo 10 do 1000 dinarjev, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni.
u— Československa obec v Lublani spo-lečne s československou doplnovaci školou v Lublani oslavi letošni čsl. statni svatek -»38. rijen« v nedeli, dne 25. rijna 1936 o 16. hod. odi po ledni ve dvorane loutkoveho divadla v Narodnim d oene v Lublani. — Zveme všechno členstvo a pratele k uča-sti na teto oslave, ktera bude doplnena vhodnvm a dustojnvm toho dne programom. — Pri teto priležitosti upozornujeme a doporučujeme vrele k učasti V7stavu če-skoslovenske knihu. ktera bude zahajena dne 28. rijtna t. r. v Trgovskem dome a potrva do včetne 8. listopadu t. r.
u— Nemščino, stenografijo, strojepis, knjigovodstvo se lahko naučite v dnevnem ali večernem tečaju na Christofovem učnem zavodu. Domobranska 15. Honorar najnižji. Informacije in prijave vsak dan.
Vsem iz Ljubljane ln okolice!
KINO ID E A LGRSnduoze™ FŽM KRIŽARJI"
ki je prirejen z genijalno točnostjo po istoimenskem romanu slavnega poljskega pisatelja Sienkiewicza. Sodelujejo najslavnejši igralci, ljubljenci kino obiskovalcev vsega sveta.
Vsi, hi so ta velefilm že gledali, si ga želijo še in še videti. Oni pa, ki ga bodo zamudili pogledati, ne bodo poznali največjega čuda filmske tehnike, ki je prikazana v tem mojstrskem delu.
Predstave so ob 16., 19. in 21.15 uri.
u— Lastnik« avtobusov, ki nameravajo
1. in 2. novembra voziti k Sv. Križu in nazaj, opozarja mestno poglavarstvo, da morajo prošnje za začasno dovoljenje vložiti najkasneje do 28. t. m. opoldne pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva.
u— Na občnem zboru J NAD »Jadrana« dne 16. t- m. je bil izvoljen in konstituiran naslednji odbor: predsednik: Drnovšek Bogdan, eand. iur., podpredsednik: Raič Dragan, cand. iur., tajnik I: Sevnik Srdan, stud. med-, tajnik II: Ko/man Jelka. stud. iur., zapisnikar: Kernc Alfonz, stud- fil., blagajnik: Vrančič Radojka, stud. fil.. gospodar: Boječ Anton. stud. iur., knjižničar, arhivar: Petrič Bojan, stud. iur-, odborniki: Satori Marjan, cand. iur.. 2un Anton, srtud-iur., Lapajne Boris. stud. iur., Cergol Izidor. stud. iur-, načelniki sekcij: ženska: Ko-stanjevec Mira. stud. fil., kulturno-znan-stvena: Mnrušič Franjo. stud tehn. in so-cialno-gospodarska: Žnidarič Vlado. stud. iur.
u— Telovadni /ečaji za odrasle in otroke. Na mnoga vprašanja glede teh telovadnih tečajev, o katerih smo že poročali, nam vodstvo tečajev pošilja naslpdnje jasnilo: Za odrasle sc vrše tečaji vsak torek. četrtek in soboto, v večernih urah, počenši od 6. ure dalje. Tečaji so namenjeni vsem. ki imajo veselje do telovadbe, ki so potrebni sistematičnega gibanja, ali pa ki od telovadbe pričakujejo boljšo telesno držo. shujšanje. okrepitev ali druge koristi. Tečaji za odrasle se vrše v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta. Prijave in pojasnila ob navedenih dneh istotam. Telovadni tečaji za otroke pa se vrše vsak ponedeljek in petek popoldne, počenši od 2. ure dalje v telovadnici na realki, Vegova ulica. Sprejemajo se otroci od 3. leta sia-rosti naprej. Tečaje vodijo strokovnjaki po modernih metodah. Vsi tečaji pa so pod nadzorstvom drž. higienskega zavoda.
u— Novo alpinsl*o 5n filmsko predavanje fotoamaterja Cveta švigtja bo v sredo 4. novembra v dvorani Delavske zbornice. Pri>azal bo filme in diapozitive iz Planice, o planinskem orlu in o Komni. Vstopnice bodo v trgovini Sport-Kmet.
u— O zadolženosti slovenske vasi bo drevi ob 20. predaval v su;terenski dvorani hotela Metropola pisnte-lj Jože Kerenčič.
u— Vodstvo na razstavi umetniške skupine G. A. Kosa, Mihe Maleša, Franceta Goršeta in češkega gosta Jana Slavič a iz Prage bo imel v nedeljo 25. t. m. ob 11. uri dap. v Jakopičevem paviljonu g. Ivan Zorman, upravnik Narodne galerije. — Opozarjamo ,da bo razstava v nedeljo zadnji dan odprta.
u— Verernj trgovski tečaj na Christolo« vem učnem zavoda. Domobranska 15. Pouk se prične v ponedeljek 26. t. m. Informacije in prijave vsak dan do 7. ure zvečer. Poučujejo se tudi posamezni predmeti.
u— Drevi ob pol 9. >plesni večer veiba z družabnimi igrami« t Jenkovj Soli—Kazina. Jutri nedeljski popoldanski ples. Vljudno vabljeni.
n— Predujaškj zbor Ljubljanskega Sokola
naznanja, da se vpieovanie v vse oddelke zaključi 21. t. m. Kar naj se blagohotno upošteva.
u— Članstvo »Društva za zgradbo Sokol* skega doma v Šiški« vabimo na občni zbor, ki se bo vršil jutri v nedeljo ob 9. dop. v veliki dvorani Sokoljega doma ▼ šLSki. Odbor.
u— SK Svoboda-SK Grafika, plesne vaje se vrše vsako soboto ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
MATINEJA Z. K. D. Jarmila Novotna
v prekrasni Leharjevi opereti
FRASQUITA
Haas Bollmann — Heinz Ruhmann — Hans Moser
Film petja in glasbe, čudovitih prizorov z morja in juga in nedosežne Moserjeve komike.
Predstave v Elitnem ldnu MATICI
v soboto, dne 24. oktobra ob 14.15, in v nedeljo, dne 25. oktobra ob 10.30.
Cene sedežev Din S.50 in 5.50.
poudariti bleščanje luskin. Tndi pri št 2. je ostal v barvni skali toplih tonov, po katerih ti dve sliki silita ia. enotnosti njegove zbirke.
Boriti se zoper zdrav razum in okus občinstva, Be pravi, boriti &e z vetrovi V tar kem boju bodo slej ko prej podlegli tudi tisti umetnostni zgodovinarji — kritiki, ki so Maleša toliko let podpihovali na krivih potih. 0 vplivu svojih najnovejših del na obiskovalce razstave se je mogel Maleš sajn več ko enkrat prepričati. Ne, da bi se moral poniževati h plehkemu okusu, toda delo, ki v največji meri zbuja le zasmehovanje, ne more imeti z umetnostjo bližjega sorodstva.. Vse, kar je Miha Maleš razstavil v desni sobi. ni kaj več ko simulacija slikarstva, preračunjena na ugoden sprejem in oceno prijateljskih kritik. Vča-si je obetal kaj več. posebno z nekaterimi grafikami in risbami, ki jim ni bilo odrekati lirično nastrojene linearne kompozicije. Hvaležnejše bi bilo. da se je v tej smeri spopolnjeval. Grafika je eno. barva je drugo. Kako malo barvnega občutja izpričujejo te teanpfere, se more Maleš prepričati, če postavi katerokoli teh podob v Kosov oddelek ali pa obesi poleg njih n. pr. svobodno komponirani narodni omament, kakršnih je bilo dovolj na zadnji razstavi ženske realne gimnazije. Takega slikarstva ne more in ne sme opravičevati m reševati nobena še tako prijateljska kritiki, četudi ga
imenujejo surrealizem, dadaizem ali kakorkoli To je simbolika najpreprostejše sorte i nekoliko ciničnega humorja in sarkastične fabule. Taka risba in kompozicija, v barvnem kakor v linearnem in ornamen-talnem pogledu dane« niti v uporabni grafiki več ne zadostuje. Tehnično tempere ne presegajo povprečnega dekorativnega pleskarskega učinka. V vseb pogledih so take vrste slikarije že daleč za nami in bodo za karakteristiko časa ohranile le pomen, kolikor mu ga bo prisodila umetnostna zgodovina.
Monotipije ne prištevamo več med čiste grafične tehnike, ker nastajajo pri njenem preti&ku nepreračunljive spremembe in efekti. To pa je tudi ves čar tehnike, zaradi katerega se je nekateri še danes poslužujejo. Sicer je brez pomena že naslikano delo le enkrat (večkrat ni mogoče) prenesti na novo podlago v pričakovanju: morda pa le kaj boljšega nastane.
Zdi se mi. da se bo Maleš v čisti risbi še najboljše uveljavil, saj so tudi na tej razstavi risbe med njegovimi kaj vrednimi deli. Dobre risbe pogoj je gotova noble&a v prednašanju. ki Malešu ni popolnoma tuja Za potrebno gotovost v oblikah pa je treba študija po naravi Več pomenkov ž njo. manj zanašanja na patronanco prijateljev — kritikov jn Maleš se bo vrnil na pot. ki ni »zaDlankana* kakor ta, ki ara sedai vodi.
O Goršetu je bilo že za Časa razstave brati mogoče in neverjetne stvari Njegova plastika pa je vendar tako preprosta, da more živeti celo brez komentarjev; kvalitete so tam. kjer skuša reševati problem plastike v določenem telesu in prostoru. Plastika brez vsakega problema pa je dolgočasna in pasta in taka rada zaide v prazno obrtništvo. Večjim plastikam nedostaje razgibanosti in so manjša dela v tem pogledu boljša. Kompozicija mu dela težave, kjer gre za podajanje samega telesa. Nemogoča in nekiparska je velika sedeča deklica. ki sedi na lastni roki. Brez estetske nakaze ni mogoče tako komponirati. Kipar je v svojem predmetu vse bolj omejen ko slikar. Človeško telo mu je najmočnejši upodabljalni motiv in je zato nezmiselno. skrivati n. pr. roke pod druge dele telesa. Goršetov element je r svobodnejšem izražanju. kakor ga kažejo »Pajdaši«, ki kar kriče po bronu. Tudi kot portretist se Gor-še uspešnejše uveljavlja. Oba portreta. Ta-lichov in Malešev. s Pajdaši in nekaterimi plastikami kažejo Goršeta t boljše plati.
Gost Jan Slaviček bi brez škode zase ta za trojico rajši izostal. Če že vabimo goste. privabimo take. ki kaj znajo in morejo kaj pokazati. Makar da je Slaviček razstavljal na beneški blenali, to zanj Se ni nobena odlika, ko je znano, da se nikjer drugod na svetu vsaki dve leti poleg mnogih dobrih ne zbere več slabih, diletantskib del. Preko tesra nivoja se tudi Slaviček ni in ne bo povzpel.	C. Škodlar.
w - 11. plf«na vaja slušateljev abit tečaja bo danes 24. t. m. točno ob pol 20. v Trgovskem domu.
u— Velik film. k| žanje triumf. »Križarji* je naslov filmu, v katerem je slavni ameriški režiser Cecil B. de Mille prikazal največjo viteško epopejo srednjega vka — križarske vojne. Nepozabne so .Mike v katerih se nam tu na platnu razvija pohod evropskih kraljev na čelu svojih železnih vojsk v deželo, kjer je tekla zt-beljka krščanstva, da jo iztrgajo iz rek krivoverskih Saracenov. S čudovito m<č-no realisti ko so prikazani krvavi boji križarskih vitezov pred trdnjavo Acre. ki jo brani mogočni sultan Saladin ter spopadi =-aracensskih in krščanskih vitezom pred Jeruzalemom, ki nepremagljiv ostane v rokah nevernikov. Z mečem krščanstvo ni moglo premagati islama. š^le strtemu so se odprla vrata do legendarnega Božjegroba, da sr. se pred njim lahko poklonili ostajiki krččan' ili voj.vk in da je ob njem v ljubezni našlo pokoj nemirno srce legendarnega angleškega kralja Fiiharda Levje-srftnega ob svoji izvolje n-ki Ber^ngariji- — Film, ki nam ga je s >Križarji« ustvaril Cecil B. de Mille je nedvcrn.no njegovo najmočnejše delo in vobče eno najboljših del filmske produkcije sploh. Nihče, ki se noče pripraviti ob resničen užitek, naj ne zamudi prilike, da si ogleda to mojstrovino filmske umetnosti, ki teče v kinu >Ideal.«
Volitve jeseni
Iz Celja
Lutz.
e— Na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika bo priredilo Ljudsko vseučilišče skupno z JC ligo v torek 27. L m. ob 20. v risalnici meščan&ke šole predavanje o Češkoslovaški s skioptičnimi slikami Predaval bo g. prof. Jan Šedivv iz Maribora.
e— Smrt uglednega narodnega moža. V četrtek je umrl na Vranskem v 81. letu starosti posestnik g. Anton Zorko. oče pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišča v Celju g. Antona Zorka. Pokojnik je deloval dolga leta v vranskem okraju kot sodni cenilec in je bil po vsej Savinjski dolini, predvsem pa seveda v vranskem okraju, znan in priljubljen. Bil je mož. ki je užival zaradi svoje ljubeznivosti ter svojega kre-menitega značaja in odločno narodnega prepričanja m^d prebivalstvom vsesplošno spoštovanje. Pogreb bo danes ob 10. iz hiše žalosti na župno pokopališče na Vranskem. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje.
e— Drugi letni pregled motornih vozil, ki služijo obitnemu prevažanju oseb. kakor tudi v s fin ostalih motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, bo v Celju v torek 27. t. m. ob 10. dopoldne.
e— Podporno društvo za ulioge učence na gimnaziji v Celju je imelo v torek 6voj 42. občni zbor. Po poročilih društvenih odbornikov z veseljem ugotavljamo, da ima dijaštvo celjske gimnazije mnogo iskrenih prijateljev v mestu in okolici, ki se tudi v teh časih še zavedajo svojih dolžnosti do mladine. Predsidnik in blagajnik sta se zato teh dobrotnikov v svojih poročilih tudi B hvaležnostjo spominjala. Društvo razdeli med dijake letno okrog 2000 knjig in za božičnico obdaruje skupno s podmladkom Rdečega križa precejšnje število učen-cwv z obutvijo in obleko. Za nove knjige izda letno nad 10.000 Din. Za poslovno leto je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor in sicer: predsednik je direktor Mravljak, podpredsednik odvetnik dr. J. Hrašovec, blagajnik profesor v p. J. Kardinar, tajnik in knjižničar prof. S. Melihar, odborniki pa prof. v p. J. Kožuh, opat P. Jurak ter prof. P. Holeček, J. Napotnik. S. Brodar, P. Kovačič in J. Mlinar.
e— Srečke ta drugi razred drž. razredne loterije so prispele in se> dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Obnovite srečke čimprej!
KINO METROPOL. Danes ob 18.15 in 20.30 »VESELA VDOVA« (Die lu.stige Witve). — Ob 16. uri MATINEJA.
e— Kino Union. Danes ob 18.30 komedija »Harold — mlekar« s Haroldom Llovdom, ob 16.30 in 20.30 velefilm »Peseim z neba« 7 J nom Kicpuro in dve predigri
Iz Maribora
a— Volilno gibanje na P«brežjo. veliki mariborski okoliški občini je zelo živahno saj nosi ta občina menda rekord med slovenskimi občinami pri sedanjih volitvah. Vložene in potrjene so bile namreč kar štiri kandidatne liste, od katerih se vsaka bori za zmago. Nosilec prve liste je dosedanji župan Maitija Volk, ki lahko z zadoščenjem gleda na svoje delo v pretekli triletni dobi. To delo priznavajo vsi občani, ki so mu hvaležni za izvedeno obsežno elektrifikacijo Pobrežja, za izpoookintev tn izboljšanje cest, za skrb za tezensiko postajališče Hd. Tudi pobreaka drušrtva so imela v njem vedno dobrega podpornika m zagovornika, zlasti pa reveži in otroci, ki j-f je pomagal, kolikor je največ mogel. Občani ga poznajo kot moža poštenjaka in vzornega gospodarja. Enaki so tudi delavci im gosnodarji. ki so na njegovi listi. V njihovih rokah bo pobreška občina tudi v bodoče lepo prosrvevala.
a— Požar. V Orehovi vasi pri Mariboru je včeraj zjutraj okoli 3. ure Izbruhnil požar pri posestniku Francu Mesariču. ter se naglo razširil tudi na gospodarsko poslopje soseda Jakoba Meglica. Na kraj požara
so takoj prišli e-asilci iz Maribora, Hotinje vasi, Bohove in Pobrežja ter ogenj lokali-zirali. Zgorela je domačija ol>eh navedenih posestnikov in znaša škoda nad 100.000 Din. S pravočasno intervencijo so gasilci preprečili, da ni vsa vas postala žrtev ognja, ki je bil najbrže podtaknjen, a— Jugoslovensko-češkoslovaška liga in i Češki klub v Mariboru priredita v sredo, 28. t. m. ob 20. v spodnji dvorani hotela »Orel« slavnostno akademijo v počastitev češkoslovaškega narodnega praznika. Vsi prijatelji češkoslovaško-jugosiovenske vzajemnosti so vljudno vaMjeni-
Ofil«« i« regittr. pod S Št 1753 od II. XH t«33.
a— Razširjenje električnega omrežja- Te
dni so pričeli delo na razširjenju električnega omrežja na Teznem. Na potrebnih križiščih se postavljajo nove svetiljke. Dovršene je delo v Jenkovi ulici, sledita še Maistrova in Krekova ulica.
a— Pobuda dijakov. Ferialni savez mariborskih srednjih šol bo prirejal vsako soboto ob 17. v dvorani Ljudske univerz« predavanja s skioptičnimi slikam L Predavanja so namenjena dijakom, njihovim staršem in vzgojiteljem. Otvoritveno predava^ nje bo danes v soboto o naši prostelici
a— Za izobrazbo mariborskega obrtništva. Tečaj mojstrskih izpitnih predavanj v Mariboru, ki se je pričel 30. septembra, je bil te dni zaključen. V tečaj, ki ga je organizirala mariborska poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda, se je vpisalo 86 udeležencev. Končni uspeh tečaja je prav zadovoljiv.
a— Razburjenje v delavski koloniji Mestna občina j esklenila zvišati mesečne obroke za odplačilo stanovanjskih hiš v delavski koloniji. Med stanovalci je povzroča ta ukrep umljivo razburjenje, ker ao bili odplačilni m«=spčni obroki točno določeni že ob vselitvi vsmii=lu 20 le-tne amortizacijske dobe. Stanovalci delavske kolonije so vložili na mestno občino protestno spomenico, ki pa še ni rešena. Stanovalci so skleniti, da bodo plačevab" dosedanje obroke.
Danes ob 20. uri in jutri ob 15., 17. in 20. uri 2 senzaeijonalna sporeda : »TIRALICA« — Kriminalni velefilm »Jennie Gerhardt«. Ljubavna drama s Sylvlo Sidney. Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6-50-
a— Košaški uboj pred malim senatom-Pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjal 27 le t na delavec Alojzij Kamel iz Počehove, ki je 5. julija popival z nekaterimi fanti v Kolari-čevi gosrtilni v Počebovi. Pridružil se je vaškim godbenikom, ki so prišli v omenjeno gostilno. Ker pa srta v tej gostilni že igrala Alojzij Majer in neki vinioar, je gostilničar prepovedal došlim godbenikom, da. bi igrali tudi oni. Vinjeni fantje so se razburili i, pa so končno vendarle odšli iz gostilne. Ker so na dvorišču začeli razgrajali, je sSopil na dvorišče Alojzij Majer. hoteč fante miriti. Toda to je postalo zamj usodcpolno- Karneit je navalil nanj in mu zasadil nož v trebuh. Majer se je zgrudil na tla rn so ga poklicani reševalci odpre-mili v bolnišnico, kjer je pa že naslednjega dne umri. Kameit sicer priznava zločin, pač pa se izgovarja s silobranom. Obsojen je bii na- 7 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Iz življenja na deželi
It Ptofa
J— JČ-llga v Ptuju bo proslavila v dvo-rr.ni Glasbene matice drevi ob 20. proslavo češkoslovaškega državnega praznika z lepim programcim. Občinstvo se vljudno vabi k Obilni udeležbi.
j— Kino. Danes in jutri se predvaja film »Duše pod bičem«. V gl. vi. Lida Barov a, Albrecht Schonhals in Vili Bergel.
Z Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« predvaja danes in jiutri ob 20- uri (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Chopinov poslovilni valček« iz dobe poljske vstaje. Med dodatki: Paramountov in Univerzum zvočni tednik ter domač Zora zvočni 'ednik. Sledi velefilm *MazuTka«.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. m jutri ob 15-15 in 20 zvočni film »TV.TE «. katerega dejanje se odigrava visoko v veličastnih planinah. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik.
Gospodarstvo
Pred znatnim povečanjem našega izvoza
živine
Zaključek trgovinskih pogajanj v Nemčijo
Iz Beograda poročajo, da so pogajanja mešane jugoslovensko-nemške komisije, ki so se vršila v Dresdenu, z uspehom zaključena in se je vodja delegacije g. Milivoj Pilja že vrnil v Beograd, medtem kc je šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Petrovič odpotoval v Berlin, kjer se sedaj pogaja z nemškim centralnim uradom za prehrano o cenah agrarnih proizvodov, ki jih bodo Nemci od nas kupovali. Ta pogajanja bodo zaključena sredi prihodnjega tedna.
Glede višine novih kontingentov za živino in živinske proizvode se ioznava naslednje da so za nas zelo ugodni. Kontin-žient za svinje znaša do konca letošnjega leta, 40.000 komadov, ra naslednje leto pa 80.000 komadov, ln sicer '/s v zaklanem fttanju in '/s v živem stanju. Na teden bomo torej do konca leta lahko izvozili do 5000 svinj, kar je znatna količina, ki bo vplivala tudi na naš trg. Pa tudi letni kontingent 80.000 glav je znaten v primeri s skupnim našim izvozom (lani 218.000 glav).
Za govejo živino je odobren kontingent v višini 25.000 glav. Tudi ta kontingent je sa. naše izvozne možnosti izredno velik, fraj je lani ves naš izvoz goveje živine srnašal le 37.000 glav. Ta kontingent za govejo živino bo prišel predvsem v po-štev za severne kraje, t. j. za savsko in dravsko banovino ter za del Vojvodine, ker bomo izvažali le veliko in dobro reje-tio živino v teži 500 do 600 kg, dočim slaba živina ne pride v poštev.
Nadalje nam je odobren kontingent za mast, in sicer do konca leta v višini 125 vagonov, za naslednje leto pa v višini
okrog 600 vagonov. Po doseženem sporazumu v Dresdenu bomo znova lahko izvažali tudi perutnino in bo Nemčija uvoz perutnine po možnosti podvojila. Lani smo v Nemčijo izvozili 859 vagonov žive m zaklane perutnine.
Obnova trgovine z Italijo
Trgovina z Italijo se prav za prav še ni pričela, čeprav se delajo že zaključki za izvoz odnosno uvoz. Največ interesa je pri nas za uvoz prediva iz Italije in so po nekih informacijah že napravljeni sklepi v vrednosti 10 milijonov lir. Italija pa se predvsem zanima za našo živino. Po devalvaciji lire je ii talij anska vlada napravila ukrepe, da prepreči povečanje cen življenjskim potrebščinam. To pa je povzročilo, da je nastopilo pomanjkanje mesa. V novem trgovinskem sporazumu je določen kontingent za uvoz goveje živine in telet v vrednosti 10 milijonov lir, in sicer za dobo do konca marca prihodnjega leta. Ta kontingent ustreza številu okrog 20.000 glav. Lz Rima pa poročajo, da si uvozniki prizadevajo doseči povečanje kontingenta za uvcz goveje živine vsaj na 20 milijonov lir polletno, italijanski trgovci so zadnje dni pri nas baje že pokupili okrog 15 vagonov goveje živine za izvoz v Italijo.
Olajšani izvoz perutnine in jajc v Anglijo
Urad za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je prenehal izdajati kontingentna potrdila za izvoz jajc, zaklane preutnine in puranov v Anglijo, ker je Anglija za te predmete zopet uvedla režim svobodnega uvoza. Nadalje pa obstoja kontingentiranje za uvoz jugoslovenskih svinj v Anglijo in bo za svinje urad nadalje izdajal potrdila.
Razširjenje telefonskih central
v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani
Službene novine od 22. t. m. objavljajo uredbo o razširjenju telefonskih instalacij in telefonskega omrežja v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani ter o načinu financiranja teh del. To uredbo je izdal ministrski svet na predlog ministra za pošto, telegraf n telefon, in sicer na osnovi § 98 finančnega zakona.
Uredba pooblašča poštnega ministra, da izvede razširjenje telefonskih instalacij in telefonskega omrežja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in da sme za ta dela potrošiti 55 milijonov Din, in sicer 38 milijonov za nabavo telefonskih central, visokofrekvenčnih ureditev, naprav za oskrbo s to-
•n, telefonskih aparatov, kablov in kabel-
ega materiala. 17 milijonov pa za nakup emljišč in gradnjo novih odnosno za adap-acijo obstoječih zgradb za telefonske cen-rale v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, za montažo, za napravo telefonske kanalizacije, za polaganje kablov, za nakup mate-nala za telefonsko omrežje in za delavske mezde
Nakup central in ostalih oaprav iz kredita za 38 milijonov Din bo izvršilo poštno ministrstvo, in sicer tako, da se bo odplačilo izvršilo v najmanj petih letih. Izdatke za nakup zemljišč ter gradnjo odnosno adaptacijo zgradb za telefonske centralc, za montažna dela itd. v višini 17 milijonov, pa naj poštni minister krije s posojilom pri Poštni hranilnici. Izdelavo telefonske kanalizacije, polaganje kablov, montažo aparatur in izdelavo zračne telefonske mreže lahko poštno ministrstvo glede na spccialni
značaj tega dela izvrši v lastni ali mešani režiji, vendar se morajo vse nabavke materiala in vsa dela izvršiti po odredbah zakona o državnem račudovodstvu vendar tako, da se pogodbe o nabavi materiala lahko sklenejo na daljši rok, nego emo leto Ves material iz prvega dela kreditov v višini 38 milijonov Din (centrale, aparature), ki ga bo ministrstvo nabavilo iz inozemstva se oprošča carine, osnovnega in luksuznega davka, ter ostalih vzporednih dajatev, kolikor se ta material ne izdeluje v državi
Kakor smo že nedavno poročali bosta v Beogradu samem postavi leni dve novi avtomatski centrali, ena za 2000 številk (z možnostjo razširjenja do 10.000 številk) in ena za 1000 številk (z možnostjo razširjenja do 5000 številk), vrhu tega pa še dve novi avtomatski centrali v Zemunu za 1000 številk in v Pančevu za 5000 številk. Za obe novi beograjski centrali bosta potrebni dve novi zgradbi Nadalje bo v Beogradu izvršena tudi telefonska kanalizacija s kabli. V Zagrebu bo obstoječa telefonska centrala preurejena od sedanjega sistema s številkami do 10.000 na sistem s številkami do 100.000 in bo centrala obenem razširjena za 2000 novih številk. Prav tako bo izvršena telefonska kanalizacija. V Ljubljani pa bo telefonska centrala razširjena za najmanj 1500 številk in bo zgrajena ena pod-centrala za najmanj 100 številk. Obenem bo izvršena telefonska kanalizacija. Za vse te centrale v Beogradu, Zagrebu ta Ljubljani bo treba nabaviti tudi nove telefonske aparate.
Gospodarsko vesti
= Francija pripravljena povišati uvoz iz
Jugoslavije. Kakor znano, je bilo še pred devatvicijo franka dogovorjeno, da se bodo 20. oktobra pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Naša vlada je že ob koncu prejšnjega meseca stavila francoski vladi predloge glede povečanja našega uvoza blaga v Francijo. Medtem pa je prišla devalvacija franka, ki je vsaj zaenkrait one mogoči:a izvoz v Francijo in se trenotno ne morejo izkoristiti niti odobreni kontingent:. Predvidena pogajanja so bila odlo-ž-ena. Francoska vlada pa je pripravljena olajšati uvoz našega blaga v Francijo, in sicer predvsem z znižanjem carin. Zato je francosko zunanje ministrstvo prosilo našo vlado, da ji sporoči precizne predloge glede znižanja francoskih uvoznih carin na agrarne proizvode.
— Predite* naših klirinških terjatev v
Madžarski. Pred dnevi so prispeli v Beograd zastopniki madžarske industrije, ki bodo z zastopniki pristojnih oblasti skušali doseči sporazum glede likvidacije naših kli: rinških terjatev, ki znašaio 90 milijonov Din in sicer v obliki kompenzacijskih kupčij. Obenem se mudi v Beogradu tudi posebna madžarska delegacija, ki pogaja za ureditev predvojnih dolgov. Končno prispe v Beograd tretja delegacija iz Madžarske, ki se bo z zastopniki vlade in Narodne bank^ pogajala za ureditev in likvidacijo medsebojnih terjatev med obema državama. Vse to spada v okvir pripravljalnih del za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Pogajanja za pogodbo samo se bodo vršila v Budimpešti.
= Devalvacijska bojazen na Poljskem.
Poljska spada med države, ki so več ali manj zrele za devalvacijo. Takoj prve dni po padcu francoskega franka so poročali iz Varšave, da ni izključeno, da bo tudi Poljska izvedla devalvacijo. Poljska vlada se je odločila braniti sedanjo pariteto. Navzlic temu se je razvil na poljskih borzah spekulacijskj val v delnicah, ki predstavljajo stvarne vrednote Razviila se je tudi špekulacije s hišami in zemljišči, zlasti pa je veliko povpraševanje po zlatu, k' se danes v privatni trgovini že plačuje s premijo 15 odstotkov. Tudi dolarji se pod roko na črni borzi prodajajo za 15 odstot d^žje. Jzjsve predstavnikov poljske vlade, da Poljska ne bo devalvirala, niso mogle kiš BosaS"**- glede devalvacije.
— Ustanove iz podpornega sklada Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpihuje za leto 1936. za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po l>in 100. — Prošnje naj ®e pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1936, opremlje« ne z dokazi kakor tudi s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrše^ val, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, odno»no da je pro&iHka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje onih, ki ni60 izvrševali samostojno kakega obrta aH trgovine in torej niso ni<kdar bili zbornični pripadniki, ne prihajajo v r>oštev.
Borze
Na ljubljanski borzi se ofrcielni tečaji deviz niso bistveno spremenili v privatnem kli* ringu so se trgovali avstrijski šilingi po po 8.64, za angleške funte pa je bilo povpraše-vanje po 241.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih fK> 241.5550. v avstrijskih šilingih po 8.66; g;rški boni so «e nudili po 31.25, klirinške nakaznice v lirah pa po 3.10. Nemška klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.53, v Beogradu 14.4557 in v Zagrebu 14.40. odnosno za konec novembra 13.95.
Na zagrebškem efektnem tržišču je noti* rala vojna škoda 372—373 (v Beogradu je bil promet po 370—371), tudi v ostalih vrednotah nj bilo zaključkov.
Deviz*
Curih. Beograd lo. Pariz 20.24, London 21.2775, Newyork 435.25. Bruselj 73.2750, Milan 22.9250, Amsterdam 234.75, Ber<in 174.75, Dunaj 75, Stoakholm 109.70. Oslo 106.90, Kobenhavn 95. Praga 15.40, Varšava 81.80 Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Bukarešta 3.25.
Ljubljana. Amsterdam 2340.16-—2351.26, Berlin 1743.03-1766.91, Bruselj 730.20— 735.26 Curih 696.45—1003.52. London 211.80 —213.86, Newyork 4304.76—4341.07 Pariz 201.52—202.96, Praga 153.44—15454. Trst 227.70—230.78.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote,- Vojna škoda 372—373, 1% agrarne 48« jftfip, 9h
Poceni in dobro kupuje — kdor pazi, kaj
4	rn rn	O tem se boste najbolj prepričali pri nakupu našega blaga, ker Je danes
KUPUIC Z	.	priznano najboljše ia najcenejše.
Cene našega blaga ca obleke ao od 120,— do 1S0.— dinarjev po metru
*^\VLADA TEOKAROVIČ i KOMI
P a A A C I N
Tkanine za vsak žep in vsak okus.
Tovarniike prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4
in v vsakem večjem mestu Jugoslavije.
begluške 68—69.50. 7% invest. 83.50 bi. del-7% Blair 76—76.50. 8°/» Blair 86.50 bi. delnice: PAB 190—196. Trboveljska 180—1S7, Sečerana (teijek 135 den., Dubrovačka 200 den.
Beograd. Vojna škoda 369.50—371 (370-371) 4% agrarne 48.25 den., 6»/o begluške 68.50—68.75 (68.50). 7% in vest. 85—85.25, 7% Drž. hip. banka 90 bi. 7°'o Blair 76—77 (76.25). 8% Blair 85 85.50 (85.50). Narodna banka 6970—7000 (7000), PAB 192 den. (193).
Blagovna tržišča
21 TO
-f Chicago, 23. oktobra Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.125, za maj 113.125, za julij 99: koruza: za dec. 94. za maj 89.75, za julij 86.875.
+ \Vinmpeg, 23. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 110.25. za dec. 108.375. za maj 109.125.
+ Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca omahujoča. Pšenica (78 kg): baška in banatska 153 — 157; sremska m slavonska 154 — 157; baška ladia Tisa ali Begej 162 _ 164; sremska ladja Sava lbO — 162 Rž: baška 127.50 — 130. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 102 — 105; jari, 68 kg 122.50 — 125. Oves: baški, sremski in slavonski 95 — 97.50. Koruza: baška sremska 101 — 103: banatska 99 — 101. Moka: baška in banatska 242.50 — 252.50: »2« 222 50 _ 232.50; »5« 202.50 — 212-50: »6« 182.50 — 192.50; »7« 145 — 155; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski in ba-natski 79 — 86- Fižol: baški beli brez vreč 167 50 — 170; z vrečami 180 — 185.
BOMBAŽ
-j- Liverpool, 22. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.68 (prejšnji dan 6.72), za dec. 6.63 (6.69).
-f Newyork, 22. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 11.77 (1180j, za maj 11.91 (11.93).
Belokranjsko pismo
1 l Črnomlja uam pišejo:
Nekaterim gospodom še danes ne gre v glavo, da se tudi v Belokrajini ljudje prebujajo in da jih ni mogoče več komandi-rati po mili volji. Star je že slovenski pregovor: »Ce stopiš mački na rep, zacvilile Tudi za našega »Sloveneevega« dopisnika velja. Na vse mile viže si trudi bagateli-zirati ljudi, ki so z nesebičnim delom za splošno narodno stvar materialno in moralno dvigali Belokrajino in posebej še Črnomelj. V te ljudi se more zaletavati le človek, ki ga je prevzela volilna mrzlica. Razsodni in uvidevni ljudje pa vedo. da so prav ljudje in posebej še gospod, v katerega se dopisnik anonimno zaletava, napravili vse. kar je bilo mogoče, da be koristi črnomeljskim prebivalcem.
Lepa cvetka je tudi tista o strahu ljudi iz »sračjega gnezda« prod nasprotniku E, gospodje, tu bo pa obratno! Saj se poznamo! — Gospoda, ki ju pozivate naj data Crnomeljčanom nazaj, kar sta od njih dobila, bosta to rade volje storila, saj sta že sedaj tako delala; seveda pa bosta zahtevala pojasnila, kam ta »prispevek« gre. Kaka revizija bi skoraj gotova ne škodovala... Tema gospodoma tudi očitate, da sta tujca. No, take še nismo slišali iz vaših »modrih« ust. Na lastni grudi, Jugoslovan v Jugoslaviji, pa tujec?! No, veste na take neresnosti pač ni odgovora. Kako n. pr. bi izgledalo, če bi zahtevali Zagrebčani, da naj se izžene onih 40.000 Slovencev iz Zagreba?
Pa še tisto o pooblastilu! Naj naim bo blagohotno dovoljeno diskretno vprašanje: Kdo pa je vas pooblastil, da govorite v imenu vse Belokrajine? Ko boste odgovorili na to, vam bomo tudi mi iskreno raz^ jasnili vprašanje o pooblastilu, če se v resnici sami ne spoznate na organizacijo.
Zadnja seja občin« odbora na Jesenicah
Jesenice, 23. oktobra.
V sredo zvečer je bila v mestni posvetovalnici na magistratu poslednja seja sedanjega občinskega zastopa ki ie z velikimi uspehi zaključil svojo triletno poslovno dobo. Župan mr. ph. Jože Žabkar je prečital nujne predloge članov občinske uprave dr. Ernesta Rekarja in dr. Maksa Ober-sncla. Obema predlogoma je bila priznana nujnost G. župan je nato izčrpno poročal v finančnem stanju občine, ki je prav zadovoljivo. Mestni blagajnik g. Janko Av-senik pa jc predložil v razpravo računski zaključek občine, ubožnega zaklada in depozitov iz tujskega prometa za 1. 1935/36.
Iz njegovih podatkov je razvidno, da je imela občina od 1. IV. 1935 — 31. III. 1936 2.065.760 Din dohodkov in 1,707.513 Din razhodkov, tako da znaša prebitek 358.246 Din. Iz proračuna za 1. 1935/36 se je nakazalo v razne investicijske fonde 77.437 Din. Vloge mestne občine v raznih deftiarnih zavodih pa znašajo 365.709 Din.
Vrednost nepremičnin in inventarja znaša 3,319.974 Din. Stanje dolgov, ki so jih napravili prejšnji občinsiki odbori kljub visokemu odplačilu na anuitetah še vedno znaša 1,516.727 Din, terjatve občine pa okroglo 300.000 Din.
Dohodki ubožnega zaklada za minulo poslovno leto so znašali 177 409 Din dohodkov in prav toliko razhodkov Ubožni zaklad ima pri denarnih zavodih vloženih 58.919 Din.
Poročilo blagajnika g. Avsenika je bilo z velikim odobravanjem sprejeto na ina-
V razpravo sta prišla nujna predloga
dr. Rekarja je bila z glasovi večine odobrena oddaja mizarskih del pri Gasilskem domu Filipu Lazarju ml., kleparska dela Karolu Neumanu, naprava betonske krovne plošče na pokopališkem zidu stavbenemu podjetniku Regovcu. Oddana so bila druga stavbna dela samim domačim obrtni- • kom, ki so bili najnižji ponudniki. Dr. Obersnelov predlog pa sc je nanašal na porabo ' presežka iz obračuna za 1. 1935/1936 v iznosu 358.246 Din. Plačale se bodo obveznosti iz prejšnjih let za razlaščena zemljišča v znesku 128.000 Din; za gradnjo Gasilskega doma sc je odobrilo še 125.000 Din, tako da je sedaj zbranih v ta namen 400.000 Din za vodovod Podmcžakljo se je določilo še 75.000 Din, za vodovod pri Sv. Križu pa 19.000 Din, preostali znesek pa za nujno potrebna dopolnilna javna dela. Oba predloga sta bila sprejeta.
Ob koncu se jc predsednik kluba občinskih odbornikov JNS v lepih besedah zahvalil vsem za uspcšmo delo, osobito pa županu g Zabkarju in blagajniku g. Avse-niku. ki sta vložila velik trud za to. da se je saniralo občinsko gospodarstvo. Prisrčne besede je naslovil tudi na člane obeh manjšinskih skupin in naglasa!, da so kljub temu, da so bili nazori različni, vladali med člani občinskega odbora tovariski osebni stiki; v korist občine naj se taki stiki gojijo tudi v bodoče. V imenu kluba JRZ se je g. dr. Obersnelu zahvalil občinski odbornik in banski svetnik g. Peter Cernej, v imenu socialistov pa g. dr. Štempihar.
Iz življenja na dežel?
BRASLOVČE. Te dni nas je obiskal neki večji gospod, da bi bodril zagovornike nasprotniške liste. Obsuli so ga s tolikimi željami in zahtevami, da jim ne bi mogel ustreči, tudi če bi hotel. Sedaj govorijo naokrog, da so vse to že izposlovali, vendar pa jim nihče ne veruje, ker ljudje vedo, da veljajo zakoni za vse in tudi za našo občino. Sploh je značilno za nje, da si skušajo pomagati samo z grožnjami in lažmi. Ako bi se čutili bolj trdne, bi tega gotovo ne delali. Zavedni občani pa se ne dajo zmotili in so slej ko prej za listo, katere nosilec je mladi in ugledni posestnik gospod Franc Plaskan. Njegov program je, naj se občina vodi brez strankarstva in na korist vseh prebivalcev. Tudi v bodoče naj se z denarjem davkoplačevalcev gospodari tako varčno in skrbno, tako nesebično in požrtvovalno, kakor se je gospodarilo doslej pod vzglednim županovanjem gospoda Omladiča, ki je sedaj zaradi svoje visoke starosti odklonil kandidaturo. Enako dobro in požrtvovalno bo vodil občino gospod Franc Plaskan, zato bodo občani v nedeljo volili njegovo listo.
ŠOŠTANJ. Pri nas bomo hndi v nedeljo samo eno kandidatno listo, na kateri kandidirajo ljudje iz najrazličnejših taborov. Največ jc med kandidati namečencev Vo-šnakove tovarne in od tovarne odvisnih obrtnikov.
Te dni se je pri nas osnovala tudi krajevna organizacija JRZ, za katero ima največ zaslug šmihelski gospod župnik. Njegova aktivnost se med meščani zelo komentira.
BESNICA pri KRANJU. Kranjski listič, ki ga vsiljujejo ljudem tudi pri nas, ima
I gotovo zelo slab želodec, ker ie dve leti kar na debelo požira to »nesrečno JNS«, pa je še do sedaj ni mogel pohrustati, čeprav že tudi dve leti pravi, da je nikjer nič ni. V zadnji številki se je spravil tudi nad pristaše JNS iz Besnice, čeprav pri nas ni volilne borbe. Prav po nepotrebnem se zaletava tudi v tukajšnjega obrtnika in trgovca Janeza Pisovca, ki mu očita, da je obrt-| nik brez obrtnega lista itd. Laže se tudi o nekakih zakotnih sestankih, o katerih trdi, da so bili pri nas. Pa če bi tako ne delal, bi ne bil zvest samemu sebi. Sicer pa ve-j mo, kako je z njegovim dopisnikom in kako pridno »trenira«. Kar grozi z nekimi revizijami, so mu dotični vedno na razpolago in tudi vsem revizorjem. Videli pa bomo, kdo ima maslo na glavi
PREVALJE. Nedavno je bilo pri nas dobro obiskano zborovanje »reškega učiteljskega društva Bilo je zelo zanimivo in živahno. Soglasno je bila zopet izvoljena dosedanja društvena uprava, glavnemu in izvršnemu odboru JUU pa je bila poslana zaupnica s pozivom k vztrajanju na stanovski linij L
Dne 11. t. m. smo imeli kmetsiki tabor z veliko tombolo. Lepi dobitki tombole so privabili tudi obilo kmetov in delavcev. Prevaljčani smo se lahko potolažili: če je že šel srez, pa nam je ostala krava, ki jo je tombola naklonila brezposelnemu rudarju. Seveda tudi brez govorov ni bilo, saj so nastopili kandidati za vse sedanje in bodoče volitve. Zaradi tombole so bili zbrani ljudje najrazličnejših prepričanj, tako da smo videli res pravo »ljudsko fronto« ali j>sračje gnezdo«, kakor bi rekel »Slovenec«.
GOMILSKO. Kakor je »Jutro« že poročalo, je nosilec kandidatne liste v naši občini ugledni posestnik in dobri gospodar Jože Sketa iz Trnave. Tudi drugi kandidati na njegovi listi ®o sami ugledni občani, ki bodo vodili občino tako, da bo koristno za v*e prebivalce. Občinsko gospodarstvo nima nikakega opravka ne e politiko, ne z vero. Zato se čudimo tudi župniku, da se v volitve tako vmešava, čeprav se drugače pri nas še ni mogel dobro vživeti. Po občini se mnogo govori o nekem možaku, ki hodi od hiše do hiše, pa se je te dni enkrat tako močno okrepčal, da se je moral odpočitj kar sred' ceste, kjer bi ga bil kmalu povozil avtobus. Drugih novic za enkrat pri nas ni, kako pa bo v nedelio. boste že videli. Razsodni obča, nj bomo volili listo Jožeta Škete. ker vemo. da bo občinsko gospodarstvo pri njem v najboljših roikah.
Odlikovanje zagrebškega župana
Zagreb, 23. oktobra, o. Zagrebški župan dr. Rudolf Eeber je odlikovan z redom Jugoslovenske krone II. stopnje.
Kongres veterinarjev
Zagreb. 23. oktobra, o. V prisotnosti bana dr. Ružiča in drugih odlionikov je bil danes slovesno otvorjen XV. kongres Jugoslovenskega veterinarskega udruženia. Kongresa se udeležuje nad 150 veterinarjev iz vseh pokrajin države. Po otvoritvenem govoru predsednika ®o zborovalce pozdra%'ilj ban dr. Ružič, zastopnik zagrebške občine in drugi odličniki. Z otvoritvene svečanosti so bile poslane udanostne brzojavke Ij. Vel. kralju in kraljevim namestnikom. Na popoldan; 6kem zasedanju je kongres soglasno odobril poročila uprave o delu udruženja v preteklem letu.
JugoftJarr. P. Bareralorl & Go., d. *. «. Maribor.
Počastitev spomina vojvode Vuka
Legendarni četniški vojvoda dobi spomenik
Beograd, 23. oktobra.
Lepa spominska svečanost Je združila danes v Beogradu oficirje, ki so pre<j 35 leti dovršili 32. letnik vojne akademije. Jutri pa bodo ti oficirji počastili spomin svojega zglednega tovariša Vuka Popovi-ča — legendarnega četniškega vojvode Vuka, kateremu prestolnica odkriva spomenik . Vojvoda Vuk je bil med naj-požrtvovalnejšimi borci za našo narodno in državno svobodo. Vrline, ki so dičile njega, pa je kazal v izdatni meri ves njegov letnik vojne akademije, ki je pred 35. leti poslal v odrede srbske vojske 194 mladih podporočnikov. Od njih jih je danes živih samo še 98, nad 60 pa jih je izdihnilo na krvavih bojiščih. Aktivno vojaško službo Jih vrši še 31.
Posebno značilno za 32.1etnlk vojne akademije pa je to, da se je z Vukcm Popovi-čem vred mnogo teh mladih oficirjev z največjim požrtvovanj&m udeležilo č?tni-ške akcije. Pred 35. leti, ko so mladi podporočniki zapustili vojno akademijo, je ves Beograd prevzela skrb za rojake pod tujim jarmom. V Beogradu je bil ustanovljen odbor četniške akcije v namenu, da zaščiti srbski narod pod tujim jarmom in da uvede dalo za uedtnjeaJe in omvobo-Srhije. Odbor Je pttsl delo-
vati leta 1903. in že zgodaj spomladi 1904 je prekoračil mejo prvi četniški odred. Nihče od tega odreda se ni vrnil. Zadnji njegovi člani so padii v krvavi borbi 9. maja 1904. pri šuplji steni na Pčinji. Med prvimi je zapustil regularno vojsko podporočnik Voja Tankosič, poznejši slavni četniški vojvoda. Preoblečen v trgovskega potnika je v jeseni leta 1903. obhodil ves Poreč in bitoljsko področje ter tam iskal zaupnike za četniški pokret. Na sam veliki petek 16. aprila leta 1905. so se spopadli četniki z močnimi turškimi četami na Celcpeku. Voditelji četnikov so bili mladi oficirji 32.1etnika vojne akademije. V prvih borbah so padli odlični četniki-oficirji Pera Todorovič, četniški vojvoda Brana Jovanovič iz Sabca in Bogdan Hajnc iz Beograda. Bogdanu je postavil lep spomenik njegov šolski tovariš in pobratim, upokojeni armijski general Peter živkovič. Vojvoda Vuk Je preživel precej svojih tovarišev, naposled pa je tudi on prelili svojo kri za domovino 16. novembra 1916. na Gniništu kot poveljnik odreda dobrovoljcev. Pod njegovim poveljstvom se je odred proslavil 17. septembra 1916. pri zavzetju Kajmakčalana, dva dni pozneje pa pri nankoku na Sivo
Italijansko Benečijo je zadnje dni obiskal precej hud potres, katerega refleksivno sunke smo občutili tudi pri nas. Na sliki vidimo magistratno poslopje v Vidmu (Udine), kjer so ljudje ponoči v strahu bežali iz hiš na prosto
78 let na stolu
V starosti 89 let je umrl v Hullu na Angleškem \Villiam Hcnrv Barkcr, pisar neke odvetniške tvrdke. Umrl je s peresom v roki. Navzlic svoji visoki starosti ni hotel v pokoj. Kjer je začel kot 11-lcten otrok, tam je hotel tudi umreti. Da bi se mu izpolnil ta življenjski ideal, je presedel 78 let na istem stolu. Na tem stolu je preživel svoj srebrni, zlati in demantni jubilej službe.
Hiša grozovit® srar
Strašen zločin pri Kielcah na Poljskem
Žepni Soaograf
Na bližnji mehanični razstavi v Turinu bodo pokazali javnosti med drugim nov italijanski izum za sprejemanje in proizvajanje zvokov na tenkih celofanskih trakih. Novi izum je praktičen posebno zavoljo svojih malih izmer in nizke cene. Na celo-fanske trake zabeleženi zvoki kakršnekoli vrste se dado takoj reproducirati.
Ladja »Van der Vyk«. Po najnovejših vesteh je povzročil njeno nenadno katastrof«^
morski potres
Dežela največjega avtomobilskega prometa
Na banketu ob priliki nove avtomobilske razstave v Londonu je prometni minister Hore-Belisha med drugim omenil, da izdelajo na Angleškem vsako leto nad 500 tisoč avtomobilov. V vsaki minuti izdelajo torej en avto. Anglija pa je obenem tudi dežela z relativno največjim avtomobilskim prometom. Tu pride namreč 23 avtomobilov na kvadratno miljo. V Zedinjenih državah znaša ta gostota komaj osem avtomobilov na miljo.
Kupujte domače blago!
V	kraju Stawy v poljskem okrožju Kiel-ce se je zgodil nepopisno grozoten zločin.
V	kraju živijo po večini židje. Ko je te dni prinesel neki pismonoša uradno listino za trgovca Chaima Schmulefzika in mu na ponoven poziv nihče ni odprl vrat, je opozoril policijo, ki je vlomila v stanovanje in preiskala hišo. V raznih prostorih so pri tem našli trupla trgovca Schmulefzika, njegove žene Leje, njegove sestre Rut in Rutinega zaročenca, učitelja Rosela Wol-fa.
Te štiri osebe je neznani morilec, ki je moral razpolagati s silno močjo, kakor so kazali znaki na truplih, zadavil z golimi rokami. Kako se je moglo to zgoditi, ne da bi nihče slišal klicev nesrečnih žrtev, si r_e
vedo razlagati. Zgoditi se je moralo kvečjemu tako, da je po vrsti zvabil četvorico v kakšen oddaljen kot prastare hiše n jih tam umoril, potem je pa žrtve zvlekel v različne prostore. Njegov bes se ni ustavil niti pred domačimi živalmi, kajti v stanovanju so našli zadavljenega tudi domačega psa, dve mački in celo majhnega škorca v njegovi kletki.
Oblasti stoje pred uganko, kajti nikomur ni znano, da bi imeli umorjenci kakšnega sovražnika. Morilec se tudi ni dotaknil lastnine imovitega trgovca. Ljudje menijo, da je izvršil zločin morda neki blazni morilec, ki je pred kratkim pobegnil iz norišnice v Kielcah.
RockeSelier ml. v najetem stanovanju
Yohn D. Rockefeller mlajši je najel v najemniški hiši na vogalu newyorške Park Avenue in 70. ceste petnajsto in šestnajsto nadstropje, to je najnovejša senzacija :newyorške družbe. Več nego pol stoletja je imela družina starega petrolejskega magnata svojo hišo na 54. cesti. Ta hiša ni bila velika, a razkošno opremljena. L. 1912. so jo na željo starega bogataša na novo preuredili. Stari milijarder se ni mogel odločiti, da bi ta stan zamenjal za večjega in lepšega. Sedaj je njegov sin prelomil s tradicijo in si najel stanovanje v »cesti milijonarjev« kakor imenuje ljudstvo Park-Avenue. Preselil pa se bo vanj spomladi.
Nezgoda letalke Mollisonove
Slovita le talka Amy Mollisonova se je te dni na poletu iz Le Bourgeta proti Croydonu izgubila v megli in je morala v sili pristati na poljih pri Chelsfieldu v grofiji Kentski. Letalo se je pri tem precej poškodovalo, letalka pa je odnesla le lahke rane na glavi in ramenih ter dobila živčni napad. Odpeljali so jo zavtomo-$ilom v London,	s
Beračenje na Madžarskem prepovedano
S 1. novembrom stopi na Madžarskem v veljavo splošna prepoved vsakega beračenja. Istočasno bodo pripravili v bližini Szegeda taborišče, Ikamor foedo pošiljali osebe, ki jih zalote pri beračenju.
e ho spet ločil«..
Zares ali samo za reklamo? — Paulette Godardove se
je baje tudi naveličal • • •
Iz Amerike poročajo, da se bo dal Charlie Chaplin ločiti v tretjič in morda zadnjič. Ni namreč verjetno, da ga bo po novem razočaranju, ki ga je doživel, mikalo še enkrat v kumik.
Njegova zadnja romantična zgodba je znana. Pred snemanjem filma »Moderni časi« se je seznanil z mlado igralko Pau-letto Goddardovo. Zaljubil se je vanjo tako, da je ni izbral samo za junakinjo tega filma, temveč je njeno ulogo tako izdelal, da je bila skoraj enakovredna njegovi. V zadnjem prizoru je celo simbolično nakazal, da namerava po svoji nadaljnji življenjski poti iti skupaj z lepo Pauletto. Ko je film dokončal, se je odpeljal z njo v Mehiko, kjer sta se poročila.
Chaplin si je izbral poroko v tej deželi menda že iz previdnosti, kajti zakoni, ki se tam sklenejo, se dado po potrebi tudi lažje ločiti. Prvotno so menili ljudje, da lažje ločiti. Prvotno so menili ljudje, da sta srečno poročena. Hollywoodsko občinstvo pa danes ni več tega mnenja. Kajti v tamkajšnjih javnih lokalih sta se oba precej
pogostoma ln precej glasno prepirala. Doma pa se vedeta še huje, kakor je posnemati iz izjav služabnikov. Tako so ljudje prepričani, da se bo stvar v najbližjem času končala z ločitveno tožbo.
Pauletta Goddardova je že Izjavila, da odide v New York, kjer bo nastopala v kakšnem gledališču na Brodwayu. Iz tega sklepajo, da se nameravata ločiti po tihem. To je menda potrebno, kajti nov ločitveni škandal bi Chaplinovemu slovesu prav nič no koristil.
Dobrotnica Dumasa in Sardouja
V Parizu je umrla grofica de Chevignč, ena najodličnejših francoskih mecenk. Prva leta svojega zakona z adjutantom pre-tendenta na franoocski prestol grofa de Chamborda je prebila na Dunaju, kjer je navezala stike z odličnimi predstavniki literature in umetnosti.
Ko se je pozneje vrnila v Pariz, je postal njen salon istotako zbirališče umetniškega sveta. Aleksander Dumas in Sar-dou, ki tedaj še nista bila znana, sta bila med dragimi njena varovanca. Kralj Edvard VII. jo je obiskal ob vsakem svojem prihodu v Pariz. Z grofico ChevignA je umrla ena izmed dobrotnic u.metocsti velikega stila, ki postajajo čedalje bolj redke.
Čudne rastline
Goiitev rastlin tako presenetljivo napreduje, da se bodo marsikateri poljedelski; proizvodi prav gotovo radikaln-> spremenili. Specialisti za rastline »o postali tako spret« ni. da morejo izdelovati ba6tarde, ki nosijo, na vejah paradižnike. ob koreninah pa krompir. Takšne čudne rastline so se posrečile n. pr. prof. Lucienu Danielu iz Renne-sa na Francoskem in to večkrat
Političen obisk v Berlinu
Grof C i a n o, zunanji minister rimske vlade, ki sta ga v Berlinu sprejela kancelarjev tajnik dr. Meissner (na levi) in sun. minister von Neurath (na desni)
Naslov dela človeka
Londonske služkinje so v nekem svojem zborovanju zahtevale, naj bi se jim priznal isti socialni položaj kakor tipkaricam. Neka govornica je dejala, da najde vsaka mala stenotipistka mladega moža, ki jo vodi na sprehod, mladi možje pa ne mislijo na to, da bi tako ravnali tudi s služkinjami, čeprav bi bile te dosti primernejše zakonske žene.
Krivda je v naslovih. Da bi se dvignil ugled služkinj, je predlagala neka govornica, naj se besede kakor »služkinja«, »služenje« i. t. d. izbrišejo iz angleških slovarjev. Predlagala je celo vrsto novih označb. Tako naj bi se kuharica v bodoče imenovala »kuhinjska manažerka«, pomivalka posode pa naj bi se imenovala n. pr. »pomočnica kuhinjske manažerke«.
Carinik preprečil eksplozijo peklenskega stroja
V eni zadnjih noči je prisebnost nekega carinskega uradnika v Marseiileu preprečila strašno katastrofo. Na krovu španske vladne jadrnice »Cala Pi«, ki je bila zasidrana v starem pristanišču, je ta uradnik odkril velik peklenski stroj, ki je bil napolnjen s keditom in dmamitom. Vži-galna vrv je že gorela. V zadnjem trenutku je mož to vrvico odstranil. Razpok peklenskega stroja bi imel za staro marseil-lesko pristanišče strašne posledice.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Yaruj svojcem zavarovalnine; ,
ANEKDOTA
Franc Ldszt se nekoč ni mogel izogniti* da bi ne obiskal koncerta z deli nekega komponista, ki mu kot umetnik in človelc ni ugajaL Po koncertu ga je skladatelj vprašal, kako mu je kaj ugajalo.
»Marsikaj mi je ugajalo, marsikaj tudi ne«, je odvrnil Liszt.
»Pa kaj vam na primer ni ugajalo?« jI hotel vedeti skladatelj.
»Na primer glasba«, je odgovoril Lis^ z nasmehom.
VSAK DAN ENA
Zdravnik: >Dragi prijatelj, ne morem vam več prikrivati resnice: Vaše stanje je popolnoma brezupno. Ali želite še koga videti?«
Bolnik: »Želim; pošljite mi drugega
Ravnika.«
JaBreaa&aeeUfc
r Anglija se utrjuje v Palestini
An^liia je kakor znano, koncentrirala v Palestini 20 tisoč mož svoje vojske. Na sliki vidimo mimohod vojaških oddelkov pred jeruzalemskimi vrati
Ali naj kurimo v spalnicah?
Najprimernejša temperatura je 12 stopinj
Na podlagi dolgih opazovanj smo se ze-
'dinili na to, da mora v stanovanjskih sobah vladati temperatura 17 do 20 stopinj Celzija v otroških sobah 18 do 21 stopinj, v kopalnicah 20 do 22, v delovnih sobah 17 do 19, v delavnicah (v skladu z delom) 10 do 17, v bolniških sobah 17 do 20, v telovadnicah 13 do 15, v gledališčih in zbo-rovalnicah 19 do 20, v spalnicah 12 do 16 stopinj.
Zdravju je, kakor nas uči izkušnja, najbolj primerna nočna temperatura kakšnih 12 stopinj. S tem segretjem izboljšujemo zrak v spalnicah, ker vdira hladnejši zunanji zrak neprestano v sobo. Ta izmenjava zraka se ustavi, če vlada zunaj in znortraj enaka temperatura. To seveda ne vpliva na vprašanje, da-li naj pozimi spimo pn
odprtih oknih. Glavno je, da temperatura
v spailnici ne pada pod neki minimum. Resnica je, da posamezne osebe tudi v najhujši zimi spe pri odprtih oknih.
Pri bolnikih na pljučih, ki so jih v tem pogledu »trenirali, in mladih osebah, to ne more škodovati. Toda za povprečnega človeka ta praksa ne bi bila brez Škode uporabljiva. Tretjino življenja prebijemo v spalnici, spanje nam je vir moči za naslednji dan. 2e zato se moramo, tudi kar se tiče temperature v spalnicah, izogibati vsakemu pretiravanju. Za splošnost velja pravilo, naj bo temperatura v spalnici 12 stopinj. Kar je več ali manj, je stvar osebnega okusa, nikakor pa ne v skladu s splošnimi zahtevami higiene, ki gleda na vse brez predsodkov.
.......................................................*
Magistratno poslopje v Vidmu
Na progi Pariz—Belfort je nastala te dni železniška nesreča. Prihajajoči brzl vlak je zavozil v ekspresno garnituro, ker je strojevodja prezrl signalno opozorilo na »Stoj«. Dva potnika sta se pri trčenju ubila, več je bilo ranjenih
Nesreča holandske ladje
Reševalna akcija z vodnimi letali, ki nima primere
Kakor poročajo, se je na vožnji med Surabajo in Semarandom v Holandski Indiji potopil parnik >Van dčr Wyck«. Proti pričakovanju je uspelo rešiti večji del Izmed 250 oseb, ki so bile na krovu.
Na razfoite dele ladje, ki so plavali vse-naokrog, se je rešilo 178 oseb. Te osebe je sprejelo na krov sedem velikih hidro-planov, ki so prihiteli na pomoč in so jih pozneje oddali rešilnim ladjam. Število mrtvih, ki so postali večinoma plen morskih volkov, znaša 73 oseb. Med njimi je bilo tudi 9 Evropcev.
Londonski listi objavljajo cfcfeima posrečila o reševanju preostalih potnikov >Vai» der Wyc*a« po vodnih letaEh. Ta negovalna akcija je v zgodovini letalstva tare« primere, čim so dospeli s potapljajočega' se parnflta klici na poanoč, bo odbraela 1* Surabaje letala ln vojne ladje. Ko so dospeli ti prvi reševalci na mesto, s« je M parnik že potopil, toda po morju je plavalo na razbitinah ladje tn prosto vse polno ljudi. Letala so se spustila nizko naA vodo in so lovila ponesrečence drugega za drugim.
Eskimi izumirajo
Ameriški zdravnik dr. Levinay, ki je proučeval delj časa razmere na Grenlandiji, je objavil sedaj znanstveno delo, ki je zbudilo precej pozornosti. Po njegovih trditvah je računati s tem, da bodo Eskimi v bližnjem času izumrli. Jetika razsaja me<} njimi tako, da znaša njih povprečna starost komaj 24 let. Le malokaterl Eskim doseže zrela leta, še manj jih je, ki postanejo stari. Jetika se je med tem plemenom tako razširila, da bo morala zdravniška veda zastaviti vse sile, če jo bo hotela zadržati. A pomoč mora priti takoj, kajti če se bo le malo zamudila, je raču-i nati s tem, da ne bo v 50 letih nobenega j Eskima več na svetu.
Dva mrtva, več hudo ranjenih
Ni upošteval signalov
Brzovlak, ki vozi iz Pariza v Belfort, je trčil blizu male postaje Foulain pri Cliau-montu v brzovlak Pariz—Basel, ki se je moral zavoljo okvare v zavorah ustaviti na odprti progi. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, med tema strojnik baselskega brzo-vlaka, tri osebe pa so bile ranjene. Krivdo za to nesrečo nosi strojevodja beifortske-ga brzovlaka, ki se na postaji v Foulainu ni brigal za signale, naj ustavi.
Ponesrečila se je
— ločila se bo
Letalka Amy Mollisonova se je te diri ponesrečila s svojim letalom. Ko so jo dvignili in jo obvezovali, je povedala svojim reševalcem, da se bo v kratkem ločila od svojega moža . . •
ŠPORT
Kdo je boljši: Zagreb al! Ljubljana
Jutri br*prišla na to preskudnjo Hitrečeva enajstorica iz Zagreba
9
Hrvatski akademski klub bo torej v nedeljo naš gost. Vrste simpatične enajsto-rice rdečih ix Zagreba so letos izpopolnili mlajši boreL Tehnično uglajeno igro moštva se zmerom dirigira iz srede odlični, dolgoletni eenterhali državne reprezentance Ivi-ca Gajer.
Vodstvo napadalne vrste je »nova prevzel stari rutiner in junak ia. Haškovih slavnih dni, povsod priljubljeni Ico Hitrec. Nepre-kogljivi dribler, še zmerom izvrstni strelec je požel v Ljubljani že mnogo nedeljivih simpatij. Kdo je že pozabil na njegov veliki dan, ko je v ligaški bitki zabil šest golov! Prefinjena, do potankosti precizna njegova igra je prispevala levji del k nedavni lepi zmagi nad državnim prvakom v Zagrebu. Ico Hitrec je bil tisti, ki so se Kanj vedno znova navduševali tisoči gledalcev.
Nedeljski nasprotnik Ljubljane bo tedaj gost, ki bo že po svojem položaju na tablica moral vpreči vse svoje znanje. Po dveh inavedenih zvezdah razpletena nogometna ■igra bo nudila gledalcem višek užitka, ■obenem bo pa izvrstna prilika za
realno kvalifikacijo SK Ljubljane.
V drugi polovkri jesenskega tekmovanja bo gostoval v Ljubljani le če Hajduk. Poslej bo morala naša enajstorica na tuja tla, ▼ borl»e z Baskom, sarajevsko Slavijo in Concordio. In ker je Hašk odnašal z igrišča
ob Tyrševi cesti visoke poraze še v Času, ko je naš nogomet zavzemal v tablici najboljših dosti nižje mesto, je dolžnost SK Ljubljane, da v nedeljo splošno priznanemu napredku našega tovrstnega športa zagotovi še vidnejše mesto med najboljšimi
Jutrišnja nedelja bo prav tako izpitni dan za temperament naše publike. V pogledu podžiganja, povezanosti src občinstva z napori igračev bi bila ljubljanska publika gotovo na zadnjem mestu v državi. Saj je splošno znano, da med vztrajno podporo občinstva požanjejo klubi drugod velik del svojih uspehov. Iztrebiti je treba vsako nepotrebno zmerjanje in zbadanje igračev ter svoje razumevanje za napredek lepe igre podpreti i nesebičnim priznanjem in podporo.
SK Ljubljana pa mora v nedeljo dokazati tisočem svojim simpatizerjev, kako je treba z jekleno voljo zaigrati, z neklonečim elanom se boriti do poslednje moči in — zmagati. Lepa manifestacija igralcev in občinstva naj dokaže, da so trenutni neuspehi za napredek prav tako umevni, kakor bo z vsem priznanjem in vedno novimi simpatijami kronami veliki uspehi nogometne Ljubljane.
Borci Ljubljane — ne prekrižajte računov tisočem, ki vas bodo v nedeljo spet videli na delu!
Ostalo prvenstvo i
Razen ligaške tekme bo v Ljubljani v teku dopoldneva tudi celo vrsta prvenstvenih tekem nižjih razredov.
Na igrišču Hermesa v Šiški se bosta ob !K). srečala
Hermes : Olimp
O moštvu Hermesa ni treba izgubljati besed, ker ga naše občinstvo že tako dobro pozna. Moštvo je v zadnj-em času pokazalo, da se prebuja iz zaspanosti, ki mu je v jesenskem prvenstvu prinesla že štiri točke izgube. Moštvo Olimpa je tudi že anano, posebno seda i ko so vsa ljubljanska moštva morala občutiti njegovo moč. Za našo publiko bo torej prilike dovolj, da bo na tej tekmi videla lep in fair nogomet.
Skoraj istočasno ob 1030 bo na igrišču Reke tekma
med Reko in Amaterjem iz Trbovelj
Amater, ki je znan po svoji borbenosti,
bo brez dvoma skušal odvzeti Reki obe točki, kar se mu je že posrečilo proti Her-mesu in Slovanu. Rečani bodo morali prijeti stvar kar se da resno, če si bodo hoteli zopet priboriti drugo mesto v tabeli. V predtekmi ob 9. bosta odigrala prvenstveno tekmo Svoboda in Mosite.
Zanimiv spored na Mladiki
Na igrišču Mladike na Kodeljevem bodo dopoldne odigrali prvenstvene tekme štirje drugorazredni klubi. V prvi tekmi bosta šla v boj za točke Korotan in Grafika, v drugi pa Mladika in Slavija. Začetek te skupne prireditve je ob 9. in bo gotovo tudi pritegnila lepo število gledalcev.
Važna so tudi prvenstvena srečanja v Celju med Atletiki in Rapidom, v Mariboru med Mariborom fn Celjem ter Železničarji in ČSK ter v Kranju med KorotanOm in Slovanom.
Dirka motorjev na ljubljanski Grad
Ko sem tako poslušal razgovore med Eastopniki naše bencinske bratovščine, se ml je nehote vrinilo vprašanje, ali je cesta na Grad res sposobna za prirejanje gorske hitrostne dirke velikega stila, čim dalje sem motril vse: za in proti, tem bolj sem prišel do spoznanja, da cesta na Grad takemu namenu celo odlično ustreza.
Prvo je sam start. Ta leži v dokaj vzpetem terenu, ki preide par metrov kasneje
v vsega spoštovanja vreden klanec. Kdor ima le nekoliko pojma o vožnji v klancu, bo vedel, kaj se to pravi. Koliko dragocenih sekund lahko tu izgubi nepreviden vozač!
Prvi veliki ovinek zahteva od tekmovalca velikih sposobnosti. Saj je tako grozno kratek, da je le afera par sekund: priti v njega, voziti ga in že zapustiti ga v ostrem tempu. Takoj za velikim ovinkom se začne serija onih navidez tako nedolžnih zavojčkov, o katerih bi lajik trdil, da sploh niso interesantni. Vprašajte pa tekmovalca! Ta vam bo vedel kaj drugega povedati. Marsikatera bajka se že plete o onem lepem in nedolžnem delu ceste.
Iz smrekovega gozdička preko levega in dveh desnih ovinkov se odpre vozaču pogled na tako globoko spodaj ležečo Ljubljano. še par trenotkov živčne in duševne koncentracije, še zadnji poskusi za izboljšanje časa — pa pride odrešilni cilj.
Cesta na Grad nf nevarna. Saj so se do pre(j kratkim vršili na njej celo šoferski izpiti z včasih zelo dvomljivim materialom. In vendar ta cesta zahteva popolnega vozača, če hoče dospeti v čim krajšem Čai3u na vrh.
Nekateri pravijo, da je cesta na Grad prekratka za motorne dirke. Tudi ta trditev ne drži. Cesta na Grad vsled svoje relativno kratke dolžine ne dopušča preveč taktične vožnje po devizi: bom že drugje pridobil. Proga na Grad je pač izrazito tehnična proga. In čeprav ni bogve kako dolga, ure kljub temu tečejo in petinke sekunde odločajo o boljšem ali slabšem mestu.
Tako z vsem pravom pričakujemo ostrih borb na Gradu, saj bo vsak od tekmo valcev skozi celo progo pazil na to, da si pribori čim boljšo pozicij«. Kakor smo od prireditelja izvedeli, je za nedeljsko dirko na Ljubljanskem gradu ob 14. url prijavljeno že nad vse lepo število tekmovalcev.
Schmelinga odrivajo
Po Schmelingovi zmagi nad Louisom se je spet začel majati prestol sedanjega svetovnega prvaka v boksu Braddocka. Schme-lingu je bila pravica srečanja ž njim res že priznana na papirju in je bil celo določen že termin za njo, toda čim bolj se je bližal dan tega važnega nastopa med obema
Kulturni pregled
»Zbornik hrvatskih seljaka"
V bodočih desetletjih bo od visoke naplavine današnjih gesel, programov, polemik in drugih, na hipe tako perečih izrazov sedanjosti in njenih bojev ostala le neznatna strnjena sesedlina. Neusmiljeni veter časa razpiha številne sedanje vrhove in nanosi nove, na drugem mestu, v drugih oblikah; to je nazorna slika zgodovinskega dogajanja. V zgodovino vstopajo rezultati: stotine drobnih, nekoč važnih in očitnih dejanj in dejstev prehaja v mno-ženstvene pojave, ]j)xl pojem brezimen ih sil, ki so oblikovale dobo in v senco velikih, vodilnih osebnosti. To bo tudi na obsežnem kompleksu, ki se imenuje hrvatsko vprašanje, v bodočih desetletjih precej drugače, kakor lo drugače na vseh drugiih področjih, zakaj življenje ne stoji. Toda od vsega današnjega meteža idej in interesov ost') ne za vsemi spremembami nekaj, kar bo eden najtrajnejših rezultatov dandanes šo tako vročega boja: prebujenje hrvatskega kmeta. Ideologija bratov Pad i če v jo položila v hrvatske kmečke množice kvas. ki jih notranje globoko presnavlja, najsi sicer ta proces trenutne povzroča &e tako visoko temperaturo.
Eden izmed očitnih in nedvomno že pozitivnih znankov tega notranjega prenavljanja je tako zvana kmečka literatura na Hrvatskem. Knjige o kmetu in kmečkem življenju so pisali že mnogi, ki so izšli izpod slamnate strehe, toda v tem primeru gre za kaj drugega: za literarno udejstvo-vanje samih kmetov. Prav za prav ima le-Jo že večštoletno tradicijo, zakaj kje drug-
je kakor v kmečkem ljudstvu so nastajale krasne narodne pesmi; kje drugje so vznikalo narodne pravljice, polne čudovite fantazije in temnrh. preobličenih spominov na še temnejše čase; kje drugje so se izkušnje celih rodov strnjale v izročila ljudske modrosti, v pregovore in rekla? Toda kmečka literatura, ki jo iimamo sedaj v mislih, ne poteka naravnost iz te najosnovnejše plasti slehrne narodne literature. Je to književnost, ki jo 7ačenjajo zavestno in osebno ustvarjati kmetje &Tedi svojega vsakdanjega okolja, književnost, ki nastaja kot odmev narodne in svetovne umetne literature na vasi, v odmoru med kmečkim delom, pri sveči ali petrolejki ob dolgih jesenskih večerih. Medtem ko je narodna pesem prehajala kot izročilo od ust do ust. od rodu do rodu in se na tej poti presnavljala, gre tu za delo neanonimnih posameznikov, za stvaritve, ki se natisnejo. Velika diferenciacija sodohne družbe ustvarja tudi v literaturi sociološko določene plasti, čijih shemo je pokojni Sakulin tako nazorno prikazal v svoji zgodovini ruske literature (v WalzIovi zbirki »Ilandbuch der Literatur-wissensehaft,«).
Pred tedni je izšel v Zagrebu prvi »Zbornik hrvatskega seljaka«, originalna knjiga, ki najbrž nima primere na vsem slovanskem jugu in ki otvarja na novo ustanovljeno knjižnico »Pelo govori«. (»Zbornik hrvatskih seljaka«, 224 str.. Zagreb. Radiši-na 10-1). Ko je pred leti izdala »Mladinska Matica« zbornik, ki so ga spisali in ilustrirali sami šolski otroci je bilo to majhna knji-
velikanoma na tem polju, tem bolj m> jale zanj razne ovire.
Braddcck je naenkrat zbolel (baje na prstu) in Schmelingu so dejali, da bo moral tri nuseče počakati, dokler Braddock ne ozdiavi. Toda pozneje j« prišlo še hujše! Poraženi Lou<s je naenkrat tožil Schmelinga za »malerkostno« vsoto poldrugega milijona dolarjev, češ da je klevetal njega in njegovega manažerja zaradi namernih prepovedanih udarcev. Tožitelj siccr najbrže ne bo uspel, toda zadeva je za Schmelinga vendarle precej neprijetna. Navsezadnje pa se je nekje javil podjeten prireditelj, ki je ponudil zelo veliko denarja za srečanje med Louisom in Braddockom.
Čeprav tudi ta trik ne bo imel uspeha, je vendar značilno, kako vztrajno mečejo Američani temu nemškemu boksaču polena pod noge, ko si hoče zopet priboriti izgubljeni naslov in še enkrat napolniti že itak precej polno malho. Po zadnjih vesteh so Schmelinga še enkrat svečano in kar se da uradno proglasili za edinega nasprotnika, ki ima pravico boriti se z Braddockom. Toda v Ameriki je vse mogoče in morda tudi ta beseda še ni zadnja.
Službene objave LNP
Spored prvenstvenih tekem 25. t m.; V Ljubljani igrišče Primorja ob 13.30 Ljubljana rezerva proti neznanemu, ob 15. Ljub-ljana^Hašk, služb. Stanko, nadzor nad blagajno Malovrh. Ljubljana rediteljetvo. Igrišče Hermesa ob 9.43 Hermes-Olimp ob 11.30 Korotan-Hermes jun. s!užb. Soklič, Hermes rediteljstvo. Igrišče Reke ob 9. Svoboda-Mo&le, ob 10.30 Reka-Amater, služb. ravna* telj Šetfna, Reka in Svoboda po pet rediteljev. Igrišče Mladike ob 9.15 Korotan-Gra-fika. ob 10.30 Mladika-Slavija. služb. Savs Mladika in Slavija po pet rediteljev. Igrišče Jadrana ob 10. Jadran-Mai«, služb. Štrukelj, oba kluba po pet rediteljev. Igrišče Slovana ob 10. Svoboda-Ljubljana jun., ob 11. Slovan-Mladika jun.. služb. Strekelj, rediteljstvo Slovan in Svoboda.
V	Mariboru igrišče Rapida ob 13.30 Ma» ribor-Rapid jun.. ob 15. Maribor-Celje. služb. Amon, rediteljstvo Maribor. Igrišče Železničarja ob 15. Železničar-ČSK, služb. Skrabar, rediteljstvo Železničar.
V	Celju igrišče Olimpa ob 10.30 Zalec-Jugoslavija. služb. Rojnik, redite'jstvo Jugoslavija. Igrišče Atletikor (v slabem vre« menu igrišče Celja) ob 15. Atletiki-Rapid, služb. Hrastnik, rediteljstvo Atletiki. V Kranju ob 15. Korotan-Slovan, služb. Haf-nar, predsednik Savice, rediteljstvo Korotan. Na Jesenicah igrišče Kovinarja ob 15. Ko-vinarsSavica. služb. Cinkovič, rediteljstvo Kovinar. V Radovljici ob 15. Radovljica-Gorenjec, služb. Pogača r, rediteljstvo Radovljica. V Trbovljah igrišče Amaterja ob 15. Retje-Sloga, služb. Hvala, rediteljetvo Ret-je. V Trbovljah ob 15. Trbovlje-Dask. Služb. Kolar oba kluba po pet rediteljev. V Zalogu ob 15. Zalog-Mengeš, služb. Jurca, redi teljstvo Zalog. V I><dnji Lendavi ob 15. Lendava-Drava, služb. Milhofer, rediteljstvo Lendava. V Ptuju ob 15. Ptuj-Gradianski. služb, šalom on. rediteljstvo Ptuj.
Preloži se tekma Slavija P.-Mura zaradi občinskih volitev v Murski Soboti na poznejši termin, ki se bo pravočasno objavil.
(6. seja k. o. dne 30. t a)
Vzamejo se na znanje opravičila Rohačka Janeza, Mladika, Gašperšiča Zvonka, Ke-ravea Petra, oba Slovan, ki so zaradi službene zadržanosti niso mogli odzvati vabilu k zaslišanju; Keravec Peter se zasliši preko kluba. — Suspendira se Pavšek Ber-to, Korotan—Lj., po § 55 k. p., ker se ni odzval pozivu na zaslišanje. — Ustavi se postopek proti Hrehaku Miji, CSK, zaradi pomanjkanja dokazov. — Zabeleži »e izključitev Korena Marjana, Radeče, na tekmi 11. t. nt. — Vzame >e na znanje nmak-nitev predloga Marsa glede uporabe § 26 k. p. nad Povhetom Alojzijem in se s tem v zvezi igralcu dvigne suspenz. Akt se odstopi u. o. zaradi netočnih navedb kluha v predlogu. — Pozivata se Slavija^—P. in Ptuj, da ugodita dopisoma k. o. z dne 17. L m., sicer bosta igralca, čijih zaslišanje se zahteva, suspendirana po § 55 k. p. — Kaznujeta se: Vaš Franjo, ČSK. po § 18 k. p. z enomesečno zabrano igranja, všteje se mu suspenz in mu kazen poteče 22. novembra ti. — Kovač Stane, Domžale, po §§ 18 in 36 k. p. z enomesečno zabrano igranja od dneva objave.
Gozdni tek SK Reke. Cross—eountrv SK Reke, razpisan jutri na Strelišču pod Rož-
žna senzacija. Se večja je pričujoči zbornik, ki bo ga spisali in ilustrirali sami kmetje. Njegov pomen je tem večji, ker obeta biti začetek cele knjižnice, ki naj izdaja samo spise kmetov-književnikov.
»Zbornik hrvatskih seJjaka« je uredil Ivan Sabolič, med sodelavci pa je dvajset drugih kmetov iz zagrebške okolice, Po-dravine in iz drugih pokrajin. Sodelavci zbornika so se prvikrat strnili v skupino, medtem ko so se posamezniki oglašali ie prej. Tako je Mijo Stuparič izdal že leta 1910 prvo pesniško zbirko. »Tada sam pro-dao volove i dao štampati pjesme«, pravi v svojem življenjepisu na str. 148. Mihovrl Pavlek Miškina je vzbudil s svojo pnwo široko pozornost literarnih časopisov. Izmed ilustratorjev, ki so vsi pod vplivom svežega gibanja zagrebški likovne skupine »Zemlja« (Hegedušič in tov.), je upra%*ioe-no opozoril nase nedvomno nadarjeni Ivan General ič.
Zbornik uvajajo citati h spisov duhovnega očeta hrvatske kmečke književnosti dr. Antuna Radiča, nakar sledi Saboličev dvodelni uvod; v drugem delu so razni citati o ruralizmu v sodobni literaturi. Nato slede v abecedni vrsti prispevki posameznih sodelavcev, v vezani in nevezani besedi, poleg leposlovnih tudi njih »publicistični« poskusi. Tesen prostor nam ne dopušča, da bi se posebej zaustavljali pri posameznih prispevkih. Umljivo je, da je v knjigi poleg zanimivih in talentiranih stavkov tudi marsikaj nezrelega in naivnega. Toda za to ne gre. »Zbornik hrvatskih seljaka« je važen kot pojav sa.m po sebi. Ob njem. zlasti če se bo knjižnica »Selo govori« nadaljevala. bo mogoče pisati o sociologiji kmečke književnosti, o psihologiji kmečkega »književnika«. Zanimivo bo premotriti, kako se tu kažejo literarne podloge in na-
nfkom bo Se ob 9.90, fa no kakor je bflo objavljeno ob IOlSO. Prijave do 9-, prireditev bo ob vsakem vremenu.
Smučarska sekcija SK Ilirije priporoča
svojim članom-tekmovalcem, da se v čim večjem številu udeleže gozdnega teka SK Reke, ki bo jutri ob 10.30 s startom in ciljem na Sfa-elišču pod Rožnikom. Prijaviti se je danes do 17. pri blagajni kavarne Evropa (pismeno), ali pa najkasneje pol ure pred pričetkom tekmovanja na startu. Na-oelstvo.
SK Ljubljana: Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek v tajništvu za moštvo, ki igra v nedeljo proti Hasku. Postave ostiaMi moštev za nedeljske tekme so na oknu v tajništvu.
SK Reka. V nedeljo ob 14 trening tekma rezerve in juniorjev.
SK Slovan: Jutri morajo biti najpozneje
ob 11.30 na glavnem kolodvora Gašparič, Martmčič. Grm, Poljšak, Uhan, Pavšič, Turna, Jankovič, Gerjol, Doberlet, Jančigar I, Povar, Ključec, Jerančič. — Juniorji ob 10. igrajo prvenstveno tekmo z Mladiko. Vsi in točno!
STK Moste. Igralci I. moStva naj bodo jutri najkasneje pol ure pred pričetkom tekme na igrišču Reke. Zamudniki bodo zamenjani. Tudi reditelji naj bodo točni.
ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). I>ane8 ob 17. m jutri ob 10. bo na našem igrišču miting ZSK Hermesa. V soboto obvezno na start: Slanina, Zgur, Pogelšek, Kosec, Baloh. Ska za; v nedeljo: Goršek Ga-bršek. Pleteršek. Kovačič, Czurda. Skušek. WeibL Ster, Zorga Aleš, Stok, Sušteršič Vahtar, Nabernik, Polak. Bol ta vzor, Kra-maršič, Srakar. Kajfež. Kosec. Serše, Baloih. Krpan. Pere. Bezlaj. Kranjec, Možina. Adamič, Keržič. GašperSič, Kulakov, Putinja, Korče. Vsi tekmovalci morajo biti v sla-čilnici vsakokrat najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Tajnik.
Prvo moštvo SK Celja, ki bo igralo v Mariboru prvenstveno tekmo z Mariborom, se bo odpeljalo iz Cedja jutri z vlakom ob 9.23- Prijatelji SK Celja so vabljeni, da 6e v čim večjem številu peljejo ž njim.
Za Bartolove
Ljubljana, 23. oMotora.
Naš pozfv slovenski javnosti, da bi dobri ljudje poskrbeli za prevoz trupla Ljubija Bartoia iz Ljubljane v Drago, je med občinstvom vzbudil sicer nekaj precej živahnih dobrodelnih akcij, vendar pa je bila vsa skrb prepozna, da bi bilo mogoče ustreči poslednji želji junačka lz Drage. Predpisi, ki so jim pogrebni zavodi podvržen v zadevah prevoza, dolečajo nekatere formalnosti, ki jim v teku dopoldneva ni bilo mogoče več ugoditi. Tako so zibirke, ki so jih na na£o pobudo začeli razni zasebniki, kljub svojemu gmotnemu uspehu ostale zaman.
Najb:gatejga kolekcija, ld jo je s to akcijo v zvezi zbral kak plemenit človek, je pač zbirka, ki nam jo Izročila soproga direktorja OUZD dr. Bctiinjca. Gospa Milka Bohlnjčeva je nabrala naslednje darove za Bartolovo družino: Daj—dam 100, Ro-jina Josip 40, Hotel »Slon« 40, dr. Kobal 40, Zalaznik 20, Piskar 10, neimenovani 20, Rcsenwirt 20, tvrdka Schneider & Vero všek 100, Zupan Miro 50, tvrdka Slamič Franc 50, Oblat Aleksander 10, tvrdka Sever & Oomp 20, pekarna Bizjak 100, Bi-tenc 20, Elektroindustrija 30, GorSe (Novi Svet) 80, Knez Desanka 20, Hočevar 20, dr. Dinko Puc 30, dr. Fettich Oton 30, ga Podkrajšek 35, Matek & MikeS 20, Jager Ivan 10, ravnatelj Detela 40, neimenovani 20, Goričar, Sv. Petra c. 20, tvrdka Adamič Ivan 20, Cerne Oskar 50, poslov. F. Medic Zanki 10, dr. Grablovic 10, Lauter Z. 10. tvrdka Krisper Anton 100, ga. Skala Mimi 20, tvrdka Agnola 50, Kahne (učiteljstv©) 50, slaščičarna Košak 20, Lavrič, Nova vas 10, Albin Turk 10, dro-gerija Gregorič 10, ga. 2ibert 50, ga. dr. Prodanova 10, tvrdka I. C. Mayer 50, Štele & Pieiik 10, ga. Telovlo 20, ga. Hafner 10, neimenovana 2 ln neimenovani 0.25, skupno 1.467.25 Din. Vsem prisrčna hvala!
Zbirka za toatero gre g. dr. Bohinjcev!
praviti paralele na pr. s tako zvanimi pro-letarskkni knjižovnikL Vrhovi pesniške in pripovedne umetnosti so odtod še zelo daleč, toda t sestavkih Zbornika se kažejo druge reči, zlasti odnos kmeta do grude in do sočloveka, realistično opazovanje vaškega življenja, svojska stilizacija tvarine itd. Nevarnost, ki preti tem »književnikom«, je možnost, da vzamejo preflaHco smisel kn sredstva književnosti in da pod zaščito svojo izjemnosti zaidejo na stranpota, ki jih ne osvetljuje noben kritičen pogled. Ta nevarnost je tem večja, ker jih predvsem giblje kmečka ideologija, ki stremi po ten-dencioznosti, kar je razumljivo^ toda tendenca ne sme biti cenena in vulgarna. Ob dobrem vodstvu pa utegne biti nova, nenavadna knjižnica semenišče talentov m ne izključujemo, da zrase iz take skupine originalen, umetniško tvoren pisatelj, kakor so bili Gorkij, Krnit Hamsun in toliki drugi. ki jim je bilo golo življenje najvišja m najuspešnejša šola.	—o.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega. »Jutra«, članek iz delovanja velikega slovenskega fiziologa dr. Ivana Regna »Živali, ki sede na ušesih!«. Iz peresa pokojnega Hermatna NVendla poteka članek »Grobovi v Parizu«. Nadaljuje in komčujc se prispevek Antona Kappusa »Uharica«. A. Debe-Ijak začenja svoj potopis »Muta—Marbeg— Maribor«, dovtipno kramljanje o popotnih vtiskih in doživetjih, k; gotovo ne bo zaostajalo za ostalimi, v Žisu izišlimi potopisi dr. Debeljaka- Nadaljuje se Dumasov roman »Trije mušketirji« z Norrentranderso-vimi ilustracijami, vmes izvemo tudi o lun-skem zvezdoznanstvu in o tem. kako si ohVnnimo žrvce zdravp. V rubriki Iz literarnega sveta čitamo beležke o pokojnem prof. dr. W. Meyerju-Liibke, o Ernestu
naflakreneJBa zahvala, Je dosegla dovolj
bogat uspeh, da bi bil prevoe Ljubijevega trupla r Drago omogočen, a na taKet je
ves formalni potek pri takftnfli opravkih, tako zamotan, da je bilo nazadnje vendarle treba krsto prepeljati k Sv. Križu. Ljubljana pa je kljub temu lahko ponosna, da ima v svoji sredi nekaj tako velikodušnih in razumnih ljudi, ki so hoteli Junačku lz Drage ustreči v hrepenenju po domači grudi. Razen navedenih so se nesrečni družini oddolžili še naslednji darovalci: v nabiralniku, ki ga je uredništvo >Jutra< postavilo ob Ljubijevi krsti v mrtvašnici 240.50 Din, žasndarmerijski major Cvijanovič iz Kranja 100 Din, namesto cvetja na grob Franca Pleničarja so darovali Smuč, Ktirner ln S. F. 100 Din, uradnice S. D. ▼ Ljubljani 50 Din, prof. dr. Nikola Rubmov 50 Din, neimenovan Kamil 50 Din, neimenovana uradnic* 10 Din ln neimenovan pekovski pomočnik iz Ljubljane 10 Din. Iz Ptuja Je uredništvo prejelo brzojavko g. magistra Orožna, ki je sporočil, da prispeva 2C0 Dim za Ljubi J ev pogreb.
: Trgatev v Halozah
Ptuj, 21. oktobra.
Kakor smo p:ročall, se je zaradi slabega vremena v začetku oktobra trgatev po Haloeah in drugih goricah morala znatno od goditi. V Halozah so začeli trgati okoli 12. t. m., ko se je vreme spet zvedrilo. Zdaj je trgatev menda že povsed opravljena. Vinogradniki pravijo: Čeprav Je letošnja leto prineslo z dežjem trsju nevarno bolezen, peranosporo, je trgatev kolikor toliko zadovoljiva. V začetku oktobra Je nastopilo slabo vreme, ki je trajalo ves teden. Vinogradniki so bili že popolnoma obupani, zlasti že, ko je zapadel sneg. Vsak vinogradnik je bil prepričan, da bo vse izgubljeno. Toda k sreči ni pritisnil mraz. In tako je sneg napravil na sadnem drevju večjo Škodo, kakor na trsju.
Peronospora Je uničila letos okoli 80*/« grozdja. Tako je torej letos ostalo le okoli 20% dobre letine. A ta količina vinskega mofita Je nepričakovano dobra. Pravijo, da slične kakovosti že dolgo ni bilo. Sladkorja je kazal mošt 17 do 20 stopinj tn nikakor ni bilo potrebno sladkor še posebej dodajati. Cene moštu so zaenkrat 3 do 4 Din. Po starem vinu je veliko povpraševanje ln Je dobilo zelo lepo ceno. Sortirano vino se plačuje že po 7 do 8 Din, srednje po 5 do 6 Din, slabSe pa po 4 do 4.50 Din.
Ljubljana tlakuje državno cesto
Ljubljana, 21. oktobra. Rekonstrukcija ln modernizacija gorenjske ceste, ki je že na svojem početku naletela na toliko ovir, se je zdaj spet pomaknila za dobrošno spoznanje naprej. Med tem ko so delavci že več mesecev trajno zaposljeni na odseku St. Vid— Jeprca, so pred kratkim začeli ge z obnavljanjem onega dela ceste, ki teče skozi mesto. Kakor znano, bo državna cestna proga tekla o>d Cojzove ulice preko Aškerčeve in Groharjeve proti Bleiweisovi cesti. Zato so začeli s tlakovanjem Aškerčeve ceste in so doslej Zbetonirali že ves del od poslopja tehnične fakultete do Gorupo-ve ulice. Za pričetek dela v sektorju od Gorupove ulice do Cojzove ceste, obstoje precejšnje težave v tem, da ovira delo stara hiša trgovca Jelaflna, ki jo bo treba podreti. Pogajanja z mestno občino za odkup pa še niso rešena. Temelj Cojzove ceste pa »o že utrdili in v dolžini kakšnih 10 metrov so doslej že položili majhne gTanitne kocke. V glavnih potezah je že tudi preurejena Emonska cesta, ki je dobila lepo zidano ograjo iz opeke po načrtih arh. Spinčiča. Z regulacijo te ceste bo klanec od novega trnovskega mostu do Krakov ake ulice precej znižan.
Ravnaudiu, o angleški presoji Brežnikove »Temne zvezde« (v izdaji Vodnikove druž be), v Tehničnem obzorniku pa člančič o zboljšanju zraka v stanovanjskih prostorih. Mimogrede se še zaustavimo pri usodi ciganskega umetnika Riga Jančija, prečita-mo zanimivosti iz praktične medicine m si bistrimo glavo s šahovskim problemom ali z matematičnimi igračkami. Vmes so številne ilustracije.
Češkoslovaška številka »Popotnika«. Pravkar izišli 1.—2. zvezek časopisa za sodobno pedagogiko »Popotnik« je posvečen Češkoslovaški. Vsebuje izključno Članke in poročila, ki se nanašajo na čsl. šolstvo in njega reformo ter prinaša poročila udeležencev pedagoške ekskurzije slovenskih učiteljev na Češkoslovaško. V uvodnem članku izraža uredništvo željo, da se »čim tesneje in čvreteje izvede zbližanje z bratsko češkoslovaško republiko ter prične smotrno delo v duhu naše vzajemnosti tndi na pedagoškem polju«. Češkoslovaški zvezek »Popotnika« prinaša med drugim prispevek dr. Vaclava Pfihode »Idejna osnova češkoslovaških reformnih šol«, dr. Ladislava Kratoohvila pregled češkoslovaške pedagoške literature v letih 1918 — 1936 (z bibliografskim izborom.) Arh. ing. V. Ve-lavarsky je prispeval članek »Nova šolska poslopja v ČSR«. Nato se vrste poročila ekskurzistov Frana Roša, Miloša Ledinka. E. Vranea, Alberta Žerjava, dr. Fr. Črnka, in Gustava Sililia; sleherni izmed piscev podaja svoje vtiske s pedagoškega vidika, zato je v teh sestavkih poleg poučnega gradiva tudi mnogo zanimivih in vzpodbudnih misli. Vlado Schmidt je prispeval informativni članek o psihotehniki in poklicnih posvetovalnicah v češkoslovaški republiki. Tudi v Razgledu, ki prinaša več strani drobiža, so v glavnem samo češkoslovaške vesti. Zvezek zaključujejo nekrolog Ludviku Černeja im ocene novih knjig.
A. Poltzer:
27
Pot brez cilja
Q o m a n
Takoj po tem, ko so me oddati v sodni zapor, so me predstavi preiskovalnemu sodniku. Bi) ie južni Francoz, brez spravljivega humorta svojih rojakov. Samo neka žolčnost je pričala o njegovem galskem pokolenju. Kakor mi .ie kasneje »šef« Dovedal. je bil moj preiskovalni sodnik do nedavnega državni tožilec v Indokini, kier si je bil nakopa-1 bolezen na jetrih. Pravi ljudomržec je bil!
Ostal sem pri svoji prvi izpovedbi. Nato so izdali zoper mene zaporno oovelie.
Že drug dan so me znova odvedli pred preiskovalnega sodnika. Sprejel me te sumljivo prijazno. Med tem so bili truplo raztelesili, in izvid je Dotr-jevaJ, da je bil Lawrence ustreljen z izginulo ameriško vojaško pištolo. To je bilo. kakor bomo kmalu videli, zelo obremenilen indicii oroti meni
Preiskovalni sodnik me ie_ Dozva . na.i mu še enkrat obširno poročam o svojem zadnjem razgovoru z Lawrenceom. Tiho sem vzdihn;l in ustregel vabilu. Preiskovalni sodnik mi ni niti enkrat segel v besedo. Videl sem. da na nekai Dreži
Opazovala sva drug drugega Skrivaj, zakaj preiskovalni sodnik se je delal, kakor da bi gledal mimo mei.-, in meni je blodil pogled t>o vsem tesnem, vzfic solncu. ki je sijalo vani. in vzlic odprtemu
oknu še zatohlem prostoru. V resnici pa drug tri odtrgal oči od drugega. V malone vročični napetosti sem čakal trenutka, ko mi plane nasprotnik v besedo.
Končal sem in obmolknil. Tudi zapisnikarjev pisalni stroj ie bil že utihnil.
Tedaj je rekel preiskovalni sodnik: »Pri vseh zaslišanjih ste izpovedali, da te vzel Lawrence. ko :e odšel iz vaše kabine, pištolo s seboj. To je menda resnica?«
Ustrašil sem se. A glas mi ie mirno zvenel, ko sem odvrnil: »Da. resn:ca je!«
Preiskovalni sodnik se je grizel v spodmo ustnico. To je delal pogosto. *Ali ste sami vrnili Law-reticeu pištolo?« ie vprašal.
»Da.«
»Hm. ali se vam to ne zdi hudo protislovno?! Lawrence je bil pran in vam ie grozil s pištolo In vi mu vrnete orožje, ki ste mu ga Dravkar izvili iz roke...«
Priznam, da mi ni bilo zelo prijetno pr- duši Vendar je bilo treba ostati pri tem. kar sem bil rekel.
»Protislovje ie le navidezno.« sem rekel »Law-rence se je bil med najinim razgovorom počasi umiril. Razen tega sem izprevidel da ni bil nameril orožja z namenom, da bi me kratko malo ubil: bilo ie le boli simbolno dejatre Lawrence j>e hotel s tem naznačiti da se mora eden izmed naju ra dovoli no umaknti Zato se n;sem Domišlja1 vrniti samokresa ...«
Zdelo se mi je. da se ie preiskovalni sodnik pikro nasmehnil. »Zelo plemenito je od vas. da skušate
pokojn ka oprati suma, da vas je hotel umoriti. AH pa delate to nemara zato. ker bi se radi ogniti očitka. da ste na Američanov izjalovljeni poskus odgo" vorili z uspešnim dejanjem.. .?«
»To mi skušate vtepsti v glavo, gospod preiskovalni sodnik?« 9em dokai nespoštljivo odvrnil.
Zdai se ie ujezil.
»Zakrknjen grešnik ste. Weindal! A ta peč s oi" štolo vam bo zlomila vrat!« Pritisnil je na zvonilo.
»Priča Washington naj pride!« je ukazal preiskovalni sodnik.
Wilsonovo sem že poznal. A kdo je bil Washing-ton? Že naslednri trenutek mi je da' odgovor.
Z na pol prestrašenim, na pol predrznim režajem na bleščečečrnem obrazu ie stopil v sobo črnec Kobra. Bil ie pražn.ie oblečen. Imel ie svetlosiv. v pasu stisnjen sak6. lakaste čevlje, kričečezeleno svileno sra oo in kričeče rdečo ovratnioo. v kateri mu ie tičal <-'eklen biser, debel kakor lešnik Šele pozneje sem opazil, da ie bil ta biser prav za prav žarnica za žepno svetiljko: gotovo »o ie spaial neviden vod z baterije v Kobroverr žepu Skrival sem upal. da se utegne Kobra med zaslišamem Dostaviti s tem svetlobnim efektom Na ža'ost sem se ukanrl. In da odkrito novem — kmalu so me obšle drugačne skrbi
Prihod črnega sluge me ie pustil izprva dokaj mirnega. Prepričan sem bil. da bo postregel sodniku s kako čenčo
Naneslo ie drugače.
Črnec je povedal tole. Bil je med tistimi, ki so ob t>oku strela Drihiteli h kabini. Ko so se možje
pomhfeni po mojih besedah, spet razkropili. Črnca še m dalo miru. Cez nekaj časa se ie znova spia-zrl k moči kabini. Vlekel je na ubo, a notri ie bilo vse tiho. Sklonil se ie h ključavnici, a skozi to je videl samo del slabotno razsvetljene kabine. Pred vsem pisalno mizo. kfi je bila ravno nasproti vrat. Na pisalni nrizi je pod gorečo svetrtjko zagledal — Lawrenceovo pištolo. Pripravljen ie bil priseči, da jo je razločno spoznal. Ko ie gledal skozi ključavnico. me ie videl, kako sem v spalni obleki irtmfl luč...
Crnčeva izpovedba je bffla usodna. Razume! sem, zakaj so mi jo biK zamolčali. Hoteli so najprej počakati, kaj se izkaže pri razte.es enju. Ako je brla svinčenka, k5 je ubila Lawrenca, iz izginule vojaške pištole, mi je bHa krivda dokazana.
To. da črnec ni bal videl trupla v moji kabini. >e bilo brez pomena. Skozi ključavnico je mogel pre" gledati samo del prostora, tla je pa videl samo okoli pisalne mize. Niti za trenutek nisem dvomil, kaj bo obtožba trdila: da je bil mrtvi Lawrence ob cem času še v moji kabini in da sem šele pozneje spravil! truplo s poti. To. da sem ga pustil na hodniku v neposredni soseščini s-vojih vrat. bodo razlagali tako, da je brl Lawrence nenavadno težak, in mimo tega. da sem se moral bati. da me ne bi kdo videl z mojim strašnim bremenom.
Crnčeva izpovedba in nerazložljivo dejstvo, da v moji kabini ni bilo moči odkriti sledu o izgubljeni svinčenki — to dvoie me je hudo obremenjevalo.
▼UDI VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAULIMA
KER JE V KROJU NAJELEGANTNEJŠI. IZDELAN KAKOR PO MERI. KLJUB TEMU CENEJŠI.
DAMSKA KONFEKCIJA PAULEV, LJUBLJANA, ZVEZDA.
CENE MALIM OGLASOM
P® 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb- NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le. če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« 713«« 1» - _	. -
odgovor, priložite "Ml Je' v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
J
Službo dobi
Beseda 1 Din. davei 3 Din ca Šifro «.11 lajanje naalova C Din NajmanjSi tneeek 17 Dia
Vzgojiteljico
t perfektnim znanjem nein ičrae ia francoščine po možnosti a aJcademsko izobrazbo ali i maturo kle sifoe gimnazije solidno m »dravo, sprejmemo k Šoloobveznim otrokom, k dobri družini v večjem mestu Slovenije. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Klasična rimnaiijat.	*>
2S3IS-1
Postrežnico
snaaoo, izobraženo, sprejmem ia. pospravljanju par-kot;ranih sob in vsa gospodinjska dela. Celovška 14.
25331-1
Blaga jničarko
JA manufakturno trgovino v Celju, sprejmem. Prednost imajo izučeoe mami-faktnristinje in absolventke trg. šole. Ponudbe « sliko in ivodlnarsko znamko za odgovor na ogl. odd. Jutra pod »Lep« bodočnost 22«.
25:79-1
Vzgojiteljico
parie&too v nemščini tn francoščini. iSčem k trem otrokom v starosti 4—9 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«.
2&M8-1
Frizerko
dobro v železni in trajni ondolaciji. sprejme takoj proti dobri plačj Br<>skvar, Domžale.
25296-1
Več soboslikarskili pomočnikov
»prejme takoj Adolf Zelnik, slikar, Ljubljana. — Oglasiti se je: Vodnikov ti^ 4 ali Ižanska a. 106.
25295-1
2 čevljarska
pomočnika
za zbita in rom šivana dela, kakoT tudi za gojza-rice, ižčem. Nastop takoj. Andrej GradiJar. Križe o« Gorrnjskero
25302-1
INSERfRAJ V ,,JUTRU"!
Službe išče
Vsaka Oeseda oO par', Iavek 8 Din m lajanje naslov« B Din. najmanjši cnesek 18 Din
Hotelska kuharica
išče službo v boljši reetav raciji. Ponudbe pod »800« na ogl. odd Jutra
35309-2
Knjigovodja
poslovodja fMahrovec). — zmožen slovenščine in nem ščine. z obrtno pravico. — išče primerne »Inžbe Naslov pri Aloma Company d. i o. i. Ljubljana.
25334-2
Stroji
Beseda 1 Din. Iavek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjH tnesek 17 Dio
Žage!
Kupim dobroobranjen rab ljen polnoja-rmenik 45—80 cm i priborom in 'okorno bilo 35—50 HP s stopnji často rešetko Ponudbe s točnim opisom m oajn'tjo ceno poslati na: iia.uk Za greb pošt. orel. 69
S5188-29
Beseda 1 Din. davek 8 Din ia šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din
Agilnega potnika
dobro uvedenega. ščeJD za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »Milarna«.
. 29276-5
(Vajena (Ge)
Besetla 1 Dm, Iavek S Din za šifro al! lajanje naslova 5 Din Najmanjši »nesek 17 l>ij>
Učenca
s primerno šolsko izobraz bo, kateri ima re» veselje do trgovine, sprejmem takoj v trgovino i mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na deželi 999«.
26184-44
		
C3	3	B»1BHBB|
Beseda 1 Din, davek S Din ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 DLn.
Nagrobne sveče
lepe ln poceni dobite pri OROSLAV DOLENEC Wolfova ui. št. 10.
250416
Pohištvo
Kuhinjsko kredenco
v dobrem stanju, veliko, poceni prodam za rad- selitve. Ogledati v soboto od 7. do 4. [»opoldne. Pa hor. Knezova 7, Sp. Šiška.
35381-12
G. Th. Rotil man:
Gospod Kozamurnik gre sta letovanje
47
»Prosim, telefonirajte našemu županu, ki me dobro pozna!« 5e nato predložil gospod Kozamurnik. Poveljnik je pa rekel, da so telefonsk pogovori predragi; rajši bo županu pisal. Dokler ne pride odgovor na pismo, so zaprli Koza-murnika in Kozamurnico v celico, kjer sta oetala vso noč in večino naslednjega dne. Zakaj šele ob štirih popoldne Je prišel županov odgovor!
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemšk.: tabrikau z okroglim čolničkom ka teri tudi štika. počen-, oa prodaj. NOVA TRGOVINA Tyrševa 36.
25133-29
Bančno kom. zavod
Mariboi Aleksandrova Mi. izvršuje najbolj« oaknr in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov ia odgovor Din 3 znamk
240-16
Hranilne vloge
vseb vrst
kupuje po najvišj. ceni takoj v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana. Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10.
ii-4-16
Beoeda 1 Din, iavek 3 Du, i a šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSi iesek 17 Din
Planinski dom
na Uskovnici
dam v naj«m. Natančne informacije: Zupane Anton, Boh. Srednja vas 76. last nik Planin, doma.
35274-17
Be>seda 1 Din, davek 8 Din u šifro ali lajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Dm
Tristanovanjsko
hišo
i vrtom, v bližini kolodvora, v industrijskem kra jn, primerno za vsako obrt. prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25256-20
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaaiši znesek n Din.
Komfortno
stanovanje
dvosobno, takoj oddam. Je-senkova ul. 8. n« bivšem igrišču Ilirij«.
25366-21
Dvosob. stanovanje
g kabinetom, kopalnico in vrtom, oddam takoj ali pozneje v Herbersteinovi ul. št iS pri Stadiona.
!«297-ai
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Stanovanje
najmanj A.veb ree ve-lfkih sob »čem v centra. Plačam event. ta daljšo dobo pm — ■ Ponudbe na ogl. • i i>od »Tri odrasle 25301-21 a
Sobo odda
Beseda 1 Din. Iavek 3 Din ta šifro lil lajanje naslova o Din NajmanjSi tnesek 17 Din
Opremljeno sobo
popolnoma »epa r. ran o v centra, takoj oddam Naslov v vseh poslov Jutra.
25307 23
Opremljeno sobo
lepo, oddam solidnemu
sodu
Reslieva -26 ^rm.
263* >4-23
Opremljeno sobo
xjdam za eno ali dve oe«-bi. na tel jo g pranjem perila ia zajtrkom Sv Petra nasip 43
25303-23
Dijake
sprejmem v vso oskrbo. — Vodovodna cesta 5.
25310-23
Za 1. december
oddam prazno sobo v cen
trn. Pismene	ponudbe pod
»Mirna oseba«	na ogl. odd.
Jutra.	»5335-23
Izgubljeno
Beseda . I>ui, iavek i Lhu u šifro lajanje naslova 5 Din NajmanjSi znesek
17 Din
Jurist
pred drugim državnim ;zpt tom. ki se je peljal v so boto 17. t. m. ob pol 2 it Ljubljane v Celje in je po motoma vzel tuj kovčeg. se naproša, da sporoči Ma riji Dajčman. Ljubljana, pivovarna Union, kako bi iirbila svoj kovčeg nazaj Kovčeg dotičnega gospoda je proti vrnitvi njenega kovčka t vsebino vred uri navedenem naslovu.
35:288-28
Beseda 1 Din, Jarek „ Din ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. N&jmanjB tneeek 17 Din
Hubertus
nepremočljlv za vsakega Din 250 -
in vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah Pri
PRESKER-JO,
Ljubljana,
Sv. Petra c. 14.
KLIM
ENO VECBABVNE
JUGOGRAfIKA
SV.I>ETI>A»23
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
i nobenim drugim reklamnim sredstvom ae morete doseči enakega ačinka, kakor » časopisnim j g laso ra. čigar delokrog je ae-omejen. Časopis pride v vsako hišo In govori dnevno desettisočeno čitateljev Bedno oglašanje « velikem dnev niku Je najuspešnejša investicija, k] prinese koristi trgovca lo kupcu.
Sokol
Telesna vzgoja v Rusiji
Nekolike podatkov o stanju telesne vzgoje v Rusiji utegne zanimati. Predvojno rusko Sokolstvo je bilo komaj v začetku razvoja. Velika ruska država je imela le neznatno število pravih sokolskib dru&tev. Toda tudi država sama je le mačehovsko skrbela za telesno vzgojo in njene potrebe. Saj državni proračun niti ni poznal postavke v te namene. Dane? ko je zanimanje za telesno vzgojo naroda po vsem svetu tako veliko, seve tudi ruska država noče zaosta-fci. prevzela je vso telesno vzgojo v svoje roke.
Državni proračun za leto 1936. predvideva za izdatke za telesno vzgojo nad 500 milijonov rubljev izredni izdatki za gradnjo telovadišč- tekmovališč in stadionov gredo v visoke nuiLjon&ke svote. Po podatkih. ki so bili objavljeni je bilo konec leta 1935. v Rusiji zgrajenih 4550 telovadišč. 800 smučarskih in plavalnih postojank, nad 200 društvenih domov večjih razmer ter 2300 telovadnic Te<mu primerno je bila seve tudi udeležba ruske mladine. Uradni podatki, ki so jih objavile »Lidove novine«. pravijo da je bilo deležnih telesne vzgoje skupno 8,710.000 oseb obojega $pola ruske mladine Pri tem ne smemo pozabiti dejstva, da st udeležuje tudi ženska mladina (nad 2.035.000 deklety rednih vaj kar bo vsekakor imelo v tekn let znaten upliv na zdravje vsega naroda. Izpočetka se je širilo zanimanje za telesno vzgojo le po mestih. V zadnjem ča-sn pa prehaja polagoma vse propagandno delo in udejstvovanje tudi med kmečke mladino, kjer se ustanavljajo majhni športni krožki, ki jih je že 12.000 in imajo tndi preko 300.000 članstva.
Naposled ne smemo pozabiti tndi strokovnega šolstva. Odločujoči činitelji namreč niso pozabili, da mora biti za tako velike množice telovadečih tudi zadostno število dobro izučenih učiteljev.
Ustanovljene so bile dosedaj štiri visoke šole za telesno vzgojo, v Moskvi. Ljenin-gradu, Harkovu in Baku: pri 20 tehničnih visokih šolah pa so bili tudi posebni tele-snovzgojni tečaji in istotako tudi pri nekaterih učiteljiščih Piedvideno bodo leto« ustanovljene še štiri visoke šole, kjer bo sprejetih skupno 6550 slušateljev, dalje bo otvorjenih še 6 tečajev pri tehničnih visokih šolah, naposled pa bo prirejenih še veliko število kratkodobnib vaditeljskih tečajev. Vodstvo v&e telesne vzgoje v Rusiji je poverjeno moskovski visoki šoli za telesno vzgojo, kjer so ustanovljeni tudi posebni zavodi za znanstveno proučevanje raznih v to stroko spadajočih vprašanj. — Največji stadion je bil dosedaj zgrajen v Moskvi, kjer ima prostora preko 80.000 gledalcev. Četudi je ruska telesna vzgoja kljub navedenim ogromnim številkam še v povojih, bo vsekakor prišel čas. ko bodo Rusi igrali zelo odločilno vlogo v mednarodnem telovadnem svetu.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota 24.; Za narodov blagor. Izven. Znižane cene.
Nedelja 25.: ob 15. Florentinski slamnik. Izven. Cene od 20 Din navzdol, ob 20. Konjeniška petrola. Izven. Cene od 22 Din navzdol.
Nedelja v drami. Ob 15. uri bodo ponovili Labieheovo izredno zabavno komedijo »Florentinski slamnik« kot predstavo po znižanih cenah Lov za nadomestilom za izgubljeni slamnik tvori glavno vsebino igre. Najrazličnejše zapreke in zamotane situacije dajejo mnoge prilike za smeh. Režiser mg. Stupica. Ob 20. uri bodo ponovili vojno dramo češkega pisatelja Langerja »Konjeniška patrola«. V njej je prikazana požrtvovalnost tovarištva med osmimi legio-na-rji. ki preživljajo obkroženi od sovražnika vse strahote oblegancev. Delo je zrežiral Bratko Kreft. Veljajo znižane cene.
OPERA
Sobota 24.: Pod to goro zeleno. . Izven Nedelja 25.; ob 15. Vesela vdova. Izven. Ob 20. Ples v maskah. Izven.
Nedelja ? operi. Ob 15. uri bodo peti Le-harjevo melod^ozno opereto »Vesela vdova«, pod muz-kalnini vodstvom dirigenta Stritofa. Opereta vsebuje posrečene melodične do-mie'eke, ter prozorno in smiselno instru-mentacijo. V opereti sodelujejo: Gjungjenac. Smrkolova, Zupan, Banovec Japljeva, Can= karjeva. Frelih, Rakarjeva, PeČek, Hvastja. Kri®*ančič, Sekula in Jehiikar. — Oh 20. ari bodo ponovnli Verdijevo opero »Ples v maskah*, kjer nastopi prvi? v partiji UIrike gdž. Golobova. Renata poje g. Janko, Rihar-da Gostič in paža Z u pevčeva. Ametijo poje Oljdekopova, Silvana Kolacio. Samuela in Toma Petrovčič in Zupan, sodnika Jelnikar. sluga Hva®tja. Dirigent: A. Neffat. Režiser; prof. Sest.
Mariborsko gledališče: Sobota. 24 oktobra ob 20. uri: »CigansJci
primaš«. Premiera. Nedelja, 25. oktobra ob 15. uri: »Prva legija«. Ob 20 uri: Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Sokolsko društvo Sodražica priredi jutri v nedeljo ob 15. v svojem domu predavanje »Koroška in Koroški Slovenci« s slikami. Predaval bo preda vitel i ZKD drž tožilec g dr Fellacher Julij.
Ob vsaki priliki — se spomnite
da m .Jutrori* .Mali oglasi* * Sloveniji najuspešnejša, naj-cenejta lo najhitrejša posredovalnic* M slutbe vseh vrat. sa prodajo la ntknp vseh stvari M nepromifinlne. lokal«. podjetja, kapital, ie nitve io u vse drago
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj aa kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafijeva ulica 5.
Sobota, 24. oktobra
Ljubljana 12: Pester glasbeni program na
gložčah. _ 12.45; Vreme, poroč-la. _ 13: as, spored obvestila. — 13.15. Plošče,—14: Vremenska napoved. — 18; Za delopust igra Radio orkester. _ 18.40: Kaj prispeva Lz-. venšolsko življenje na spolno vzgojo (dr. Kaj rel Ozvaki). — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Književniki Podrinja (Višeslava Curičič iz Beograda). — 19.50; Pregled sporeda. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). _ 20.20; Belokranjska trgatev. _ 22; Cas, vieme, po> ročila. spored. — 22.15: Hopsasa traiala (Rad-o orkester)
Beograd 17.20; Narodna glasba. — 17.45; Celo. — 19.50: plošče. _ 20; Srbski večer. —22.20; Orkestralna glasba.—Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 22.20; Vx>Unske skladbe. - 21: Ruska glasba. _ 22.20; Lahka godba in ples—Praga 20.25; Mešan glasbeni program. — 21.15; Slovaške pesmi. 21.30: Orkester in klavir. — 22.15; Lahka in plesna muzika. — Varšava 19.30- Mešan glasbeni program.—21: Orkestralen in violinski koncert. _ 22.30; P'e®na muzika. — Dunaj 12: Plošče. — 16.20; Plošče po željah _ 17.05: Glasba Az-je. — 19 35; Operetni večer. — 22.25; Komorni koncert. — 23 26; Lahka in plesna muzika. — Berlin 18.50- Zvočna igra. _ 20.10: Pester večer na trgatvi. — 22.30; Zvočna igra. - 22.50: Lahka godba in ple« Mjjnchen 19.30; Beniamino GigP poje na ploščah. _ 19.40; Komorna glasba. — 20-10; Opereta, zvočni film in ples. — 22.20; Nem= ška lirika. _ 22.40 Prenos ix Berlina. — Stuttgart 19- Lovska gla«ba in lovska latinščina. — 1*9.45: Plesne improvizacije na klavirju. — 20.10: Glasbeni večer z orkestrom in ploščami. - 22.30; Prenos iz Berlina.
Spoštovane gospe!
AH je
problem
to hitro in dobro oprati ?
Mi se brigamo, da boste iznena-denel
Najidealrtejše čudežno sredstvo
za pranje
Če želite, da bodo Vase nogavice čiste, sijajne in zelo lepe, uporabite za pranje T E XI L. Tudi za fino čisto svilo, polsvilo, umetno svilo in volneno perilo posebno pripraven,
TE XIL pere znatno hitreje in se peni mnogo bolje, celo v trdi vodi.
Dobiva se povsod!
Originalen zavoj Din 2.50.
Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug. Zagreb
KREPI ORGANIZEM
»Kalefluid« (fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali). »Kalefluid« se uporablja pri preutrujenosti, pri slabih živcih in popolni nevrasteniji. — Brezplačna detajlna literatura. — Zahtevajte} Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovid.
»Kalefluid« se dobiva v lekarnah.
Reg. Sb. 5300/32
* MORANA
2e TISO d 90 si REŠILI LASE 8 KOZMETIČNO TEKOČINO
ffM O R A N A"
KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je in nežnega vonja. TAKOJ Izginejo prhljaj, vse kotoe neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo
na GOLEM mestu. PoSljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7.
MODERNA KOZMETIKA,
spnt.
Ce oe boste a rezultatom zadovoljni, vrnemo denar!
&Cdor o^lasute ta napreduje !
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.