220 Književna poročila.
Književna poročila.
lUjesečnik pravničkoga druživa u Zagrebu prinaša v br. 6. za mesec junij naslednji razpravi: RapsodiCne misli o budučnosti kaznenoga prava od Milana Rojca. Svršetak. — Smatraju li se pritužbe proti osudam mjestnih sudova prizivom poput priziva u redovitom gradj. parbenom postupniku te imadu li se biljegovati sa biljegovkom propisanom za prizive? Napisao Franjo Horvat.
O zastoupeni zdvazkovhn a zdjmorem dle prava rakouskeho. Dr. Vincenc Kleier. Vydano podporou Češke Akademie cisafe Františka Josefa pro vedy, slovesnost a umžni. V Praze. 1893. Bursik a Kohout. Str. 128.
Beitrage zur Lehre von der Eeligionsfreiheit in der Praxis. Dr. Wilhelm Fuchs. — Na Dunaji. — 1894. — Manz.
Lanskega leta pripetilo se je, da je avstr. državljan — patron cerkve
— prestopil k unitarski veri v svrho sklenitve zakona. — Vsled tega prepovedala mu je cerkvena oblast ustop v cerkev ter je dala to razglasiti na prižnici. — G. dr. Fuchs priobčil je tem povodom zanimiv članek v „Ost. Zeitschrift fiir Verwaltung" št. 1. in 2. ex 1894, v katerem preiskuje in razmotriva vprašanje, je-li škof upravičen do tacega postopanja. — Temu članku odgovoril je znani učitelj kanonskega prava Scherrer v istem listu St 7. — Predležeča brošura pa je predelana in poboljšana izdaja navedenega članka g. dr. Fuchs-a. Po temeljitem in natančnem preiskovanji sklepa g. pisatelj, da katoliška cerkvena oblast z ozirom na § 14. zak. z dne 7. majnika 1874, št. 50. drž. zak., ces. naredbo z dne 18. febru-varija 1860, št. 44. oz. 45. drž. zak. — katere ni predrugačil § 14. zak. z dne 21. decembra 1867, št. 142. drž. zak. (glej Budw. I. St. 4) na vsak način upravičena prepovedati pristašem druzih veroizpovedanj ustop v svojo cerkev — ne glede na to, je-li dotična oseba patron ali ne, da jim pa ne sme naložiti cerkvenih kaznij ali pa celo razglasiti prepoved na prižnici, kar se more celo kaznovati po §-u 60. konf. zak. ali pa po na-redbi z dne 20. aprila 1854, št. 96. drž. zak. — Zadnje svoje mnenje zagovarja proti nasprotujočemu nazoru Scherrer-jevemu. Kot apendiks tej razpravi dodal je g. pisatelj temeljito razmotrivanje znanega, lani v Ino-mostu pripetivšega se slučaja, ko ni hotel — na ukaz vojaškega župnika
— kurat asistovati pri pogrebu v dvoboji padlega polkovnega zdravnika.
— G. pisatelj zastopa tu odločno stališče kurata in sicer sklicevaje se na čl. 14. odst. 3. in čl. 15 zak, z dne 7. majnika 1874, št. 50. drž. zak. in na tu sem spadajoče cerkvene naredbe. — Njegovemu mnenju pritrdil bode gotovo vsakdo v obeh slučajih. Dozdeva se mi samo, da ni upravičen kurat, ki se je, ne da bi se to poudarjalo izrecno v dekretu, premestil v Bosno, pravico pritožiti se do državnega sodišča, ker ima po mojem mnenji in mora imeti vojaška oblast pravico, svoje služabnike premeščevati, kamor se ji primerno dozdeva, ne da bi navedla razlogov.
Ker se do sedaj žal uprav v Avstriji pogreša vsacega znanstvenega dela, ki bi se tikalo razmerja države do dopuščenih veroizpovedanj oz.
Razne vesti. 221
verske svobode, pozdravljati je z veseljem to delo znanega pisatelja. Posebno priznati je, da je pisatelj ostal povsem stvaren ter presojal oba slučaja edino le kot pravnik brez ozira na politično stran vprašanj.
D,: S.
Die Personalxecution in GescJiicMe mul Dogma. Dr. Heinrich Horten. — Na Dunaji. 1893. — Manz. — I. zv. str. 243.
Das Markenschutzgeselz.   Dr. H. Feigl. — Na Dunaji. 1894. — Manz.
— 117 str.
Das Recht in der geschlechtUchen Onlnung. Eduard A. Schroder. — Berlin. 1893. — Felber. 390 str.
Die Lehre von den Staatsdienstbarkeiten. J, Laub. — Tiibingen. — VII. 229 str.
Die Strafgeaetzgehung der Gegenicart in rechtsvergleichender Darstel-lung. I. Das Strafrecht der Staaten Europas. Fr. v. Liszt. — Berlin. — Liebmann. — Prva publikacija mednarodne krim, družbe, katera je ravnokar izšla.
Kritische Sfudien zu d. Gesetzentiriirfen aus d. J. 1893 beti: die Eeform des civilgericUl. Verfahrens in Oesterreich.  Dr. G. Demelius. — Na Dunaji.
— W. Braumuller. — III. 63 str.
Die offene Ilandelsgesellschafl. Hergenhahn u. Tuchatsch. — Leipzig. Renne-witz,
Beitriige zur Theorie des Patentrechtes. Mittler. — Berlin. Heymann. — VII. 165 str.
Die Sequestmtion nach oesterr. Bechte. Schubert-Soldern. — Na Dunaji. Holdern. - XII. 331 str.
Die Aufhebung des Befahigungsnachireises in Oesterreich. S. Mayer. — Leipzig. Duncker & Humblot. — VIII. 359 str.