Katollšk eerkien list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr.. za cetc rtleta 1 gld. SO kr. V tiskarnicisprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica
dan poprej._____
List 25.
Tečaj XXV.
V Ljubljani 21. rožnika 1872.
Sporočilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa v Ljubljani leta 1871/72.
Kjer je živa vera v pravo, resnično in bistveno pri-čujočnost Jezusa Kristusa v presv. Režnjem Telesu, tam je tudi pripravljeno vsako serce, Bogu in Zveličanu v tem prečudnem spominku Njegove ljubezni opravljati vso dolžno čast in hvalo, in „z zaupanjem pristopati k sedežu gnade, da zadobivajo usmiljenje, milost in pomoč ob času potrebe." (Hebr. 4,16.) Vzbuja se pa tudi v ser-cih vedno živejše hrepenenje, zaljšati altarje in hrame Gospodove s tako gorečnostjo in ljubeznijo, kakoršno je imela naša ljuba Gospa do svojega božjega Deteta.
Temu je pripisovati, da se vedno bolj in bolj narašča število tistih, ki s pristopom v našo bratovščino prostovoljno prevzamejo dolžnost, opravljati vsak mesec molitveno uro v počeščenje presv. Rešnjega Telesa, in podeliti vsako leto miloščine za obdarovanje ubožnih cerkva.
Od meseca majnika preteklega leta se je našim molitvam in dobrim aelom pridružilo 1653 novih deležnikov, tako da se zdaj v 226 duhovnijah naše škofije šteje 20.285 braternih udov.
Njihove neodjenljive gorečnosti razveseljivo znamnje je to, da so v preteklem letu vkljub veliki revščini, ki je nastala vsled slabih vlanskih pridelkov v mnogih krajih naše škofije, njih doneski v braterni namen znesli 3386 gl. 19 kr., darilo, ki je tolikanj draže v očeh Gospodovih, ker so to večidel vinarji ubostva.
Posebnih daril pa je še došlo bratovščini v preteklem letu 298 gl. 23 kr., in sicer je podarila svetla kneginja Matilda Windischgratz-ova 15 gld., prečast. g. župnik Baltazar Barthol 10 gl., Urša Mulej v Sorici 5 gld. Iz Bohinjske Bele je dobila bratovščina 30 gl., iz Koroške Bele 40 gl., od neimenovane osebe iz Idrije 10 gl., iz Hotederšice 10 gl., iz Radomeli 5 gl., iz Šent-Jošta nad Polhovim Gradcem 25 gld., od neimenovane osebe po preč. g. župniku Tomcu 20 gl., iz Trate 10 gl., iz Stare Loke 15 gld., iz Krašnje 32 gld. 60 kr., in poslednjič 80 gl. 63 kr. od blage dobrotnice kot izkupilo sedmo-graške zemljiške odvezne obligacije v imenski vrednosti 100 gl. z izteklim kuponom vred.
Došlo je toraj, če se prištejejo nenavadni dohodki k doneskom braternih udov, od velike noči 1871 do velike noči 1872 za pobožno delo ter opravo revnih cerkva 3684 gl. 42 kr.
Podarila je pa tudi bratovščini med tem Časom vi-sokorodna gospa grofinja Hermina Auersperg ova mnogo svile in tanke volne za vezenje, začete vezenine in špice, gospodičina Frančiška Peharec pa zlat perstan, imenovana dobrotnica 2 kosa platna.
in ne-
Skerbelo se je, da so se ti darovi prav dobro in koristno porabili.
Ni se omislilo nič nepravega, slabega, nič bliščečega pa malo vrednega, nič za hišo božjo nedostojnega blaga. Opustila se je pa tudi revnim cerkvam nepriležna dragocenost. Vsa roba se ie dobivala naravno iz naj imenit-niših tovarnic, in kolikor je bilo le mogoče, izdelovali so cerkvene oprave braterni ženski udje brez vsega plačila. Tako se je posrečilo z nabranim denarjem napraviti obilno število izverstnih bogoslužnih oblačil, česar se je lahko prepričal, kdor se je potrudil pogledat letošnjo razstavo našo, ki je bila od 12. do 21. majnika.
Napravilo se je 5 pluvijalov (med temi 4 s svilo vezeni), 27 mašnih plaščev (med temi 1 z zlatom in svilo vezen, 7 s svilo vezenih), 33 štol za posebne potrebe, 10 vezenih obhajilnih burz, 2 vezena plaščeka za obhajilni kelih (ciborij), 20 z zlatom in svilo vtkanih belih velumov, 26 vezenih oltarnih blazinic, 24 koretljev, 40 mašnih srajc, 46 prepasov, 126 poramnic, 212 pertičev za „Lavabo", 400 purifikatorijev, 100 korporalov, 100 pal, 5 oltarnih pertov, 1 vezena oltarna preproga (tepih), vse skupaj vredno 4150 gl.
Od 138 cerkvi so prišle prošnje za podporo; toraj se pri tolikem številu prosilcev ni moglo vsem po želji vstreči. Marsikteri so se pa tudi prepozno oglasili ; zato se mora opomniti, naj prosivci, da se nanje ozir vzame, svoje prošnje vsaj do 1. majnika vsakega leta, in sicer z natančnim naznanilom potrebnih reči pošljejo do vodstva bratovščine. To pa naj store preč. gg. cerkveni predstojniki, ker le oni imajo k temu vsled pravil pravico. Tudi se mora opomniti, da po pravilih naše bratovščine ne smejo obdarovane biti podružnice^ in sploh cerkve, v kterih ni vedno hranjeno presv. Rešnje
Telo."	..	.
Iz naslednjega zapisnika razvidijo čč. braterni udje, ktere cerkve so kaj bogoslužne oprave dobile pri letošnji razdelitvi.
V ljubljanski dekaniji:
1.	Št.-Peter v Ljubljani: vezeno oltarno preprogo (tepih).
2.	Ternovo v Ljubljani: 1 bel mašni plašč.
3.	Dobrova: l bel mašni plašč.
4.	Želimlje: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
V loški dekaniji:
5.	Školja Loka: 3 obhajilne štole.
6.	Zali log: 1 vezen plašček za ciborij.
7.	Javorje: 2 beli oltarni blazinici.
8.	Dražgoše: 1 čern mašni plašč.
9.	Bukovšica: 1 koretelj, 1 obhajilno štolo.
V kranjski dekaniji: 10. Cerklje: 2 beli oltarni blazinici, 1 belo štolo.
11.	Šmartno pred Kranjem: 2 koretlja, 2 obh. stoli.
12.	Sv. Križ pri Teržiču: 1 rudeč masni plašč.
13.	Podbrezje : 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6 rutic za Lavabo.
14.	Mavče: 1 rudeč mašni plašč.
15.	Terboje: 1 koretelj.
16.	Goriče: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 1 obh. štolo, 3 korporale, 3 pale, 12£purifikatorij, 6 lavabo-rutic.
V	radoliŠki dekaniji:
17.	Radolica: 2 masni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic.
18.	Lesce: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 1 vijolično štolo.
19.	Zaspo: 1 rudeč mašni plašč.
20.	Kamna Gorica: 1 obhajilno burzo.
21.	Ovsise: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 rutic.
22.	Koroška Bela: 1 bel mašni plašč.
23.	Dobrdva: 1 velum.
24.	Mošnje: 1 obhajilno štolo, 1 vijolično štolo.
V	kamniški dekaniji:
25.	Berdo: 1 masno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
26.	Spodnji Tuhinj : 1 velum.
27.	Zgornji Tuhinj : 1 obhajilno štolo.
28.	Vranja Peč: 1 velum, 1 koretelj, 1 mašno srajco,
1	prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 rutic za Lavabo.
29.	Repnje: 1 zelen mašni plašč, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 4 korporale, 4 pale, 16 purifikatorijev, 8 lav.-rutic.
V	moravški dekaniji:
30.	Verhpolje pri Moravčah: 1 koretelj.
31.	Sv. Trojica pri Moravčah: 1 oltarni pert, 3 korporale, 3 pale, 6 pertičev za Lav., 12 purifikatorijev.
32.	Vače: 1 velum.
33.	Sent-Lambert: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6 lav.-rutic.
34.	Čemšenik: 1 bel pluvijal.
35.	Krašnja: 1 bel mašni plašč.
36.	Sava: 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 lavabo-rutic.
37.	Hotič: 12 purifikatorijev, 6 rutic za Lavabo.
38.	Sv. Helena pri Dolu: l mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale.
39.	Blagovica: 1 obhajilno štolo, 12 purifikatorijev.
V	šmorski dekaniji:
40.	Smarija: 1 bel mašni plašč.
41.	Šent Vid pri Zatičini: 1 vijoličen pluvijal.
42.	Višnja Gora: 1 koretelj, 2 obhajilni štoli.
43.	Zatičina: 2 vijolični oltarni blazinici.
44.	Šent-Juri pri Smariji: 1 oltarni pert, 2 beli oltarni blazinici, 1 koretel, 3 korporale, 6 pale, 12 purifik., 6 rutic za Lavabo.	»
45.	Kerka: 1 velum.
V	litijski dekaniji:
46.	Šmartno pri Litiji: 1 obh. štolo, 2 masni srajci,
2	prepasa, 6 poramnic.
47.	Radeče: 1 oltarni pert, 2 beli oltarni blazinici, 1 obhajilno burzo.
48.	Svibno: 2 čemi oltarni blazinici, 1 mašno srajco, l koretelj, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 12 purifikatorjev, 6 rutic pri Lav.
49.	Šent-Juri pri Svibnem: 1 obh. burzo, 1 koretelj,
3	poramnice, 2 prepasa, 6 rutic, 12 purifikatorjev.
60. Dole: 1 velum.
51. Kresnice: 1 koretelj.
V	trebanski dekaniji:
52.	Šent-Rupert: 1 zelen mašni plašč, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 lavabo-pertičev.
53.	Trebelno: 1 obh. štolo, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
54.	Sv. Križ poleg Turna: 1 koretelj, 6 rutic.
55.	Dol (Šent-Janž): 1 koretelj, 2 obh. štolo, 3 korporale, 1 prepas.
56.	Sv. Trojica pri Teržišu: 1 obhajilno burzo, 2 obh. štoli, 1 koretelj.
57.	Mirna: 1 bel pluvijal.
58.	Ambrus: 1 koretelj, 1 mašno srajco, 1 prepas , 3 ramnice, 3 korporale , 3 pale, 12 purifikatorijev, rutic za Lavabo.
V kerški dekaniji:
59.	Sent-Jernej: 2 beli oltarni blazinici, 3 korporale, 1 belo štolo.
60.	Raka: 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poram.
61.	Kostanjevica: 1 koretelj, 1 obh. štolo, 3 korporale.
62.	Dolina: 1 velum, 1 mašno sraico, 1 prepas, 3 poramnice, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6 pertičev za Lavabo.
63.	Cerklje: 1 bel pluvijal.
64.	Škocijan pri Dobravi: 1 velum, 3 korporale.
V	novomeški dekaniji:
65.	Sent-Mihel pri Novem mestu: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 pertičev za Lavabo.
66.	Prečina: 1 vijoličen mašni plašč.
67.	Šempeter pri Novem nestu: 1 obhajilno burzo.
68.	Podgrad: 1 velum.
V	metliški dekaniji:
69.	Semič: 1 bel mašni plašč.
70.	DragotuŠ: 1 vijoličen mašni plašč.
71.	Verh: 1 oltarni pert, 1 koretelj.
72.	Suhor: 2 beli oltarni blazinici, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice.
73.	Planina: 1 velum, 1 koretelj.
V	kočevski dekaniji:
74.	Kočevje: 1 obhajilno burzo, 1 zeleno štolo.
75.	Mozelj: 1 rudeč mašni plašč.
76.	Spodnji Log: 1 rudeč mašni plašč.
77.	Polom: 1 velum.
V	ribniški dekaniji:
78.	Dobrepolje: 2 rudeči oltarni blazinici.
79.	Draga: 1 obhajilno burzo, 2 prepasa.
80.	Dolenja Vas: 1 zelen mašni plašč.
81.	Lašiče: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6 pertičev pri Lavabo.
82.	Loški Potok: 1 velum.
83.	Struge: 1 velum.
V	verhniški dekaniji:
84.	Verhnika: 2 obhajilni štoli, 2 mašni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic, 3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6 rutic za Lavabo.
85.	Polhov Gradec: 1 vijoličen mašni plašč.
86.	Preserie: 1 velum.
87.	Horjul: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice , 6 terač, 12 purifikatorijev.
88.	Logatec: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 1 velum, 3 korporale.
89.	Borovnica: 2 vijolični oltarni blazinici.
90.	Rakitna: 1 koretelj, 1 obhajilno štolo.
91.	Rovte nad Logatcem: 2 mašni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic.
V	idrijski dekaniji:
92.	Spodnja Idrija: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 12 purifikatorjev.
93.	Ledine: 1 rudeč masni plašč.
94.	Černi Verh nad Idrijo: 1 bel mašni plašč.
95.	Zavric: 1 velum.
V	cirkniski dekaniji:
96.	Cirknica: 1 rudeč mašni plašč, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 pu-rihkatorijev, 6 rutic za Lavaoo.
97.	Stari Terg pri Ložu: 1 vijoličen mašni plašč.
98.	Bloke: 1 obhajilno štolo, Š korporale, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 rutic za Lavabo.
99.	Planina: 1 koretelj, 2 mašni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic, 6 rutic za Lavabo.
100.	Unec: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 6 rutic za Lavabo.
101.	Babno Polje: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifik., 6 rutic.
V	postojnski dekaniji:
102.	Postojna: 1 bel mašni plašč.
103.	Slavina: 1 plašček za ciborij, 1 oltarni pert.
104.	Šempeter: 1 obhajilno štolo, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 rutic za Lavabo.
105.	Hrenovice: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 pale, 12 purifikatorijev, 6 rutic.
V	bistriški dekaniji:
106.	Ternovo: 1 obhajilno burzo, 1 obhajilno in 1 zeleno štolo.
107.	Knežak: 2 beli oltarni blazinici.
108.	Prem: 1 obh. štolo, 1 obhajilno burzo, 1 koretelj.
109.	Suhorje: 2 beli oltarni blazinici, 1 velum, 1 obh. burzo, 3 poramnice, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic, 12 purifikatorijev.
V	vipavski dekaniji:
110.	Šent-Vid pri Vipavi: 1 velum, 2 masni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic.
111.	Šturja: 1 čern mašni plašč.
112.	Podvelb: 2 rudeči oltarni blazinici, 1 belo štolo, 3 korporale.
113.	Lozice: 1 bel pluvijal.
Zunanjim misijonom so se podarile sledeče oprave:
114.	Misijonski hiši reda vstajenja v Drinopolji: 1 mašni plašč.
115.	Apostolski vikariji v Bosni: 1 mašni plašč, 1 mašna srajca, 1 prepas, 3 poramnice, 6 korporalov, 36 purifikatorijev, 18 lavabo-pertičev, 12 pal.
116.	Apostoljski vikariji v Hercegovini: 1 mašni plašč, 1 mašna srajca, 1 prepas, 3 poramnice, 6 korporalov , 12 pal, 36 purifikatorijev, 18 rutic za Lavabo.
Žal nam je, da nismo mogli za zdaj , kaj več storiti za imenovane misij one. Mislimo pa silnim potrebščinam ondotnih cerkvi s tem v okom priti, da vsako leto nekaj odločimo v ta namen, kolikor bode mogoče. Ober-nili smo se pa tudi do častitih sobratovščin naših s prošnjo, da bi ne prezirale teh pokrajin, ki so pred vratmi našega cesarstva, in že zato pričakujejo naše pomoči. Braterno vodstvo bo rado sprejemalo v ta namen posebne darove, in pošiljalo jih v zadevne kraje. Marsi-ktera mašna ali druga cerkvena oprava, ktera v naših bolj oskerbljenih krajih ni več za rabo, bi prav prišla tam, kjer naj potrebnejšega primanjkuje, in si sami ne morejo pomagati, in sprejela bi se z veliko hvaležnostjo. *) Serčni „Bog poverni!" vsem dobrotnikom naše bratovščine , posebno prečastiti duhovščini, ki je s hvale vredno radovoljnostjo pobirala, in nam pošiljala letne
*) Ta misel je kaj dobra, in glejmo sploh, da bode naSa skerb za zapnšene brate na Tur&kem zmiraj veči. Pomagajmo jim djansko, pečajmo se za nje, to bode tudi nje same duhovno povzdigovalo.	Vr.
doneske udov po vsi škofiji. Pa ravno tako tudi čast. gg. Uršulinaricam v Ljubljani, ktere so že od začetka pospeševale, in s svojo vsestransko podporo vedno pospešujejo namen naše bratovšine!
Obilno plačilo in Božji blagoslov tistim in blago-duŠnim ženskim udom bratovščine, ki so z molitvijo in miloščino neutrudljivo sklepale delo svojih rok! Naj jim bode pri tej priložnosti naznanjeno, kar menda ni še sploh znano, da so sv. Oče Pij IX z odpisom 19. marca 1863 podelili udom naše bratovščine, če vsak teden 6 ur delajo za bratovščino, in to delo z molitvijo Bogu darujejo, vsaki mesec po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu popolnoma odpustke, kaderkoli pa pol ure na ta namen delajo, odpustke 300 dni.
Hvajjeno, češčeno in moljeno bodi na Teke presveto Rešnje Telo!
V Ljubljani v osmini presv. Reš. Telesa 1872.
Pristarek. Neki primeri jej nas nagiba k mali opombi. Utegnil bi kdo misliti, da je vse eno, ako bratovski denar, ki se nabere v kaki fari, obernejo sami doma za naprave domače cerkve; toda vediti je, da to ni pripušeno. Pri takem ravnanju bi bili udje ob vse odpustke in vse dobrote, kterih se sploh vdeležujejo bratje in sestre družbe presv. Rešnj. Telesa.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Šestindvajsetlelnica od volitve Pija IX
na prestol sv. Petra se je obhajala preteklo nedeljo, 16. rožnika, in danes, 21. rožnika, v god sv. Alojzija, se obhaja 26. obletnica, odkar so bili ta častitljivi papež kronani. Oba dni so vsi katoliški mašniki po vesoljnem svetu pri sv. maši še posebej molili za Pija svojega sedanjega papeža. Molili so, da bi se Bog, Pastir vsih pastirjev, milostno ozerl na Pija IX, ga vedno vodil in branil, z izročeno Čedo vred vselej ote-val, da bi svoji čedi z besedo in zgledom k dobremu služil in z njo vred večno življenje dosegel. Kolikrat, skoraj neprenehoma, je pa tudi Cerkev skoz vse vladanje Pija IX te prošnje ponavljala. Kolik sad so rodile te molitve, pa tudi koliko so bile potrebne, to kaže življenje, djanje in neprenehljivo terpljenje Pija IX skoz vse leta. Le glavne oddelke njih življenja naj v naslednjem naštejemo.
Pij IX rojen v Sinigaliji 18. majnika 1792. Njih nova maša je bila 11. aprila 1819 v Rimu. Izvoljeni vikši škof spoletanski o Binkoštih 1827; preselili so se v Imolo 14. grud. 1832. 14. grud. 1840 so postali kardinal. Papež izvoljeni 16. rožn. 1846. V Gaeti v pregnanstvu so bili od 25. listop. 1848 do 12. mal. travna 1850. V novo postavili so cerkveno vlado (hierarhijo) na Angleškem 20. kimovca 1850 in na Holanškem 6. sušca 1853. Razglasili versko resnico neomadež. spočetja 8. grud. 1854. Popotvali so po okrajinah svoje deržave
I.	1857. Odtergali so sovražniki od njih deržave Bolonjo in Legacije v rožn. 1859, Marke in Umbrijo mesca kimovca 1860. Prišteli so Pij IX med svetnike japonske mučence 8 rožn. 1862. Oklicali so zapisnik novošegnih zmot (Syllabus) 8. grud. 1864. Obhajali 18stoletnico sv. Petra 29. rožn. 1867. Razpisali vesoljni cerkveni zbor 29. rožnika 1868. Doveršili 50. leto svojega mašništva
II.	mal. travna 1869. Pričeli vesoljni cerkveni zbor 8. grud. 1869. Razglasili versko resnico papeške nezmotljivosti 18. mal. serp. 1870. Vzetje Rima in jetništvo Pija IX 20. kim. 1870. Sv. Jožefa razglasili za patrona (varha) vesoljne sv. katol. cerkve 8. grud. 187'Pij IX so prestopili papeževanje vsih svojih sprednikov 31. grud. 1870. Obhajali so papeško 251etnico 16. rožnika 1871. Prestopili so leta papeštva sv. Petra v Rimu 23. vel. serpana 1871. —
♦
Molimo tedaj za našega papeža Pija. Ohrani ga, o Gospod, poživljaj ga, stori ga srečnega na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov.
Govor
prečast. gosp. kanonika Petra Urh-a.
(Dalje.)
Čez 13 let zopet pride iz Bosne 20.000 nevercev, in skoz Hervaško vdarijo pervikrat na Kranjsko. Metliko napadejo in jo premagajo. Više in više divjajo, ropajo in požigajo. Zdaj se zbere 4000 Kranjcev — malo Število, ali s toliko veči serčnostjo Turke napadejo in jih premagajo. Rop, vjetnike, več tisuč pobitih popustivši na bojišču, beže 1 urki neprenehoma do bosniške meje.
Ilomatije in razpertije na Hervaškera Turka čez 40 let zopet iz Bosne privabijo, in ko je Hervate premagal, namesto v Bosno nazaj gre čez Kolpo na Kranjsko. Da bi ložej roj »al, razdeli svojo armado na tri trume, ktere se potem po celi deželi razlijo. Ravnanje vseh trum bilo je enako; koder so hodile, davile so starčke, skrunile žene in deklice, mladenČe vlačile v sužnost, božje veže ožigale itd. Ena truma je hotla Ljubljano premagati, ar ji je pa spodletelo; toraj je vihrala naprej gori do Preddvora. Druga truma se je Metlike lotila in je po Krasu do Ilrušice prihrula. Tretja truma je mahnila proti Novemu mestu. Ljubljanski stanovi in drugi Slovenci se oborože in kmalo pelje Hohenwart 20.000 Slovencev nad Turke. Pa oni se nevarnosti umaknejo in nagloma v Bosno uteko. Več kot 9000 vjetih so sabo gnali, in med njimi 500 tako čverstih mladenčev^ in deklic, da jih Vej-Bej v prijeten dar pošlje sultanu. Število tistih pa ktere so Turki pobili, preseglo je 6000.
Ze čez 2 leti so neverniki zopet prirojili in divjajc gori do Iga prišli. Naj večo škodo so bili storili, ker so memo Zatičine gredoči ondotni prelepi samostan raz-djali. —
Kakor listja in trave pride nevernikov zopet 1. 1472 na Slovensko; vse Dolensko je poplavljeno in pomendrano razun taborov, ki se branijo, in gori se vali turška armadi proti Gorenskemu, da bi vzela glavno mesto Slovencem. (Tu morem opomniti, da je bila takrat Ljubljana z močnim zidovjera obdana. Stare razvaline nam še zdaj kažejo nekdanje terdnjave. Le Poljane in Šent-petersko predmestje je bilo zunaj obzidja.) Z divjo na-vdu šenostj«« Turk pride, začne naskakovati, predere v Sentpetersko predmestje in na Poljane, in zažge lepo Sentpetersko cerkev — pa v notranje mesto ne more. Močne nakope sicer si napravi potem v dobljenih ulicah , kakor si tudi pri ftiški iu za sv. Krištofom ležišč«- naredi. Pa nagloma planejo zopet Ljubljančani na armado. Turke najpopred iz Poljan preženo, potem pa tudi Sent Peter otmejo. Vsi prestrašeni take serčne hranitve se neverniki vzdignejo, svoje tabore pri Šiški in za sv. Krištofom popust«' in nazaj v Bosno pobegnejo. l'o zmago so potem Ljubljančani vsako leto obhajali velikonočni ponedeljek unkraj sv. Krištofa v nekdanji Lovševi jami.
Preteče ni ponedeljek je bilo toraj ravno 400 let, ko •»o bili Turki Sentpetersko cerkev požgali. Pa Vaši očetje, polni keršanskega duha, postavili so na pogorišč še lepši cerkev, to hišo Božjo, v kteri se danes mi znajdemo in >e s hvaležnim sercem njih spominjamo.
Se vse druge nadaljne turške vojske Vam popisovati, ni moj namen, le ob kratkem naj opomnim, da prišli so Turki še čez 20krat v slovenske kraje, šli skoz Kranjsko na Koroško, se tamkej bili pri Celovcu in Ve-jikovcu, pri T rbižu in Beljaku. Šli so večkrat na Štajersko, se vojskovali pri Brežicah. Obiskali so tudi Notranjsko, ropali po Pivki, šli do Gorice, in obiskali lepo vipavsko dolino. Leta 1492 se zopet podajo skozi Do-
lensko in Notranjsko proti rodovitni vipavski dolini. Slovenci pozvedo, da mislijo Turki proti Hrušici iti in tu jih v goščavi pričakujejo in napadejo. Le malo jih ubeži. Pa naslednje leto prestrašno pritulijo neverci, da bi pomor svojih bratov maščevali. In zdaj poslušajte, kakšno da je bilo ravnanje Turkov. Zgodovinar pravi: Na Kranjskem so po živinsko ravnali z ženami in devicami, 15 po sto let starih mož so po strašnem terpin-čenji pomorili, mnogo duhovnov zadavili, enega duhovna še celo od altarja proč potegnili in ga umorili; svete ho-stije so po tleh potrosili, in iz procesij norčevaje se so krog vasi na drogih nataknjene otročje glave nosili. Na več krajih so Turki cele sklade naredili iz človeških glav, okoli kterih so plesaje divje veselice obhajali. Človeško kri so vriskaje iz cerkvenih posod serkali. Gostili so se s človeškim mesom in svojo obleko so imeli s človeškimi čevi prepasano. Pokončali in požgali so pa toliko, da ni povedati; samo v enem letu še čez 100 vasi. Koliko mladenčev, deklet in otrok so pa odpeljali, kdo zamore to vediti? Kar je pa nar bolj žalostno, je to, da ti so mogli vero zapustiti, mohamedani postati in kakor janičarji potem zoper svoje sorodnike se vojskovati. In kje so zdaj njih duše? O mohamedanstvo, koliko hudega si ti napravilo na slovenski zemlji!
c) Da se pa še več hudega ni zgodilo , se imamo zahvaliti svojim očetom, kteri so se tako hrabro bojevali zoper Turka, ter nam tako ohranili nar dražji biser, nar lepši zaklad — sv. katoliško vero. Res da od začetka niso bili Slovenci vajeni s Turkom se vojskovati. Ali kmalo so se prepričali, da jih le lastna moč more oteti, ker je imela Avstrija na drugih krajih preveč opraviti, da bi bila tudi tu pomagala. Pogum prešine vsaktero serce, več se ne boje turških navalov. Ko so se Turki pervi slovenski vasi bližali, zažgali so prebi-vavci na bližnjem hribu germado, in to znamnje je šlo od hriba do hriba po vsih krajinah slovenskih, da se je tedaj po teh germadah kmalu zvedil po vsi deželi napad Turkov. Pod vodstvom deželnih stanov so se potem prebivavci vzdignili, in vsi hiteli tje, kjer je nevarnost pretila. Kervava sprejetev sovražnika čaka. In ako je tudi kaka posamezna vas napadena, bila je tudi takrat zmaga gotova. Takrat so jeli namreč Slovenci z zidovjem obdajati pokopališča in cerkev. Kadar so Turki prišli, znesli so ljudje svoje blago in premoženje na pokopališče, otroci in žene so šli v cerkev molit, in možje in mladenči pa so se postavili za tabor; pod njimi gore njih hiše, ki so jih Turki zažgali; za njih herbtom je cerkev, ki hrani svete skrivnosti njih vere, ki jim hrani zdaj tudi žene in otroke, ktero hočejo z vsem, kar jim je v njej svetega in dragega, Turki požgati. Vse to obudi v vsih sercih pogum za naj sta-novitnejšo in najserditejšo bran, in tako z Božjo pomočjo premagajo sovražnika, ter ga odpode.
Bitva pri Brežicah 1. 1480 nam nadalje kaže, da med tem, ko so Turki v vojski „Allah-a" in »Mohameda" klicali na pomoč, so nasi očetje v Jezusa stavili svoje zaupanje. Poslušajte! Bilo je zvečer, ko se Turki pri Brežicah prikažejo. Zdaj zbere Šomberk Slovence, ter jim pove, kako težak bi bil boj s toliko močnejšim sovražnikom po dnevu; kako lahko bi v primeri pa po noči bilo Turka zalesti in razkropiti, in opominja jih, do polnoči tiho ostati, ko bo pa dvanajsta zaklenkala, vzdigniti se in z besedo: „Jezus" pričeti napad na neverce ; „Jezus" naj bode tudi njih znamnje v boji, da se bodo v temotiypoznali in brata od Turka ločili. — To jim je razodel Šomberk, in zadovoljna vojska po ležišču poseda, in zaznamovane ure pričakuje. Ure teko, čas beži, zdaj udari znamnje napada — dvanajsta ura. Tiho se vzdignejo kristjani, gredo brez šuma, dokler ni tabor nevercev pred njimi. „Jezus! Jezus"! zagermi zdaj sto-
terno iz gerla Slovencev in začne se pokončaven poboj, v kterem se ojstre sablje v turških tilnikih prestrašno verte in kerhajo. Zmaga je dobljena, veliko tisuč mertvih je na borišču popadalo; le malo jih pride v Bosno nazaj.
Pa tudi po zadobljeni bitvi niso naši očetje pozabili se zahvaliti Njemu, kteri je prav za prav vojni vodja, to je Bogu. Hasan paša, oblegovavec Siska, je bil od Andreja Turjaškega premagan in poslednjič v Savi utone. Neizrečeno obilno ropa, med drugim samo 3'J velikih topov, ostalo je Slovencem v rokah. Dobili so tudi plajš pašatov, in ta je bil iz hvaležnosti poslan v Ljubljano, in tu v mašni plajš prenarejen, in še zdaj se na dan sv. Aha-cija, ko so bili naši očetje zmago zadobili, v njem sv. maša opravlja v stolni cerkvi.
Tako so se naši očetje zoper Turka bojevali in zadnjikrat pri Petrinji 1. 15% moč bosniških turkov ukrotili. In na to pravi zgodovinar: Večna hvala še unkraj groba tedaj vam, prešlavni očetje — neužugani vitezi! vaša hrabrost in vaša domoljubnost je obvarovala, da niso slovenske zemlje postale rop Turkov in slovenski narod sužnji hlapec nevercev; da ni stare vere zgubil in se še vedno namesto polomesca znamnje sv. križa sveti v solčnih žarkih na zvonikih in cerkvah slovenske zemlje. # #	(Konec nasl.)
Iz Zagorja pri Savi. — Z veselim sercem sporočim vsem bližnjim slovenskim bralcem „Zg. Danice" pričetek zidanja naše že davno potrebno spoznane nove cerkve. Posebno želim pa sporočiti to slovesnost, ktera je bila zdaj 10. t. m. pri vložitvi temeljnega kamna. Prišli so prečast. gosp. dr. Zl. Pogačar, stoTjni prošt ljubljanski, in skor iz vseh bližnjihJara gospodje duhovni, kterih je bilo dvajset skupaj. Čeravno je bil delavnik, je vender mnogo ljudi prišlo tudi iz druzih krajev. Zapovedali so tudi tukajšni gospod rudniški vodja svojim delavcem po vseh svojih fabrikah na ta dan praznovati, da nihče ne sme delati, ampak te vesele slovesnosti se vdeležiti. Farni mladenči so postavili kaj krasno okinčane 14 do 20 sežnjev visoke mlaje, kterih je bilo tudi nekaj podarjenih od kmetov in premokopov z lastno zastavo; vseh visokih z zastavami je bilo 25, med kterimi je pa tudi posebno mlaj kupčevavca gospoda Stenovica z veličastno zastavo slovensko in cesarsko in z morskim mačkom v verhu se odlikoval. Bilo je tudi 54 manjših mlajičev okoli zidu nove cerkve po 4 do 5 sežnjev visokih, na kterih so bili venci iz raznoterih rož okoli in okoli nove cerkve pripeti, ki so jih spletle farne dekleta. Mlaje bodo zdaj pri zidavi v prid obernili. Že zgodaj v jutru so se zbirali farni in rudniški šolarji in šli pod vodstvom svojih gospodov učiteljev gospodu stol. proštu na kolodvor naproti, potem so jih pa častno spremili. Prišli so tudi kmalo potem premogokopi in fabričanje s svojo zastavo in godbo. Nato so prišli fantje iz sosesk s svojimi zastavami in postavili so se zversteni za cerkveno železnico od farovža do nove cerkve. Potem gredo gg. duhovni in zidarski stavbni odbor (Baucomitč) eden za drugim proti altarju, kteri je bil postavljen nalašč zavolj te slovesnosti na tistem mesti, kjer bo stal prihodnji veliki altar. Po blagoslovljenjitempeljnovega kamna so pridigovali gospod prošt, in nato je bilo darovanje (ofer), in med tem je rudniška godba igrala. Tako se je dokončala ta slovesnost srečno v vgodnem vremenu.
V Kamnika so preteklo nedeljo mil. škof v pričo velike množice duhovnov in vernikov delili zakrament sv. birme. Bivši pričujoči gospodje močno hvalijo postavno obnašanje verlih meščanov in sploh naroda. Do 1300 otročičev je prejelo sveto poterjenje.
Iz Štajerskega. i8. rožn. 1872. — Ljuba Danica! Vem, da včeraj se je presrečna slovesnost, to je 2(5let-nica papeštva sv. Očeta, serčno ljubljenega Pija IX z
nar večim veseljem obhajala tudi v beli Ljubljani, ktera slovi zavoljo iskrene ijubezni do sv. Očeta, in enako po drugod. Zakaj, kdo bi se v Gospodu ne veselil te slovesnosti, kakoršne svet še nikdar obhajal ni, in tudi Bog ve, če bo še kedaj priložnost imel jo obhajati ? Ktero sv. Očeta ljubijoče serce bi se veselja ne tajalo, da je deležno slovesnosti 261etnične, ktere še nobon papež v Rimu dočakal ni, razun le sedanji Pij Veliki, „Križ od križa", papež Marije D. Neoraadežene, in v resnici, kar celo čudovito Njegovo življenje spričuje, čudež milosti Božje. Gotovo nam bojo zanamci blagre dajali, in nas srečne imenovali, da smo živeli o zlati dobi Pija IX, kterega celo zagrizeni sovražniki stermeči občudujejo, katoliški kristjani z naj gorečnišo ljubeznijo ljubijo, in katoliški škofje in drugi verniki v Rim hitijo, ako Pij, sveti ljubljenec, le z očesom migne. Iz ljubezni do sv. Očeta je sinoči tudi katol.-politična družba obhajala svoj zliod, da bi toliko lepše posvečevala to neslišano godo-vanje ravno ob času in uri, kadar so bili pred 20 leti papež izvoljeni. Častiti g. M. Lendovšek je z iskreno in ginljivo besedo popisoval slavne dela, velike zasluge, grenko terpljenje sv. Očeta, pa tudi znamnjal gerdo nehvaležnost liberalskih Lahov. Ob koncu čverstega govora je zaklical sv. Očetu trikratno Živio! ktero so vsi nazoči navdušeno ponovili. Po tem ko je bil č. g. J. Voh še prečital sedanje novice in dogodbe, posebno pa o strahovitih povodnjih na Češkem, je bila tombola za pogorelce v Cirkovicah. Kadar se je zmračilo, je bil zunaj Konjic umetalni ogenj v slavo 201etnice. Bog daj, da bi se veliko takih slovesnost obhajali v slavo Pija IX in Jim veselo: Živeli! prepevali!	J. V.
Slavospev*)
16. junija 1872 o 2<>ohletnici papeštva
sv. Očeta Pija IX.
Slavovite — plete kite Dvajset šesti rožnievet, Od kar sluješ — in kraljuješ Pij deveti, Oče svet'!
Ni ga slavljal, — ne pozdravljal Papeža še v Rimu svet, Da bi zalo mu sijalo Solnce toljko slavnih let.
Al tak zvito — in sordito Svet še v Cerkev butal ni: Sred viharja, svitla zarja, Pa stojiš junaško Pij!
Sin Marije! — hudobije Grešnega sveta razbi j! V Križa slavo — pod zastavo Cerkve združi vse ljudi!
Ak Te psuje, — spone kuje Serd rovarstva: se ne boj! „Križ od križa!*' — z paradiža Sije zmage venec Tvoj.
Pij Veliki! — v bojni diki Čudež Božje milosti! Živi, živi! — Nezmotljivi Pij na veke ljubljeni!
Xa Koroškem, kakor „Karntner-Blatt" pogosto naznanuje, se katoliške družbe kaj pridno zbirajo, delajo
V Konjicah so jo včeraj pri obeh cerkvenih slovesnih opravilih kaj verlo prepevali, da je bilo veselje, po g. Rilinrjevetn napevu Marijne pesmi: Naj bolj Maga...	J o i. Vir k, Ločki.
in vse tako kaže, da z omenjenim listom vred prav veliko prepomorejo, da se veselo poživlja katoliška čast in življenje.
Z Itolenskega, 13. rožn. — („Gnada." — Proprium Sanctorum.) Zavolj opazek v 22. listu „Zg. Danice" 31. velikega travna t. 1. naj to le povem in sicer zgolj kakor dogodek, ne da bi hotel reč razločiti ali segati v pravico-sumnih besedoslovcev.
Že več kot 30 let je preteklo, kar se je v šoli (theol. 4. an.) govorilo: Kaj pomeni beseda „gnada", če je ta beseda nemška, ali ne? Gosp. profesor Poklukar (sen.) bi jo bil skoraj tudi za tako spoznal; pa eden njegovih učencev je nasproti terdil: „Gnada" je slovenska beseda, odgnati, n. pr. koga s prošnjo, da drugemu dobroto skaže. (Serce človeka žene k čemu, žene ga navda-janje sv. Duha k veri, k pokori itd. — Po pomenu se poaa. Sumljiva nekako pa je, ker je druge slovanske narečja nimajo. Vr.) G na d a, lat. gratia, in ne cle-mentia, kar Danica sama prav in lepo razloči: cle-mentia milost, nemško: Barmherzigkeit. Za to se tedaj menda pridigarjem ne bode treba bati, da bi ne rabili besede gnada, kjer in kader bo potreba.
Eno prošnjo bi rad po Danici razodel, in živo na serce položil, in mislim, da bodo veči del vsi bratje po škofiji to poterdili. Naj se, kar je moč, kmalo napravi nov „Proprium Sanctorum" „ad usum domesticum," kakor tudi za „Missale." Toliko imamo že novega in torej toliko posebnih listkov, da je prav neprijetno zmiraj skupaj iskati, in se tudi lahko kaj pozgubi. Kako dobro , prav potrebno bi bilo, da bi se vse skup v ene bukve spravilo , in tudi „Off. parvum B. M. V. Immac. Concept." Vsak bi prav z veseljem dal teh malo soldov, da bi imel vse skupaj.
Lilieralstvo T Terslu posnema v zaničevanji sv. Cerkve lahonstvo na Italijanskem. „Ancora", list katoliške družbe v Terstu, ima vedno opraviti z zopercerkvenim mestnim zastopom, ki med drugim pohujšuje prebivav-stvo zlasti z očitnim hlapčevskim delom ob dnevih Gospodovih. V Gorici je ravno te dni pri novih volitvah padel mestni zastop, zadnji čas je, da bi se tako tudi v Terstu zgodilo.
V 11. snopiču „Ancora" teržaškemu municipiju (mest. zastopu) najprej naznanuje sloveči govor g. Visconti di Longeril a 11. maja v francoskem zboru, v kterem se na tirjanje francoskega naroda moško poganja za posvečevanje nedelj in praznikov. Potem pa jim list še sam levite bere.
„Ne govorimo o narodih," pravi „Ancora," pa v našo nesrečo, ali recimo le naravnost, v našo sramoto i infamia), govoriti moramo o naši mestni gosposki, ktera, če veruje ali ne veruje v Boga, namestuje vender katoliško mesto; in kakor take je ne spreleti rudečica, k o v svojih postavah noče več imena Božjih zapoved imeti; in vender se baha, da hodi z velikimi koraki pot napredka. Kje je ta napredek v Terstu, odkar zapoveduje taka gosposka? Išite, in našli ga bodete v tem, da so iztirali usmiljene sestre iz mestne bolnišnice in postavili so namesto njih osebe, ki kdo ve, kako delajo z bolniki? Išite ga, in našli ga boste v tem, da so razdjali cerkvico sv. Petra, star spominek v Terstu, in namestili so jo z novošegnim dvorom (palačo), ki ga vsi umetni imajo za pomanjkljivega in negodnjaka v umetnosti. Išite ga, in našli ga bodete v tem, da so zvišali plačo mestnemu županu na ramah ubozega ljudstva. Išite, išite tega napredka, poglejte pod ta blišivi, na pervi pogled zapeljivi videz olepšauih cest, vertov, dvorov, vodnih igrač, ne pa da bi sc tam pomagalo, kjer jc zares potreba. Stopite pod tisto verhno pokrivalo lišpa, olike, umetniškega blagra , in našli bodete nered v deržini, zarad kterega toliko ubozih mater
zdihuje zavoljo spačenega obnašanja svojih otrok; našli bodete zlorabo v gospodarstvu, po kterem se je denar ljudstva dajal tujcem v roke v politiške in rogovilske namene, in v vse drugo se je trošilo, razun v pomoč resnično potrebnih ...
Stopite pod to krinko napredka, s kterim so toliko hvalisa naš municipij, brez Božjih zapoved, in n^šli bodete, tatinstvo, prešeštvo, nečistost tako nesramno der-viti se po ulicah.... Išite in pojdite še globokeje, in vidili bodete, da to napredovanje ni drugo, kakor raz-rešenje vsih domačih in civilnih zvez vsled nepoboljšljivih červov, ki rebajo naše mesto v nravnosti in v veri." (Kteri so popotvali po druzih deželah, celo po neverskih, pogosto očitajo gerdobije, ki se gode brez kazni po nekterih avstrijanskih mestih očitno v večernem mraku, česar drugod ni viditi, temuč se skerbi vsaj za očitno spodobnost. Nemogoče je zapopasti, kako bi se take ostudnosti strinjale z napredkom ! Skerbi se za pota, za ulice, za kamne, za bregove ob vodi, da je vse snažno, terpi se pa, kar človeštvu naj veči sramoto dela, mladini naj strašnejše pohuhšanje daje. Ali ni to satira čez vse satire? Vr.)
Da bi se še nadalje delalo v nedeljo, se sklicujejo na svobodo. Toda ravno svoboda je zoper tako delo. So mar delavci, vradniki, šivci, šivilje, rokodelski dečki, zidarji in opravniki očitnih del — so mar le ti tisti, ki hočejo prosto in radovoljno delati ob nedeljah? Bog ne daj ! Nikakor ne. Taki se pritožujejo, tarnajo, delajo kljube (štrajke), ker še enega dneva za počitek nimajo. Vodji, glavarji delavski, opravniški, štacunarski, očitnih vradov in vsednjih delavnic — oni kakor ravno tolikeri mali trinogi jim delo nakladajo ob nedeljah, in ako ne delajo, jih neusmiljeno iztirajo z vrada, s službe, z opravila.
Gospodarji in gospodinje nakladajo delo ob nedeljah in praznikih svojim služabnicam, in spode jih od hiše, odrekujejo plačo, ako gredo k maši, ako si prizadevajo spolnovati svoje lastne verske dolžnosti.
Znano nam je o toliko rčvicah, ki so suvane na cesto zato, ker zraven službe hočejo tudi skerbeti za svoje verske in vestne dolžnosti. Prašanje je tedaj, ali je to svoboda? Ali ni mar nar bolj divje trinoštvo zoper vero in zoper Boga?
In izgled k vsemu temu izhaja od mestne gosposke, ki veleva delati v nedeljo. Od tega veličanstva jemljejo ravnilo glavarji tergovstev in obertnijstev, da deržč privezane svoje mladenče; gospodarji in gospodinje, da imajo v takem trinoštvu služabnice in služabnike, delavski vodniki svoje delavce; javni opravniki svoje po-slenike, in vsak glavar svojega delavca.
Ponavljamo, to ni svoboda, to je pravo trinoštvo."
Tako popisuje „Ancora" teržaške zadeve. Marsikaj tega, zlasti zastran prodajanja ob nedeljah, zastran službe Božje pri poslih itd. se nahaja tudi sem ter tje v Ljubljani in drugod. Kdor nedeljo s prodajanjem in delom nogu krade, taki ni vreden, da bi tudi ob delavnikih pri njem kupovali. Kdor poslov k Božji službi ne pusti, taki ni vreden imeti posla; celo turk hoče svoje verske dolžnosti spolnovati, kristjan pa bi jih ne smel! Fabrike in razne naprave, ki nedelje ne spoštujejo, ne morejo imeti za stanovitno blagoslova Božjega; prišel bo en dan, ki jim bo vse v nič djal, kar so v deset tisuč dnevih Gospodovih Bogu ukradle. Koliko pritožb je tudi v oziru na železnice, da se ondi po veliko ur na dan hlapčevske dela opravljajo, in kakoŠne težke naklade z blagom se vidijo ob nedeljah derdrati po železnicah ! Kteri imajo kaj vpliva in moči pri tem, so dolžni govoriti in tako skrunjenje praznikov odvračati. Na Angleškem so protestantje in vedo nedeljo spoštovati; drugod so katoličani in gode solz vredne skru-
njenja. Bog je na Sinaju med ognjem zapovedoval: Po-svečuj praznik!" in ognju ne bo odšel, kdor ga skruni.
Aleksandri ja, 21. mal. tavna. Bila je ravno nedelja, praznik „varstva sv. Jožefa", ko odmašujem v cerkvi očetov frančiškanov, gremo eni še mesto ogledat, lepo pokopališče, ki je precej oddaljeno od mesta. Pridemo nazaj do 10. maše, bilo je veliko opravilo. V tej cerkvi očetov frančiškanov posebno častijo sv. Jožefa, dasiravno je cerkev posvečena sv. Katarini devici in mučenici, ker bila je tukaj mučena. Bila je cerkev prav napolnjena, tudi čez dan je bilo obilno pobožnih molilcev, sosebno so bile večernice slovesne; po odpetih litanijah Matere Božje in danem blagoslovu s svetim Rešnjim Telesom so imeli očetje frančiškani in udje bratovšine sv. Jožefa lep sprevod po cerkvi. Očetje frančiškani v lepi cerkveni obleki, udje bratovšine sv. Jožefa v lepe plajše oger-njeni z veliko medalijo na vratu, z gorečimi svečami, so šli dvakrat po cerkvi okoli, nazadnje je bil še blagoslov s svetinjami pri stranskem altarju. Prav po domače se mi je zdelo, ko so ob desetih pri maši in popoldne pri večernicah pred cerkvijo z možnarji streljali, kakor pri nas o kakem „žegnanji." Po naši osnovi bi imeli že danes se odpeljati proti Terstu, ali parnika iz Indije, na kterega naš parnik čaka, še ni, in toraj moramo čakati in čas tratiti zastonj. Zvečer gremo k mali veselici, ki jo je napravilo tukajšno rokodelsko društvo nam na čast, sosebno ker je bil med nami podpredsednik dunajskega rokodelskega društva. To rokodelsko društvo ni ravno obilnega števila, lahko se prešteje na perstih ene roke, ali vedno terdijo in ohranijo društvo. — V Jeruzalemu še celo en sam rokodelec, neki Cipfel-maier iz Dunaja, terdi društvo! — Dobri šolski bratje prepustijo pri takih prilikah šolsko sobo za shode. Po dokončani mali veselici se doma pri dobri kapljici v prijetni družbi še delj časa radujemo.
22. mal. travna, ko odmašujem, gremo trije še mesto ogledovat, ogledamo vert šolskih bratov; vidili smo tukaj, koliko pridne roke doveršijo; pred šestimi leti še
Eust kraj, zdaj naj lepši vert, ogledamo malo dalje fa-riko, kjer led delajo, še malo naprej zasedemo tri osličke. So pa tukaj šni osliči čversti, žlahni, kakor da bi bili „plave kervi." Jezdimo precej časa ob Nilu, ko hitrejši jezdimo, se tovaršev osliček spotakne, in jezdic omahne, drugi tovarš ga hoče vzdigniti, ali pade sam nanj, — bila je živa kopica — le oprašena obleka in nekaj oslovskih dlak je bilo znamnje te ježe. Popoldne zvemo, da bodemo jutri, 23. mal. travna, odrinili iz Ale-ksandrije. In res, 23. mal. travna se prepeljemo ob 7 zjutraj na barko. Naš dobri spremljevavec in kuČi-gazda, že omenjeni Hofman, in urar iz Horjula nas spremita na barko; ta je nam še pred odhodom postregel z dobrim kranjskim brinovcem, ki ga je malo popred dobil od doma. Na barki se poslovimo z njima. Poslovimo se tudi tukaj z nekim poštnim vradnikom, rojenim Bavarcem, Svindel po imenu. Prikupil se je nam vsim zarad postrežnosti, zgovornosti, in meni posebno zarad dobrega keršanskega duha. Naj le en zgl led povem, kakor nam je sam pravil. Neko nedeljo popoldne gre k večernicam. Sreča ga liberalec, kakoršnih je dandanašnji svet poln, in ga vpraša, kam da gre, pravi: v cerkev. Kaj v cerkev? se začudi liberalec, cerkev je le za stare babice, ne pa za vas. Kara pa vi greste? ta liberalca popraša: Jest grem k tej in tej veselici. Vidite, vi greste k veselici, jest pa v cerkev, vas eno veseli, mene pa drugo, vsak po svojem prepričanji , jest vam ne očitam vašega veselja, tudi vi mojega nikarte. In od tistega časa jo imel mir pred njim. Je pa sploh lep mir v Aleksandriji; so raznih ver, raznih narodov, pa ni je nobene za vidnosti, ali
prepirljivosti ne med narodi ne med verami. Močno mi je dopadel lepi ponočni mir, ne pustijo nobenega postopača ali razgrajača po mestu, hitro ga ponočni stražniki ugrabijo in odpeljejo na „spahijo" (ponočno stražnico), in drugi dan pred konzula, ali pa pred turškega sodnika. Mislil sem si, kako dobro bi bilo, ako bi si tudi na Kranjskem marsikaki predstojnik, naj bo že kantonski ali občinski, za ušesa zapisal ta zgled, ter skerbel, da bi razuzdani ponočnjaki ne imeli vse prostosti; koliko menj hudobij, pretepov in pobijanj bi se zgodilo. — Sosebno je mir v Aleksandriji, odkar so red nekaj leti več znanih rogoviležev, tatov, ubijavcev, akor pravijo, neškodljivih storili. Peljali so jih na morje; ali ni jih bilo več nazaj.
Ob 9 dopoldne se odpeljemo iz Aleksandrije. Morje je mirno. — Po petdnevni vožnji pridemo 28. mal. travna v Terst zjutraj ob 6. uri. Kako se je na i serce veselilo, ko zaslišimo zopet lepo vbrano zvonenje , ko ravno čez osem tednov zdravi na suho, na domačo zemljo stopimo ! Hitimo v cerkev novega sv. Antona se zahvalit Bogu za prevelike dobrote Božje. Eni tovarši hitijo na železnico ter se odpeljemo domu. Jest in še eni tovarši osta nemo ta dan v 'Tentu, ogledamo lep muzej , popoldne se peljem z enim tovaršev v družbi prijaznega gospod Šepfa, župnika v pokoju, ogledat krasni Miramare. Zvečer tudi se drugi tovarši zapustijo Terst, težko se ločim od njih. Ostanem zdaj sam, v družbi priljudnega gosp. R. v prijateljskih razgovorih hitro pretečejo ure. DrugI dan tudi jest zapustim Terst, ter se po železnici odpeljem proti domu. Med potjo še obišem drage mi pri-jatle v Cerknici, na Uncu in Planini, da jim nekoliko povernem ljubav, ki so mi jo storili, da so me že tje grede v Sveto deželo na kolodvoru na Rakeku počastili in razveselili s prijaznim pozdravom. Po malem mudenji v beli Ljubljani — skozi pisano Loko in pri-
i*etne mi Selce dospera 2. vel. travna srečno k svetemu ^enartu, svojemu ljubemu stanovališču. Rekel sem: Povsod dobro, doma naj boljše.
Prim. Peterlin.
Razffieti t»o mveiu.
Avslrijansko. Ministerska „N. Fr. Presse" pripoveduje neko osnovo novih volitev v derž. zbor, po kteri bi se poslanci zmnožili do 400. — Ali niso že dosti veliki stroški?! Po 10 gl. na dan — bodo tedaj potrošili deržavi poslanci vsak dan 4000 gld. in k temu še potni stroški itd.! Ali bo res toliko veči korist iz tega? — Ali bi ne bilo veliko bolje Še sedanje število zmanjšati na kako tretjino prav čverstih in pa vernih, Bogu, cesarju in narodom vdanih mož?
Protestanlje niso za liberalstvo. Protestanška viši cerkvena vlada je razglasila dva pripisa, s kterima ne priznava sedanjega štirsko graškega presbeterium-a, voljenega z „liberalno" večino, in veleva vstanovljenje prejš-nih gg. Leidensfrosta in Oderdorfa.
V delegarije se veliko poslancev brani voljenim biti. Federalisti mislijo voliti: Greuterja, gr. Fredrigotti-a, dr. Poklukarja in dr. Oclza.
^Napredek nove svobode. Na občanskih šolah v Jiglavu na Češkem je srenjski odbor v pervo vstanovil za učitelja — j uda. Judovka „Neue Fr. Presse" naznanuje to za velikanski na prednji korak.
Z Moslji nad Laboiu se daljnopiše „Cehu", da njegov vrednik g. J. Cerny v svoji tiskarni pravdi, s ktero je bil med Nemce odpravljen pred nemške porotnike, je od teh porotnikov v vsih prašanjih vse skoz enoglasno iiezariolžen spoznan. Očitani spisek je bil: „Posledni zkouška" (poslednja skušnja). — Obravnava je bila vsa v češkem jeziku, kakor ko bi bil Nemec med Cehe
pognan s pravdo, bi se bilo tudi delalo nemško; pre-tolmačevalo pa se je vse v nemško.
Rimsko. Sv. Oče so poslali 6. rožn. avstrijanskemu cesarju list. v kterem naznanujejo svoje milovanje za smert nadvojvodnje Sofije. — V pristavku pravijo sv. Oče , da imajo vzrok k neljubosti do sedanjih avstri-janskih ministrov, da pa popolnoma poterjujejo obnašanje Falčinelli a, svojega poročnika pri avstrijanskem dvoru, akoravno ministri žele, da bi bil odstranjen. Tako piše „Ceh" v Pragi. Mogoče, da ministri grejo prej kot apostoljski poročnik. — Rimski časnik „Capitale" gerdo psuje ranjco vojvodnjo Sofijo, ko se je komaj nje grob zakrii, da je bila terdoserčna in neobčutna za terpljenje druzih. Je to mar zahvala za Beustovo in Andraševo prijaznost do laško-liberalne vlade?
Iz Ljubljane. (O zboljšku duhovske plače.) Laibaherica je pikasto-zabavljivo bleknila, da nižje duhovstvo je pri nas prav dobro oskerbljeno. To je povzela iz tega, ker je Danica unkrat rekla, da ni znano, da bi bil kdo prosil za zboljšek, ki ga hoče vlada dati iz deržavnega zaklada na ime cerkvene zaloge, in ima toraj prihranjen izgovor verski zalogi posojeno zopet tirjati, kadar in kakor bi se ji zdelo. Ako imajo revni in potrebni duhovni več pomislika take darove sprejemati, kakor pa n. pr. Laibaherica jih ponujati, ne potrebujejo še k temu od omenjenega kruho-borskega lista psovanja in pikanja.
Več ljubezni, kakor taki časniški in liberalni prijatli, skazuje eden duhovnih tovaršev, ki nam je to-le pisal:
„Ali Vam je znan morda kak gospod, ki ga revščina kaj posebno stiska, in za vladni priboljsek nerad prosi? Pomagal bi mu lahko s štipendiji."
Deželni šolski svet, kakor Novice pišejo, je v seji 13. rožn. na predlog dr. Bleiweis-a sklenil, da naj se službeno preise nespodobno besedovanje prof. II. zoper AlojzijeviSe, o čemur so časniki poročali in na podlagi dotičnega poročila naj si šolski svet nadaljno ravnanje priderži.
Pri tomboli v nedeljo za Cehe je prišlo 50 gld. čistega dohodka. Bog plačaj dobrotnikom!
V	Ptuja na Štajerskem je pri duhovski konferen-ciji vsih 55 pričujočih duhovnov resno milovanje izreklo, da so se našli taki, ki so znanega „priboljška" prosili.
V	deržavnem zboru je dr. Poklukar ministerstvo poklical na odgovor: ali ga je volja hitro dognati gozane pravice na Gorenskem , do tistihmal pa s postavnimi napravami za občni prid Gorenskega skerbeti? — Izmed 62 zatoženih Bohincev, ki so se bili gozdnarjem uperli, je pretekli teden zarad vstaje 59 obsojenih po razmeri do 3 lčt v ječo.
Pri zavarovalni banki »Sloveniji" je do 19. rožnika podpisanih 2019 delnic, vplačanega kapitala 83.000 gl.
Iz Šlajarskega. Letos je kaj nevarno leto, kakors-nega še ne pomnim. Od enih krajev se sliši o potresih in njih grozovitih nasledkih, od drugih o groznih povodnjih, treskih, velikih pogorisih. Stari Vezuv se je z grozovitim serdom zbudil; pa tudi po naših krajih zmeraj dežuje, ob enem se bliska, germi in treska, da je strah; skoraj vselej je slišati zdaj tu, zdaj tam od toče, nevihte in pogoriš po streli. Teden je, kar je v Šmarii trikrat trešilo in trikrat gorelo. Pod Skazetovim kozel-cem je strela zadela dva človeka. To saboto je v Špi-taljski fari v Macuhovo poslopje trešilo in vse pogorelo, tudi živina. V naši fari pa je več dreves razčesnilo. — Skoraj povsod jc že kaj toče verglo, če ravno se povsod, hvala Bogu! preveč ne pozna. Ubogi posestnik je v
vednem strahu, da bi ga ne zadela nesreča. Verni kristjan pravi: Bog nas obiskuje in tepe zavoljo zmeraj ve-čih pregreh; prostomiselni liberaluh pa po svoje bogokletno čenča: narava po svojih močeh to dela, in ne more drugač biti. Kako pa, da druge leta narava ni tako razsajala; in kdo je pa te moči in to postavoravno letos v naravo položil? — Svoje dni so nam o strašnem germenju in treskanju mati rekli: „Bog se krega; otroci molite!" Zdaj pa bogotajci vse to le slepemu primerljeju, ali pa zgolj sami naravi pripisujejo! O slepi opičar! poprašaj zemljo, in ti bo odgovorila, in neumna živina te bo učila itd., da je Bog, ki v hudi uri memo gre, da bi tebi oči odperl in te spametoval.
MHthorske spremembe•
V	ljubljanski škofiji. Fara Stari terg pri Ložu je podeljena č. g. Blaž. Len čeku, lok. na Robu.
V	lavantinski škofiji. Č. g. Martin Strajnsak je postal nadžupnik in dekan v Hočjem; in č. g. Jože G o-spodarič dekan Šaležke doline in kn. šk. duh. svetovalec. — Č. g. Janez Trampužje postal provizor v Zaverču; č. g. Vinko G e r s a k v Črešnovcah ; č. g. Jakob Kolejdnik provizor pri Sv. Danielu v Raz-boru in č. g. Simon Ducman provizor vSromlih. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Arnuž v Kapele pri Radgoni; Jož. Kunej k sv. Barbari pri Wurm-bergu; Fr. P i g n a r v Zaverče; inJuriŽimavecv Kance. — Župnija Sromelska je do 9. julija, Zaverška do 13. julija, in poskušnia za verozakonskega učitelja c. kr. više realke v Mariboru je razpisana 8. in 9. avgusta 1.1. — V pokoj stopita čč. gg. Martin Mihelin in Valentin Orožen. — Dekani jo Zaverčko osker-buje začasno prečast. gosp. Dr. Jan. Vošnak, prošt na Ptujem. —
Dobrotni iiarori.
Za Cehe s povodnijo silovito poškodovane. Iz Kamnika Kamničani po prečast. gospod dekanu 110 gl. — tt 399 gl. 31 kr.
Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Neimenovan (za stradajoče na Jančjem 17 gl.) Iz Št. Barbare pri V. po preč. g. župn. Fr. Cvetko 5 gl.
Za sv. Očeta. Iz Zagradca 5 gl. za 80. rojstni god Pija IX: Naj bi jim Bog se dolgo na svetu milostno ohranil drago in sv. Cerkvi silo potrebno življenje, naj bi se pod Njihovim vodstvom poravnale in zravnale vse liomatije. Mi pa prosimo, naj bi nam sv. Oče pri Bogu sprosili gnado: sveto živeti, pa k Jezusu in Mariji v nebesa priti, in v ta namen naj tudi nam podele svoj žegen. — Iz Cerkelj sv. Očetu v zahvalo in novo prošnjo v srebru 4 gld. — Iz Virmaž M. T. 1 terdnjak za 2 gl. st. d. „Bog daj razsvetljenje uma." — Duhovni pastir 2 gl. sr. — Neimen. deklica 1 gld. 50 kr. v sr. Več oseb 1 gl. 20 kr.
IfT \arodte, naročite!!!
Vse blage naročtiike, ki jim s koncem tega mesca naročnina izteče, prav priljudno prosimo, naj blagovolijo brez odlašanja naročenje na
„Zgod. Danico"
ponoviti. Naj smemo pričakovati tudi obilno novih vdeleževalcev! Cena je povedana na pervi strani vsacega lista.
Odgo\orui vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.