„eto II.* itev. 252 rosnim« pavaanran- V Ljubljani, torek dne 26. oktobra 1921 Posamszna štev. 50 PST « 2 K lth«|i rt « r J utrni. Stane eelolctno , . 240 K mesečno.......80 . tt tased. ozemlje . <60 . rs aiit v Beogradu TUDI POLJSKA PROTESTIRA. , je. Habsburgove žete se umikajo v | VZROK VELIKEGA POŽARA V BEO , , , _ paničnem begu. Mnogo vjetnikov. Ka- ....... Beograd, 24. oktobra. (Izr.) Ministrski j re, ^ v p^^en, vlaku proti Ko-svet je imel danes dopoldne sejo, ki je ;mornu# vlada smatra, da »o vojaško trajala do pol 14. ure. Prečrtana bo biUi. , akcije končane, ker Karel ne bo mo-poročila, ki so jih podali zastopnik) na-llobiti novih <,ja6enj. Prouav ' Dunaj, 24. oktobra. (Izv.) Ob deseti url zvečer ie preko antantinlh misij dosepla na Dunaj uradna vest budimpeštanske vlade, da sta Kar! in Žita že v rokah Horttavievih čet in da ie karllstični puč smatrati za ponesrečen. ULTIMATUM VELIKE ANTANTE. Parte, 24. oktobra. (Havas.) Poslani-1 i!;a konferenca je naročila zastopnikom zaveznikov v Budimpešti, naj po-zovejo madžarsko vlado, da proglasij o'istav!]cnje Karla, se polasti njegove 1 usebe in ga prisili, da zapusti Madžar-) j ko, sicer odklanjajo zavezniki vsako; odgovornost za posledice, ki bl mogle nustati za Madžarsko. Pariz, 24. oktobra. (Izv.) Veleposla- j tiiška konferenca je danes predpoldne | členila, da bodo poslaniki Francije,] Anglije in Italije pri budimpeštanski i vladi zahtevali že tekom jutrišnjega' iiac: 1.) madžarski kabinet izjavi kategorično, da jc Kari IV. in vsa njegova rodbina odstavljena od madžarskega mstola; 2.) madžarska vlada se mora polastiti Karlove osebe in 3.) madžarska vlada mora poskrbeti :a to. da zapusti Kari Madžarsko pod pogoji, ki jih bo predpisala antanta. Za slučaj, da se madžarska vlada re pokori in ne izvede zahtevanih ukrepov, odklanja antanta vso odgovornost za posledice, ki bodo zadele Madžarsko. K temu sklepu pripominja današnji . (Dunaj ln Curih glej 3. stran). Trst, valute, avstrijske krone t .OS, dinarji 87.50, dolarji 25.60. dvajsettranlci 96.75. fnntl 100.50, devize: Francija 185.75, London 100.75, Newyork 25.70, Svlca 476, Atone 105, Berlin 15.75, Bukarešta 18.50, praga 27.25, Dunaj 0.8S. Budimpešta, 24. oktobra. Po ukazu vlade ostane budirapeštanska bona danes aprta. zasesti madžarskega prestola. Poveljstvo nad vladnimi četami |e poverjeno generalu Nagyju, ki ima strog ukaz, da zadrži kralja. Sedaj se nahajajo Osztcnburgove čete pred Blo, 18 km od Budnipcšte. Madžarska vlada je odločena, da napravi svojo dolžnost in uveriena, da bo tudi zmagala. MADŽARSKA REPUBLIKANSKA VLADA NA DUNAJU. Dunaj, 24. oktobra. (Izv.). Madžarski republikanci so na Dunaju postavili svojo novo madžarsko vlado z ozirom na sedanje dogodke. Portfelje so si sledeče razdelili: Predsedstvo Giessivoin, zunanjo zadeve Lovassy, notranje Garami, justi-co Ronaj vojsko I)oon, finance Sz.ende, šef izvestiteljske službe baron Hatvanv. Karoljin so poslali telegram, naj eo po da v republikancev takoj na Dunaj. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Grof Karo-ly dospe jn'r; zjutraj v Beograd. VSE STRANKE PODPIRAJO VLADINO AKCIJO. Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Danes popoldne so so ministrskega sveta udeležili tudi načelniki parlamentarnih skupin, namreč ljuba, Davidovi«?, za domokrate, Aoa Stanojevič za radikal-ce, Voja Lazič za zemljoradnike, Ne-deljko Divac za socijalne demokrate, B'erid Maglajio. za, muslimane, Ante Dulibič za klerikalce, Djonovič za republikance. Zastopnik ministrskega predsednika Marko Trifkovič je načelnike informiral o ukrepih vlado prili-kom povratka Habsburga na Madžarsko. Tekom razgovorov so zastopniki strank dobili popoln vpogled v postopanje vlade in so je soglasno odobrili ter istotako soglasno sklenili, da naj vlada tudi v nadalje postopa kakor bo to zahteval položaj. Po odhodu načelnikov strank se je vršilo posvetovanje ministrov in vojnega ministra ter šefa generalnega štaba. Sklepi tega. posvetovanja ostanejo tajni. PA8IC V BEOGRADU. zaprisega lfablfan« skega župana Ljubljana, 24. oktobra. Praga, J4. okiu.n a. ^hnrnica ie sklicana ia sredo dne 26. t. m. Dnevni red: Poročilo ministrskega predsednika o položalu. Praga, 74. oktobra. Na današnji se)l zunanjega odseka zbornice Je obrazložil ministrski predsednik in zunanji minister dr. Beneš stališče češkoslovaške vlade napram dogodkom na Madžarskem in Izjavil med drugim: Z ozirom na obstoj nevarnosti smo sklenili čimprej pripravili vse potrebno, da se ta stvar tako absolvlra, da ne bo imela nlkaklh posledic, eventualno da se seže po nalbolj energičnih ukrepih in da se tako prepreči restavracija Habsburgovcev. Svoje čase sem opozoril Zvezo narodov na to, da smatra Češkoslovaška vsak poizkus vzpostaviti Habsburžane kot napad na mir v Srednji V.vropl, kot kršitev mirovnih pogodb ln integritete sosednih držav, kar sem naznanil tudi zaveznikom. Ministrski predsednik Je povdarjal, da se Je tudi Italija vrtno stirnlala s temi intenrijaml In da mod Češkoslovaško in Italijo pri zadnjih dogodkih v Burški nI bilo nlkakega nc-sporazumljenja. Tudi danes, Je rekel mi-r,Istrski predsednik, le Italija z nami. Kar se tiče Francije, moram naglaslti, da so i take vrste puči ravnotako zoprni, kakor Angliji. Ministrski predsednik ie končal z izjavo, da se moru vprašanje llabsburgo-vcc hitro rešiti ln sicer tako rešiti, da v bodoče ne bo več vznemirjalo Evropo. POMIR.IEN.IE V AVSTRIJI. Dunaj, 24. oktobra. (Izv.) Dogodek dne-vj Je vest, da Je italijansko poslaništvo v Beogradu imenom svoje vlade Izjavilo i»gos!r,vanskl vladi, da Je Italija solidarna .' Malo antanto v nastopu proti tlabsbnr-govccin. Govorice, da so Jugoslovanske četa v več divizijah že prekoračile mad-arsko granlco, so bile sprejete z velikim zadovoljstvom. V Avstriji sc Je prvotna silna razburjenost polegla In napravila mestu hladnejšemu presojanju Karlove pustolovščine. Tudi delavstvo se je pomirilo. Vsled tega se tudi ne oglaša v toliki meri v prostovoljske bataljone. V notranji Av-sirlii se pa vpisovanje delavstva In oboroževanje živahno nadaljule. V Neufeldu ie poveljstvo tretje brieade madžarskih prostovoljcev razrušilo železniško zvezo i red Avstrijo in Madžarsko. Iz Brucka se pa Javlja, da so tamošnje madžarske čete Movoljskc čete 'korai popolnoma Izginile ir okolice. Dunaj, 24. oktobra. (Izv-.) Avstrijski delegati, ki so bili Imenovani za Portorose, Po dolgem vojnem med vlad ju in potem ko je preteklo doset let od zadnje obnovitve ljubljanskega občinskega sveta, se je z današnjo zaprisego novega župana dr. I.judevita Periča pričelo normalno funkeijoniranjo največje slovenske samoupravne edinice. Zal ne moremo reči, da pod ugodnimi okolnostml. Politično sovraštvo opozlcljonalnih parlamentarnih strank je v ljubljanskem občinskem svetu skovalo proti najmočnejši zastopnici ljubljanskega prehivalstva Jugoslovanski demokratski stranki črno - modro - rdečo koalicijo, ki jo druži le politična mehanika. Ta koalicija jo bila sicer dovolj močna, da je dvignila na županski stolec svojega Benjamina, nima pa sposobnosti za smotreno disciplinirano delo pri reševanju velikih nalog, kl stojijo na dnevnem redu naše občinsko uprave. V tem spoznanju je novi župan v svojem nastopnem govoru živahno poudarjal nepolitično stran občinskega gospodarstva in bo s toplimi apeii obračal na demokrate, nos je, da jo solidno mostno gospodarstvo mogoče le. če demokrati prevzamejo v občinskem zastopu tisto ulogo. ki jim gre po njihovem številu in po njihovih sposobnostih in njihovih izkušnjah v komunalni politiki — to jo vodilno. Kontradikcija med navedenimi dejstvi in pa med dejstvom, da jo danes zavzel županski stolen repr3zentant čisto politično kombinacije, je prejasna, da bi mogla osi.iti brez posledic. Poskus drja. Perica opredeliti grupacijo v občinskem svetu s frazo o strankah, ki so takorokoč socijalistično navdahnjene in demokratski stranki, ki jo le za socijalne reforme, teh dejstev ne more zabrisati. Gotovo je, da demokrati v občinskem svetu ne bomo postopali po principih, po katerih je prišlo do sestave sedanje magistratno koalicijo. Tudi ne bomo uganjali ono fakcijozne opozicije, ki je bila za časa demokratr skega režima v najtežjih časih mero-dajna za naše klerikalne in druge soei-jaliste. Vendar moramo že danes vnn-prej izjaviti, pri vseh simpatijah, ki jih gojimo napram osebi gosp. župana, da jn vsa odgovornost na njem in njegovi večini, pri izvedbi opasnega eksperi- , . , ,, , ,,„ . večini, pri uvauui uiiusm-nu r niso odpotovali, ampak so odložili odpo- m0n, 'ki „fi je ^ ri6e] na ljuh »ovjn e na nedoločen čas. Tud Ceh nlsoii:___, ' ___L,—... »ovanje na nedoločen čas. Tudi Cehi niso odpotovali. (Javili smo že v nedcllo, da ie konleraca v Portorose odložena.) KAKO SI DUNAJSKI LEGITIMI-STI PREDSTAVLJA JO SVET. Dunaj. 23. oktobra. (Izv.) Legltlmlstlčna Moiitagszeitiiiig* piše: Kari nI prišel kot pučlsl, marveč na poziv svolih pristašev. \'jeso največji nasprotnik ie v prvi vrsti Mala antanta. Nasprotniki sc pa nahajajo tudi med Madžari, zlasti med onimi, kl so za svobodno Izvolitev kralja. Vendar pomen! Karlov povratek resen in odločen poizkus:, da se v srednji Evropi zopet vzpostavi red, mir In varnost ter svoboda doslej potlačenih narodov (!). Njegov sedanji iunaški čin pomeni pričetek reorganizacije srednje Evrope! Isti list poroča i' Odenhursi (Sopronia): Kar! se le od-I j čil za svoj pohod na nasvet madžarskih ' 'gltinustlčnlh krogov, ki so se odločili za n nasvet v zadnlein hipu, ko ie Horthy dal ukaz, nai se Osztcnburgove četne lor-'ancije takoj razpuste. S tem bi takozv. braliiialne formacije«, ki so jedro Icgltl-nističnega pokreta, izgubile in vsa akcija hi postala brezpomembna. Zato so splavali legitlmisti takojšnji pohod Karla za neobhodno potreben, ker so Iz rIorthyje-' -g« ukaza razvidelc, da se naglblje Hor-tiiy k pristašem svobodne kraljevske iz-\ olitve. Sedaj smatrajo legitlmisti Hor-tavjevo stališče za omajano ln njegov l oložai za nevzdržen.* DUNAJSKA BORZA NORI. Dnnaj, M. cktobra (7zv.) Borza ja moji'a Selo danes zavzeti svoje stališče k luirllstovskcmu ptiču, ker od petka ni delovala in ie imela vsled tega časa, da si opomore od prvega strahu in presenečo-t:.'.t. V' prostem prairetu je borza reagi-t.ila v soboto s poslabšanjem dunajskega kurza napram vsrar. valutam in s pada-njem vrednosti .ikri;. Danes je borza ot-vorlla r. viharno haufse. Kakor so je pred kratkim prvikrat, godilo, da so ak- | ljanskem magistratu. ProgramatiČno je podal novi ljubljanski župan izjavo, ki jo lahko sprejme vsak pravi demokrat. Kot eno glavnih nalog smatra delo na socijalnem polju. Zakonski načrt zbornika socijalno - politične zakonodaje, ki ga je predložil zakonodajnemu odboru minister za socijalno politiko dr. Kukovec, bo dal županu Periču in občinskemu svetu nele priliko, marveč tudi dolžnost reševati socijalno vprašanje šo v mnogo širšem obsegu, kot ga je danes naznanil žunanski govor. Ker id dr. Perič pri socijalnem programu posebej poudarjal svojega razrednega stališča, jo pričakovati, da hi utegnil v praksi pristati tudi na demokratski program »harmoničnega soeijalnega razvoja*. Velika samoupravna Ljubljana kot važno kulturno središče naše državo z bogato razvito industrijo, je ideal vsakega zavednega Ljubljančana. Z iskrenim zadovoljstvom beležimo, da jc novi ljubljanski žunan posebej poudarjal poleg edinstva države in naroda tudi priznanje ustavo. Ta del nio-covega govora jo bil zadoščenje "-tališču. ki ga v tem vprašanju zavzema JDS. 2 njim ja odpravljena bojazen, da bi mogli klerikalci ljubljanski občinski svet zlorabiti za separatizem in partikularizem. V slavnostno okrašeni mestni dvorani se je danes vršila slovesna zaprisega potrjenega ljubljanskega župana dr. Ljudevita Periča. Prisotni so bili mnotri občinski svtniki. šefi poedlnih magistralnih uradov, zastopniki tiska. Galerija je bila polna občinstva. Oh enajstih je vstopil v dvorano pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar v veliki zlati uniformi, spremljan od predsednikov klubov političnih strank, zastopanih v občinskem svetu. Pokrajinski namestnik je nato prr-dosegle znesek 100.000 K (GaliSki j fit.il ukaz. ki potrjuje izvolitev dr. Lju-vctrolej;. tako so dane« prvič akcije do- -dovika Periča za. župana prestolnega >-?ls znesf-u 200.000 K fVoitscher Mag- j mesta Ljubljane, nakar je okrajni giu-i-f.sit). »Galizia* (petrolej) od ftn.000 na jvnr dr. Senekovič prebral zakonsko 175.000 K. Tudi enige akcijo so zazna- ! odredbo o zaprisegi, inovale velikansko haussp za mnogo ti- . Nato ja čltal pokrajinski namestnik !■■ čev. Kupci so ponajveB tujci, ki so : tekst prisege, katero je župan Peric z prev-miali skoraj vso akcije, ki so se v , odločnim in glasnim glasom ponavljal, resnici pojavilo na botzi. Izgleda, da se 1 Po izrečeni prisegi je namestnik četa promet jutri in v prihodnjih dneh na- stital novemu županu ter je nato imel daljujo v istem tempu, ker rapidno raste bledeči nagovor-rcsimizen in pada zaupanje v avstrijsko , , „ , krono in možnost, da se fe kedaj popra- , Nagovor pokra,inskega namestnika, vi, zla s'i ttidi po "černjPtijih izjavah Bri- 1 «Po markantni rsebl dr. Ivana Tav-»nda avstrijskcmi zaste; s k u in po iz;a- farja, tako izraziti v slovenski litera-vah Amerikaneev. Tudi ni OOrtleriov ekt- i turi in politiki, ki mu je Ljubljana in poza vzbudil prav nikakt'-noga zanpanja ljubljansko meščanstvo skozi toliko in v njego finančni r.scrt nihče ne vero ;let zaupalo vod«tvo svo.ie komunalne Je. Celj madžarske krone, ki bi morale politike, prihajate VI, gospod župan, vsled rsdnjiii političnih drgodkov pada- .-a to mesto. Vi ki ste danes v našem ti in kt stoje v Curihu za 10 točk eiabSe javnem življenju bel n s popisan list. negu včeraj (r.a 0.r.0,p. »o .a dvignila na ako se 'ifiam tako izraziti. Toda. ako Dunaja visoko i.sd Švicarsko parita tudi i«.-poznan. v«m. da imate v zopet- na ra-n-fiir m^rk? n." DV nad Švica: •'•• poij5t:.i i-jubljiinl n:ir;ir.',i. Iztisna V; >\ rar-iiKS, kroimte.?!. V:\- Javnost. Va?a mladina, morgija. spložuo ki nam je porok, da bo beli, nepopisani list kmalu poln z Vašimi deli. Ko prevzamete staroslavno masto ljubljanskega župana čaka Vas težka in obenem hvaloina naloga. Danes, ko se vrši Vaša slovesna zaprisega, je hotela sama narava dati dokaza, kako težka bo Vaša naloga, to je lo rahel opomin naravo, kako veliko bremo bo na Vaših ramenih, priroda Vas opominja, koliko ogromnega dela ho na Vas, da rešite Ljubljano in ji daste mesto, ki ji gre! Kot vsakega javnega (Mavca Vas bo spremljala zavist; tudi hvaležnosti Vam ni pričakovati. Toda Vi idito za svojim ciljem, ki ste si ga žo gotovo ustvarili. Ljubljanska mestna občina se nahaja danes v težkem finančnem položaju. Mesto samo no bo moctlo samo vzdrževati vseh bremen, neobhodno bo potrebna državna pomoč, toda tudi v teh zahtevah do državo, ki ne more sama vsega, moramo biti k rovni. Men-tejiteta, da nam mora d iti država vse, j je popolnoma zgrešena! Ljubljana je danes eno prestolnih mest naše kraljevine, kl bo poleg Zagreba in Beograda rezidenca našega kralja. Zato mora dobiti Ljubljana kot prestolno mesto drugo lepše lice. V času kraljeva rezidence v Ljubljani bodo som prihajali državniki in diplomat-je suverenih držav, tu bo takrat osredotočeno naše javno življenje in Ljubljana se mora zavedati svoje časti in svojega utrloda. Ljubljana je danes tudi V8oučiliško mesto, kamor bodo prihajali zastopniki in predstavniki svetovne vedo in znanosti. V zvezi e vprašanjem vseučilišča povdarjam potrebo umetniške galerijo ln akademije, ki bo avetu pokazola našo duševne močil* V svojem nadaljnem govoru je začrtal gosp. namestnik naloge novega občinskega sveta, dotaknil se vprašanja regulacije Ljubljanice, stavbnaga vprašanja, dopolnilnih del za ljubljanski vodovod, ki mu preti radi pogrezanja savsko s trnje nevarnost, dalje razširjenja električne centrale, razširjenja mreže cestne električna železnice. Ljubljana potrebuje svoje kopališčo, ki se mora zgraditi. »Najvažnejše je danes stanovanjsko vprašanjo, gospod minister za socijalno politiko izdclujo moderno stanovanjsko uredbo. K ti uredbi je pokrajinska uprava že poslala svoje dodatke in izpreminjevalne predloge, a mestna občina mora prednjačiti s stavbne delavnostjo. Velike so tudi socijalne naloge mestne občine, socijalna skrb za delavstvo, povzdiga industrije, ki bo sama po sebi prinesla rešitev soeijalnega vprašanja, naj bo vedno pred očmi nove občinske uprave.* Glavni pogoj za uspešno komunalno politiko je v složnem delovanju občinskega sveta. Naj ima občinski odbor vedno pred očmi blagor mesta, v občinskem svetu se ne morejo reševati politična in strankarska vprašanja. Edina politika, ki naj jo zastopa ljubljanski občinski svet, naj bo v afirmaciji. edinstva naroda in nedeljivosti države! Vi, gospod župan, ste bili jugoslovanski dobrovoljoc. V prvem trenotku sto spoznali, da je prišel konec germanskega gospodstva. zapustili ste avstrijsko zastavo in odšli v Rusijo, kjer ste stopili v vrste jugoslovanskih dobrovoljcev. Od tam ste med prvimi kitali v Srbijo v boj za Jugoslavijo. Gospod župan, čestitam vam na ti clobro-voljski gesti! Vi ste se borili v Rusiji in Srbiji za naše osvobojenje, preživeli ste albansko katastrofo, bili sto v Italiji borec v jugoslovanski legiji. Vi ste razumeli idejo jugoslovanstva in v tom znamenju boste tudi zmagali!* Zupan dr. Ljudevit Perič je na pozdrav pokrajinskega namestnika razvil svoj program: Program novega župana. 2upan dr. Perič se je najprvo zahvalil pokrajinskemu namestniku in se spomnil redkega naključja, da ravno oni, ki ga je pred 11. leti avstrijska birokracija na nasilen način odtrgala z županskega mesta, kot poblaščenec in pokrajinski namestnik vladarja vstoliči prvega župann. ljubljanskega po preobratu. Prosil je g. namestnika da ca podpira s svojo izkušenostjo in Incijativnostjo pri delu za blagor občanov. Napram občinskim svetnikom je župan najpreje nanlašal težko in nehvaležno breme, ki ga je prevzel. Treba bo mnogo dela zlasti v socialnem oziru. Zupana tolaži zavest, da se je socialistični čut v Ljubljani že jako razvil. On smatra, da stranke magistratne koalicije povdarjajo bistvenost socializma in priznava, da so tudi demokrati za socialne reforme. Vsled tega se bodo lahko vsi složno potrudili, ko bo šlo za izboljšanje življenskili pogojev ljubljanskega prebivalstva. V ta namen naj stranke puščajo zunaj vse kar loči in razdvaja. Zupan sc zaveda, da pri obstoječi strankarski konstelaciji ne moro smatrati svoje-Z* mesta za strankarsko. On smatra svojo nalogo predvsem zs gospodarsko in nrrnvno le nblipblja najstrožjo nenristranost Prehajajoč na program svojega dela naglaša župan pred vsem, da želi Veliko Ljubljano, ki bi segala tja čez Vič in Zgornjo biško dalje proti Savi. 2eli si Ljubljano z bogato, razvito industrijo, z zadovoljnim delavstvom kot eno kulturnih in gospodarskih središč naše lepe domovine. Seveda sedanjost jc kruta. Vse prevladuje skrb za vsakdanji kruh. Draginja narašča. Prehranjevalne prilike so težke in bodo morda še slabej-še. Aprovizacijslto vprašanje je torej eno najvažnejših pa obenem najtežavnejših. Drugo jc stanovanjsko. Papirnate naredbe ne pomagajo nič, vzbujajo le nezadovoljstvo na vseh straneh. Treba zidati hiše. Občina se bo morala lotiti tega dela in v to svrho najeti dolgoletno posojilo, država pa naj priskoči na pomoč. Kot na-dal.inc važne naloge navaja župan preskrbo zadostne in cenene električne sile, razširjenje cestne želcznice, ureditev ubožne preskrbe, vzorne službene pogodbe, odnosno službeno pragmatiko za mestne nameščence. Občinski odbor ne sme prezreti, da jc Ljubljana važno kulturno središče našega naroda. Postati mora žareč svetilnik čegar žarki bodo segali preko cele pokrajine in daleč tja proti severu in zapndu koder sega naša sovorica. Občinski svet bodi skrben čuvar mestne samouprave. V tej zvezi se župan s prisrčnimi besedami spominja enega najodličnejših ljubljanskih meščanov, svojega neposrednega prednika dr. Ivana Tavčarja. Poštenega in pravičnega moža ljubljansko prebivalstvo nikoli ne bo pozabilo, saj je v najtežavnejših časih vodil krmilo ljubljanske občinske samouprave /. izredno spretnostjo in potrpežljivostjo. Z županskega stolca naj mu velja iskreni pozdrav. Končno povdaria: Vojna nam je prinesla neizmerno gorje, ali rodila nam ic |' tudi en sad: naše narodno In državno ze. dlnjenje. Imamo državo, ki Je naša last, Četudi mnogi izmed nas mogoče nisnio zadovoljni z vsemi njenimi uredbami, de. tudi sl mogoče želimo več svobode, ves samouprave ln drugačnega gospodarske, ga reda, vendar zavestno In odkrito Iz. javljamo, da Je ta država logična konsek-venca naša zahteve po narodni osamosvojitvi ter gospodarskem in kulturnem napredku, da priznavamo njeno ustavo, da hočemo izpolnjevati njene zakone in hočemo spoštovati kralla, kl ga je volja našega naroda postavila za zakonite^ vladarja In reprezentanta naše države. Sklepam z vzklikom, nai ilvl naše mi. rodno in državno edlnstvo, ki ga hočem podkrepiti v tel zbornici s poštenim de. lom za dobrobit občine. Namestnikov in županov govor sta bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Nato ie bila slovesna seja zaključena, Po zaprisegi Je župan v svoji pisarni sprejel mestno uradnlštvo. kl ga Je predstavil magistralni ravnatelj dr. Zamik, ld Jc v svojem govorit obljubit, da bo mest. no uradnlštvo, ki je vedno zvesto in marljivo Izvrševalo svoje uradne dolžnosti, stalo tudi novemu županu z vsemi močmi na strani, želeč, da bi bilo delovanje uratl-ništva podpirano od zaupanja g. župan:!, V svojem odgovoru le župan dr. Pcrio lionstatlral, da ie uradništvo ljubljanskega mesta eno najboljših na Slovenski.n ter naglašal, da mora biti medseboj;t5 razmerje med županom In občinskim sve-tom na eni sttanl ln mestnim uradi štvom na drugI strani bazirano na p-,, polnem tnedsebolnem zaupanju. G. župan Je nadalje Izrekel, da bo popolnoma spn. štoval vsakršno strankarsko prlpadnn uradnlštva v svojem Izvenuradnem življenju, zahteva pa, da bo uradnlštvo vedite kakor ie to tudi do sedaj storilo, popolnoma Izpolnjevalo svoio uradno dolžnost. Nato Je magistratu! ravnate!! dr. Zarnik predstavil županu posamezne uradnike. Demonstracija vseh političnih strank proti Habsburgu Poziv vseh političnih strank, da manifestira Llubljana proti habsburški pustolovščin! na Madžarskem so se odzvali vsi sloll ljubljanskega prebivalstva; velika dvorana hotela »Union* Je bila nabito polna, vse galerlie do zadnjega kotička za- j sedene. Shod le otvoril ljubllanskl župan dr.Pe-1 rič, kl le v svojem nagovoru povdarjal, j da mora vsa naša Javnost brez ozira na j strankarsko pripadnost Izreči svol pro- \ test proti preteči nevarnosti. Na zahtevo občinstva le prevzel pred-sodstvo shoda dr. Perič, kl je dal besedo kot prvemu govorniku zastopniku SLS., uredniku Smodeju. Ta ie v svojem govoru razvil zgodovino habsburških agitacij in povdarjal zgodovinski moment, da Kari Hahsburg no prihaja danes kot kralj trianonske Madžarske, ampak kraiievlne sv. Štefana. Tudi Dunai pričakuje, kakor Izgleda, z odprtimi rokami kralja Karla. Dolžnost naše države Je, da prepreči vsak poizkus, da se , Izvede kakršenkoli načrt naših sovražnikov. Oni naši sovražniki, ki govore o nezakonitosti v naši državi, naj vedo, da smo ml sami ustvarili svojo državo, da Jo bomo znali tudi voditi, ker naša notranja nezadovoljnost ne sme biti nikdar In nI naperjena proti državi! — Ml danes obračamo svol apd na antanto, da nai prepreči novo krvoprelitje. Naš narod strnjen v eno celoto bo podpiral našo vlado in Ji dajal moralne zaslombe! Na) vlada takoj vpraša mnenje parlamenta In našla bo enodušen odpor, da )o bo narod podpiral v tem zgodovinskem trenutku. Nato ie nastopil viharno pozdravllcn predstavnik Jugoslovanske demokratske stranke, dr. Ravnihar, kl le v uvodu svojega govora omenil, da smo sedal ob tretji obletnici našega osvobojenja doživeli poizkus, da sc vzpostavijo stare razmere. Ako kdaj, velja danes pesnikov »Grobovi tulijo...» V imenu človečanstva se mora dvigniti naš narod, da spreči najnovejši atentat. Ako se vrne danes Kari, kdo ve, ako s,e Jutri ne vrne Viljem! Sovražniki slovanstva so vprizorlli že v svetovni volni napad na Slovanstvo, ta napad se danes ponavlja in vprizorlli so ga ravno oni Madžari, kl so se zagvozdill med Južne in severne Slovane! Madžari hočejo preprečiti koridor med Jugoslavijo in Češkoslovaško, zato moramo v imenu Slovanstva protestirati proti Karlovi pustolovščini. V imenu našega naroda moramo protestirati proti dogodkom na Madžarskem, ker vemo, da so ž njimi v zvezi najsov-ražnejši naklepi proti Jugoslaviji. j Z današnjega shoda naj doni naš po-j zdrav češkoslovaškemu narodu, kl naj Izzveni v naši skupni zaprisegi: Zvestoba za zvestobo! Naša vlada nai pa vldl v našem edinstvenem nastopu zagotovilo, da stojimo vsi za njo kot en mož, trden ln neizprosen. V Itnenu NSS le govoril poslanec Deržič, kl le povdarjal, da bo šel jugoslovanski proletarliat svest svoje naloge v boj za naše narodne pravice. Za jugoslovansko socljalnodemokratsko stranko ie govoril posl. Kopač, kl Je povdarjal, da se Jugoslovanski delavec, ki Je živel pod avstrijskim suženjstvom, dobro zaveda dobrot narodne države. Zato delavstvo v današnlem kritičnem incmcn-tu stavila krizno vprašanje v kol, ker nikdar nc bo vcč tlakovalo Karlu in njc- Ljubljana, 24. oktobra govlm madžarskim aristokratom. Z jugoslovanskim delavskim proletarliatom ic edin tud! avstrijski, kl čaka oborožen Karla, dasi »Reichspost* s svojimi starimi znanci pada že na kolena pred Habsbu;-gom. V Imenu SKS Je prebral g. Jamnlk Izjavo, v kateri se strinja v Imenu svoie stranke z Izvajanji govornikov. Z velikim navdušenjem le bila nato sprejeta sledeča resolucija. RESOLUCIJA. Zavedajoč se dragocenosti komaj pridobljene politične svobode ln uje-dinjenja našega jugoslovanskega naroda, ler trdno odločeni, čuvati tudi hlagodat s tolikim ižrtvami Izvojevt1. nega miru, dvigamo plameneč protest proti restavracijskim poizkusom Hai-a Iniržattcv na Madžarskem In drugoil ter pričakujemo od Velike in Male antante, da bosta predrznim in ponavljajočim se pustolovščinam ex-dinastlje v interesu toli patrebnoga miru In gospodarske, socijalne in politične -con-sol'dacije srednje Evrope napravili ca-krat za vselej temeljit konec. Jugoslovanski narod solidarno zahteva, da stori njegova vlada vee korake, ki so potrebni v dosego tega cilja. Po sprejeti resoluciji se ie oglasil k besedi generalni konzul češkoslovaške repa-bilke, dr. Beneš. Občinstvo mu Je priav7-lo viharne pozdrave, nakar ie g. konzul podal sledečo Izjavo: Dragi prijatelji! Dovolite mi, da tudi Jaz, kot Ijubljanrli zastopnik češkoslovaškega naroda ln nje gove vlade, spregovorim k Vam neka besed. V prvi vrsti Izražam svoje veliko ve sclje nad tem, da vidim tukaj v dvoran zbrane pripadnike vseh tukajšnjih politi; nih strank. To Je dokazom, da vedno, ka dar ie nujno treba, vsi zvesti Jugoslovan pozabljajo vse, kar jih deli In se čutijo sa mo Jugoslovane, kateri so voljni žrtve vati vse za blagor svoje jugoslovansk države in svojega naroda. V tem pa tu-^ temelji Vaš uspeh. V drugič pa, kot zastopnik češkoslova škega naroda bi Vam rad zagotovil, d stori celi češkoslovaški narod in njegn-vlada v teli kritičnih trenutkih svojo dok nost napram sebi, tako tudi napram Vari Nas Češkoslovaška veže z Vami ne saitt zveza krvi, marveč tudi pozitivna niei narodna pogodba. Prepričan sem, da si , dan ji trenutki skupne nevarnosti pokale1 I svetu, na naše bratstvo ni samo prazt: 1 beseda, naša pogodba ne samo «kos P I pirja». i imejmo torej zaupanje v sebe, imeirt: , iaupanje v svoio vlado in potem signr" j premagamo zasede, katere se nam zop i nastavljalo. Mi nismo s temi dogpdli i presenečeni, pričakoval Je gotovo vsak i I med nas, da naš skupni tisočletni sovia i ni!; dvigne prel ko slej svojo glavo v tip' I ru proti nam. Zagotavljam Vam $e enkrat, da bo rod češkoslovaške države tudi v teh k tlčnih trenutkih držal zvesto svoio obve napram Vam In da Vam bo stal zvesto < boku. Kličem lz globočlne svoie duša: Ce^koslovaška, živela Jugoslavija!- Po končanem govorit K. Bcneša J' ' ključi! t ti-, Perl? v s pel o tpaiiijcst eifo, M H J® Prisostvovalo približno pet tiso« lluill. ^osebna deputaclja se le tako) po shodu podala k pokrallnskemu namestniku šllšatl v Unionski dvorani? Gg. Drvota In I.evar sta kar tekmoi.11 med seboj, kdo ho sljajnejši. Levarj^-. i kreacija Rlgolctta jc bila gotovo ncK ; genialnega, llil je Izredno razpoložen i• i le nadkrilil samega sebe. Sc vse pren,, o priznanja In pohvale so želi ti trije muei-niki, čeprav Jim je navdušeno občliisi- o priredilo dolgotrajen, gromovlt aplavz, i kar ni hotel prenehati. Se kaj takih predstav! S. 1 . Gospodarstvo — Stanje Narodne banke SHS je po j = Izvoz brez osiguranja valute. V , . izkazu 15. oktobra sledeče: kovinska ! slu odloka generalnega inšpektoratu podlaga 418,455.129.24 din. (— 7,631.586 j 13. oktobra ni potrebno oslguranje vai:, din. 24 para), posojila 540,5-11.738.44 te za ono izvozno blago, iigur vroiin (+ 14,430.341.98). (lr/.avni dolg znaša ; no prekorači 1000 dinarjev. Carinami, 4„333,301.114.09 (+ 7.900.804.75), vred- imajo navodilo, da za tako pošiljko i nost driavnih domon 7„431.675.144.77, zahtevajo uvorenje o osigurani valuti novčanico v prometu 4„419,568.550din. = Izvoz nepredelanih črev brez csi?" (— 58,125.120) dinarjev. Številke v okle ranja valute. V zmislu odloka finančni pajih pomonljo spremembo od 8. do 15. oktobra. Število bankovcev v prometu ao je torej precej znižalo, žalibog so je obenem zmanjšala tudi kovinska podlaga, tako da ne moremo govoriti o izboljšanju, ministrstva, izvoz nepredelanih črav t i vezan na osiguranjo valute. Izvozna carina na zaklana teleta, i;i se izvozijo s kožo. Na zaklana teleta, 1 i se izvozijo neodrta s kožo se v zniisi i odloka generalno direkcije carin pla\t Novosa('ska rroituktna borza z dne Izvozna carina na težino mosn, in vrhUtt 21. oktobra. Pšenica. 78 baška 1135 ga šo izvozna carina na kožo, ki se po (.lenari, 79'8 i sreinska zaključek 1150; vprečno računa po 20 kg za vsako kožo krmilni ječmen: (6} kg) 950 (bla Za meso se računa Izvozna carina po •;o) kg' 9*0 (blago); oves: baški 815 | 8, točka 2, za kožo pa po št. 14 tnf fblasoi Si 0 edenari. sicmskj R00 (blago): 2. izvozne tarife 780 f denar); koruza, baška stara S90 | = Mariborsko sejmsko poročilo: Na (1'l.igo) 880 (denar), nova 750 (donar) za | trg jo bilo dno 21. oktobra prignanih 1:15 kliufek 750 banarska *ta-a zakliučok 850 I prašičev, 2 ovci In ena koza. Prašičje rova (dobava v novombru) 710 (donar) I cene sn naslodnje: Za prnšičo 5 do 6 zaključek 7<,0 sren.skn stara 900 (blago); l tednov stare PO do 150 K. 7 do 8 tednov n o k n. (z vrečami) š». 0 zaključek 1625, | 200 do 360 K, do štirih ftiesecov (i00 do moka za l nho zaključek 1525, krušna <®0 K, do 0 mesocev 900 do 1200 K, do št. 6 1360 (lilugo), ft. 7 1220 (blago), kr- I "> mesecev 1300 do 1600 K, do 9 mcsc- ntilna moka brez vre,* tanatska 600 (lila £o'.; otrobi, biev vroč liaškl 500 (blagu) banatskl zaključek 485; fižol: beli novi 1140 (1'1-t-o) 1130 (donar), beli stari Itir-O (blago) 1030 .'dnnai). Premet z devizami In valutami. Za promet z devizami ln valutami toroj tuli za OBhuranjc valute pri izvoznem lila ^u so polet: bank, ki smo jih že objavili, še pooblaščene: Splošna zanatli -ska (obrtna) banka v Zanrobu: Francoska hipotekama banka v Beogradu: Agrarna in komercialna banka v Sarajevu: Srbska cen Iralna banka v Sarajevu; filijalka Orad-lanske banko v Novem Sadu; Hrvatska •ontralna benka v Sarajevu; Gradska što-lionica v Zagrebu; Bankarsko trgov, lion. društvo v Beogradu; rancosko-srb-ska banka v Skoplju, Bitolju in Zagrebu; Centralna lienkn v Zagrebu in njene fi-lijalke v Mariboru, Varaždlnu, Novem ^adu. Karlovcili in Krapini; Jugosloven-ska banka v Beogtadu in njene filljalko v Osjoku. Zagrebu. Brodti na Savi, Girk-venici, Karloveu, Novem Sadu, Suboti-ei, Varaždinu, Vtikovaru, Ljubljani In v Novi; Hrvatsko-slavonska zemaljska hl-notekarna banka v Zatrrebu; Beogradska '.adrn?a v Beogradu; Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu; Muslimanska ban-I-a v Sarajevu; Wienor Bank-Verein v Zagrebu; Srbska banka v Zagrebu, Su-hotici in Renti; Jugoslovenska trgovinska banlta v Beogradu, Zagrebu, SIcop- ev 1500 do 1609 K, do enega leta 1S09 do 2000 K; do poldrugeera ic:.- 3900 .lo 3500 K. => Ccn,- na zagrebškem tedenskem sejmu dno 19. ek to I ia (za kg žive va^ej: teleta 16 do 19 K, voli prve vrsto 19 do 24, drugo vrste Hi do 19. biki 18 do 20, kravo 13 do 17, junice 18 do 22, svinjo debelo 10 dr 42, svinjo mršavo 30 do P2; (za 100 kg) ser,o KM) dr 700, detelja 650 do 720. »lama 2."t rto K. = Vinska trgatev v Srbiji. V krušova škcin področju jo začela trgatev dne 17. oktobra. Lastniki vinogradov trdijo, la doslej še no ri mivko tako dobre letine tako glede kvalitete ket glede kvantiteto. — Češki hmeljskl trg. Iz ?.atca poroča^ jo z 'lno 21. oktobra: Za žatcškl hmelj so se Jcli živahno zan-mati inozemski kupol. Cene bo bile danes 6600 do 6800 Kč z; 50 kg. Dunaj, valute: lire 13970 — 13990. švicarski franki 67375 — 67425, dolarji 3623 — 3G27, funti 1 1390 — 14410, dinarji 4770 — 4790, madžarske krono 453J)0 -- 456.50, poljske marke 92.5 — 91.5, (lovize: Zagreb 1203 - 1205. Berlin 2123 - 2128, Praga 3707 — 3713. Budimpešta 447.5 — 450.5, Italija 14290 — 1-1310, Švica 67476 — 67825. Var-.tva M 25 — $32?, Nevvork 3058 — 3C J, London 14415 14135, Pariz 26420 -Bukarešta 2645 — 2655, Sofija lju, Bitolju in Gnižu; Mariborska eskom ptna banka v Maribora, Murski Soboti in 2'i."20, Gornji Radgoni; Jadranska banka v Du- j 2395 - 2405, Beograd 4310 — 433(1. brovniku, Ljubltani, Mariboru, Metkovi- j Sklepni ker.-.i: Dinar 4700, lire i:?5nn, Su. Sarajevu, Splitu. Maribora, Sibeniku, dolar 3620, frank 27900. švicarski franlc Celju in Zagrebu; Slovenska banka v'61900, marka 2140. Zasrrehu, Beogradu, Brndu, Dubrovniku,! ZOrlcli, d o v I z o: Borlin 3.15, Ncv.-.-.r.k Osijeku, Romhoru, Sušaku, Sibeniku in 540, London 21.25, Pariz 39.10. Mll.m Vršcu; Rrcdištia prlvrcdna banka v Za ! 21.10. Praga 5.65, Budimpešta 0.60. Z«.-rrebu; Hrvatska banka v Zagrebu; Jutro- ;(rrnb 1.75. Bukarešta 3.90, Varšava 0.:!5. slov. komercialna banka v Sarajevu; Za ■irnžna gospodarska banka v Ljubljani; in njene filljalko v Mariboru. Somliora, S.ira^vu, Sibeniku, Splitu in Djakovcn; Srbska zadružna banka v Novem Sadu, Vel. Bcčkereku, Ap.it.lnu, Vršcu, Palanki in Pnnčevu; Hrvatska hanka v Zagrebu; Rredišna privredna banka v Zagrebu; Op "ta privredna banka v Zagrebu;! Banka za trgovinit, obrt I industriji! v Zagrebu; = Pooblaščene hanke za promet z devicami in valutami. Za promet z devizami in valutami so pooblaščene nadalje šo naslednje banke: Splošna prometna banka v Ljubljani; Kranjska deželna banka v Ljubljani; Zadružna banka v Splitu in njene podružnico v Zagrebu, Mariboru in Novem Padu; Centralna eskomptna, in iii«T>*ka hanka v Zaere-lin in njene fltljilke V Brodit. Oilekn ir Diakovcu. Dunaj 0.27. avstrijske žig. krono 0.20. Vremensko naročij;?- f,jubilant: R06 i" t.arl morje.-. Da 1 5* ti S k -c .e J g.r- i! ~rj 0 0 -c E 1 0 S I Vetrovi . .Vcbn 24 ckt. | j 7. 781 8i 1-3' si. mp i 14. '732 2j 2 b' sl.jgjp 21. ,736-3; 2-0 si. nap. sneg obl. Srednja rčerajŠDja temperatura 1-9, ner- maln; 8 7. Vrememka napoved: lepšo, hladno vreme. Is nalih sobotnih In nedeljskih poroti! VAŽNA SEJA MIN. SVETA. Beograd, 22. oktobra. (Izv.) Na danaS-Bil seji ministrskega sveta, ki le trajala de 13J0, ]e bila odposlana ministrskemu predsedniku Pašiču v Pariz depeJa, v kateri zahteva vlada polasnlla, ali na| se ridno zasedanje skupščine otvori s pre-stolao besedo aH poslanico. 2ele se tudi polasnlla glede povratka kralla Volni minister general 2ečevič le poročal o stanji na albanski meji. Ministrski svet le ugotovil dalje, da le bila i Beneškim sporazumom kršena tri-anoraka mirovna pogodba, ker so se lz-premenUe meje, ne da bl se kaj povprašalo našo vlado. O stvari bo razpravllal ministrski svet na prihodnji tajni seji. Dalle le bilo sklenjeno, na) se pospeši sodno postopanje proti komunistom, ki so odgovorni za atentate. Za preskrbo krajev, kjer vlada zaradi •sttšc pomanjkanje vode, je bU odobren kredit v znesku pol milijona dinarjev. Ožji odbor ministrstev bo v ponedeljek razpravllal o zakonu glede razdelitve dr-iave v oblasti. IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA Beograd, 22. oktobra. (Izv.) Ob 10. uri dopoldne se le vršila plenarna se)a zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bila volitev predsednika. Pred glasovanjem se ie oglasil k besedi posl. Cijo-novič, ki |e predlagal, naj se namesto enega Izvolita dva tajnika. Pri glasovanju ie bilo oddanih 23 glasov. Za predsednika le bil Izvoljen Mlša Trilunovič (18), za I. podpredsednika Svetlslav Po-vovii (18), ra II. podpredsednika Osman Vilovič (IS), za tajnika Cabrovič (18 glasov). Nato je bilo sklenleno, da se zapisniki se| ob|avl|ajo v »Službenih Novi-tiah». Predsednik le prevzel koncem se|e s.'kciie, nai se konstituirajo. Prihodnja scia se naznani pismeno. Na dnevnem redu bo volitev II. tajnika ln poročilo II. in IIL sekcije pododbora. Beograd, 22. oktobra. (Izv.) Današnja seja pododbora zakonodajnega odbora le razpravljala o zakonskem načrtu o centralni upravi, državnem svetu in upravnih sodiščih. Sklenjeno je bilo, da se motajo predlagane spojitve ministrstev izvršiti najkasneje do dne 1. julija 1922. Za ooročevalca le bil določen dr. Žerjav. . Beograd. 22. oktobra. (Izv.) Danes se je na seji monopolne uprave razprav- l|ak> o vprašanju zabrane uvoza cigaretnega paplrla. Monopolska uprava se bo obrnila na domače tvornice, da bodo prevzele Izdelovanle cigaretnega paplrla na račun monopolske uprave. Beograd, 22. oktobra. (Izv.) Štiri \ dlne parlamentarne grupe so imele d..i posvetovanle o delu v parlamentu. ReS -valo se |e tudi vprašanje, ali more skupščina potoni resolucije podaljšati veljavo skupščinskih odborov, ali se lih mora na novo izvoliti. DUNAJSKI KLERIKALCI ZA HABSBURZANE. Duna], 23. oktobra. Danos poživljajo vsi tukajšnji krščansko - socijalni listi na uvodnih mestih ljudstvo, da pomaga pri restavraciji Habsburgov-cev na Madžarskem. Vsi demokratski, komunistični iu drugi napredni listi pa so izdali apel na meščanstvo in delavstvo, naj se. oboroži kolikor mogoče, da gre z orožjem v boj proti eventualnim zločincem, ki bi poskušali monar-histični puč. Dunaj, 23. oktobra ob 8. popoldne. V velnnemških krogih se je [»javilo stremljenje, naj bi se sedanja avBtrij-ska vlada razširila i vstopom socijal-nih demokratov ln Velenemcev v vlado. Dosedanje držanjo avstrijskih krščanskih socijalcov namreč kaže, da se nikakor ne nameravajo odločno izjaviti proti Karlovi pustolovščini, Velenemei so torej navezani na politično sodelovanje s socijalnimi demokrati. Krščansko - socijalni klub Je pod predsedstvom znanega prelata Seipcl-a imel sejo. na kateri je bil sprejnt zelo hladen sklop, naj se povratak Karla v Budimpešto smatra za zgolj zunanjepolitičen dogodek, v katerega se Avstrija nima povoda vmešavati, marveč naj raje počaka, ali bl ta dogodek mogel kaliti mir. Poziv, naj re delavci, dijaki iu moečani prostovoljno javijo pod orožje, so prinesli Is soeijalno-demokratski in velenemški listi, krščansko - socijalni pa ne! I.egitimistiS-na «Roichspost», glavni organ avstrijskih klerikalcev, pa celo proslavlja karlistični puč in piše n. pr.: «če se i Madžarski posreči, da izsili svojo samoodločbo. potem bo to uspeh vseh potlačenih narodov v celi srednji Evropi. (I) Našo ofij še nc spoznavajo velikih sklepov božje previdnosti...» Velenemc Wa.nčk je pa na shodu svojih volilcev že izdal parolo: »Skupen nastop vseh političnih strank HUDI BOJI MED POLJAKI IN NEMCI V GORNJI ŠLEZIJI. Dunaj, 22. oktobra. Tukajšnje antan-r ' i;e so dani« opoldne dobile poda so se vnele v gomj jšlezijskem .. .^ovalnem ozemlju hude bilke med Poljaki in Nemci. Obenetn se poroča, da so sovjetske čet« pričele napad ua poljsko iztočno mejo. ''Prva vest je verjetna, ker so bile v filoziji čete monar-histovskih oficirjev in dr. že r.davnaj pripravljene na najiad proti Poljski, čim pade odločitev pri Vrhovn?m svetu. Kaj je t drugo vestjo, bodo pokazala poročila v prihodnjih dneh. Morda gre za 8ete drugega habsburgovskega pustolovca Vilima Višivanega (nadvojvodo Viljema) r iztočni Galiciji.) CLAUDE FARRERE: 13 Morski ropar (Le Fllbustier des Mers.) Roman. Tu zniža poročnik svoj glas: •Tomaže,* pravi in pogleda okrog sebe, kakor da se česa boji, »Tomaže, dobro in hrabro govoriš. Ali pa tudi pomisliš, da nastavlja hudobec povsodl svoje zanjke? Ali ne gremo sedaj v njo? Ljuba sveta Ana lz Au-raya! Cuj me, ljubi Tomaž...* In še bolj zniža svoj glas, Tomaž se pa zravna in v njegovih očeh se pokaže isti nemir. Ročno seže na posvečeno svetinjico, ki mu visi okrog vrata. «Čuj me, ljubi Tomaže: Ko še nisem bil zelo dorasel, me je mati vzela nekoč seboj k priprošnjemu zvoncu v Plouguenast. Tega je sedaj dobrih dvanajst let. Bila je jesen in že se je temnilo. Ne vem, če poznaš Plouguenast, visoko leži v hribovju sredi gozda. Mnogo potokov je v njih. Skoraj jih ne vidiš, ker imajo prav ozke in globoke struge med hrastovjem, med debli pa raste visoka prapret in gost mak. To ti pravim, da boš razumel, kako je mogoče, da lahko skoraj takorekoč padeš v vodo, predno jo zapaziš. Prav. Mati me torej vodi za seboj j za roko, po malo Izhojenl stezi sredi | šume. Gotovo pa je, kakor sva tu, da v šumi ni manjkalo duhov. Vkljub temu se pa nisem bal, prav nič, lahko ini veruješ... niti toliko nisem imel strahu, ko zdajle tukaj... to imam od matere, ki je bila pogumna žena... Ob njeni roki bi se bil upal sredi v ris med čarovnice, da tako rečem, z vsem spoštovanjem pred svetim Jovo in svetim Ludvikom, svojim patronom... Pa čuj, kaj se je zgodilo I Naenkrat se moja mati ustavi in se več ne gane, kakor da je ostolbenela, «ko Lo-tova žena*, bi rekel naš stari učitelj. Oledam jo in vidim, da prisluškuje nečemu. Tudi jaz pričnem poslušati in slišim, Tomaže, ...tako gotovo, kakor sediva sedaj le tu: Pluf, pluf, pluf I... Da, zares, udarce, kakor če pokaš s perilom po plohu...» Tomaž se strese i;i prekriža. »Perice?* vnraša in obledu «Oh,» zastoka Ludvik, «če bi bil takrat vedel, kaj so perice! In res so bile I In sedaj pride, kakor sem se pozneje natančno spominjal: Minuto pozneje izpusti mati mojo roko in stopi za korak, in še za korak, se nagne, kakor da hoče opazovati nekaj v daljavi, potem odskoči, me pograbi in me reši tja nazaj, od koder sva prihajala, ne da bi sc le še enkrat ozrla. Vse drugo je pozneje prišlo, kakor je moralo priti...» •Umrla je še to leto?* vpraša Tomaž. •Se ta meseci* odgovori Guenole. •Vidiš, res so bile perice, najbrž so baš prale njeno mrtvaško rjuho v svetli mesečini. Sedaj pa vedi in poslušaj, Tomaž Trublet! Bil sem takrat še dečko, morda najmanjši v vsi ulici. Pa vkljub temu, ko sem slišal oni «pluf pluf!* peric, spominjam se, sem čutil tako jasno in določno, kako me je spreletelo med ramama pa doli do zadka... takšen hlad, da bi se mi v primeru ž njim zimska slana zdela bolj vroča ko žerjavica... Da! Ono jutro pa, ko smo dospeli na Tortugo, in ko sem zagledal Rdečebradca, ki ga naj vsi svetniki kaznujejo, ...tisto jutro torej, ko je ta mož prvič stopil na naše deske, ...da ti povem kar narav- nost: Tisn hlad, Kakor takrat pri pe- rlcah, In ki ga ne pozabim, kar bom živ, sem tistihmal zopet občutil, isti mraz smrtnega greha ln smrti, rev-nih duš v vicah in onih v peklu. Tomaže, Tomaže, iz tega nam nastane še huda nesreča!* Tomaž se prikriža v drugo in pre. mišljuje. »Ah kaj!» zamrmra nazadnje. »Naj pride, kar hoče! To je vendar razll-ka, one strašne perice, ki jih šc n| nikdo videl, ki bi ne bil kmalu na to umrl, in pa ta možakar iz mesa in krvi, ki vidi vsak dan množico ljudi moških in ženskih, pa se ni še nikomur nič zdelo, ko tebi!* •Kdo ve?* odgovori Gučnol6. Pa če nam ta dedec res prinaša nesrečo in če povsod, koder hodi, pušča setev nezgod, saj ni treba, da ta setev takoj dozori...* •Louis,* pravi Tomaž, «ze!o pobožen sl in to mi ugaja. Toda tu nisva doma in razven na našem barju, kjer se potepajo čarovnice in druga zakleta sodrga, še ni nikdo videl ljudi, ki pomenijo nesrečo, po so še živi, Tem manj pa jih smemo Iskati med poštenimi kofzarskiml kapitani, ki i imajo ladje, kanone in moštvo in ki ISče.io pomoči za borbo, za katero so i sami preslabi.* ; <=Pa bodi tako», pravi Gužnolč, , »Bolje je, če se motim in če nam ta i Rdečebradec res ne prinese ničesar hujšega-, ko rdeče špansko zlato...» Ta trenutek pa zagrmi v daljavi strel in pretrese vzduh v kabini. V hipu sta kapitan in poročnik na krovu. Strel iz topa ie bil dogovorjeio znamenje med Trubletom in Bonnv-Jem, da sta huker in stra/na ladja že na potu. Moštvo v takelaži prične plezLli kvišku, kdo bo prej zagledal bližajočega se sovražnika. Tomaž pa gladko preseka nastaja-jači nered z enim samim gromko iz polnih prs zaklicanim poveljem: •V borbo, sprem'!* ■.Dalj0 prihodnjič.) SLOŽNO DE! O SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICOl Mesečno sobo|!!*,^«1?J.URK prazno ali inobluTnuo, za eno ali za dre isebi, se 166«. Ponudbe pod „takoJ" ns npraruiStro «Jutrs>. 1769 Knjigovodja prroTrstsu. se stalno sprejme za. eno ali dre popoldanski uri. Ponudlic n* nprarniitro ...lutra" pod ,.Knjigovodja". 1763 Po nizki ceni: 1692 nova dvokelesa. otroški vozički. Šivalni stroji, ♦udi malo rehlieni. P. BATJEL, Ljubljana, Stari trg it. 6. Kirloiška cesta št. 4. I Prodajalec I mešane stroke, s prima re- I i ferencami se 7. zelo dobrimi J | pogoji takojj sprejme | | v veletrgovini «w> ■ i R, StermBCki. Celje s trgovina z ieSesnino (prej Hammerachmldt) LJubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti terilevnlike cerkva. Zaloga cementa In karbid« la IMPERIAL SIR tucat K 68 — ili Din. 17 —, pošt 4 tucata najmanje I" LIPTAVSKI SIR kg K 34 — ili Din. 8 50 poštom bu-rence 12 kg netto razašalje MLJEKARNA SUNJA (Hrvatska). 1743j Naročite se na „!»©ta in cilji", i Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I,—TI. zrezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovenoev. I.del,rez. 21 K, II. del, rez. 42 K. Za oba zrezka po pošti K 6 40 več. II1.-IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v fllo- zofljo. 72 K, pošta 3 K več. V. zrezek: A. Melik, Zemljepis kralja-vlne Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meb. rez., lin papir 60 K, pošta 3 K reč. Broš. naradni papir 42 K, po pošti 2 K reč. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v LJubljani, Freiernova nlioa. nasproti glavne polt«. Najstarejša izdelovalno perila, Najfinejši izdelek. ™ Perilo po meri, C. J. Mestni tr»cs Mn! hohs (StflcKhohs) Telefon M. (nemško blago) oddaja samo cele vagone Telefon 68. 1641 A. Tonelc in drug, Naribor. Priporočljivo! Priporočljivo! NaroiaSte dnevnik »Jutro* ! J..... tr pristno, medicinsko, je sveže došlo in se dobi na drobno in na debelo v drogerlji A. KANC, Ljubljana, Židovska nlioa I. SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena k 42-—, po pošti K 4-20 toč. Anatole France, Pingvinskl otok. Roman. Broš. K 42 —, rez. K 52-—, po pošti K 3'40 reč. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarija. Pesmi sa otroke. Ves. K 16-—, po pošti K 1-40 reč. naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica,D Vn) Zdraviški dom na Bledu se odda za dobo treh let Mmobilna prometna d. d. v Ljubljani. v najem. I na Ik Ponudbe je vložiti do 20. novembra 1.1. pri županstva občino Bled, kjer so tndi podrobni podatki in pogoji na vpogled. 1757 Zanesljiv in trezen veit tudi električne montaže, se Siice za toi'arniSNo ped« tetle v Milini Ljubljane. Ponudbe na upravo „Jutra"!| pod »Strojnik". _ Ustanovni občni pneložl na zbor naše družbe, sklican za 27. oktobra 1921, se ob 11. uri v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/II., z Istim dnevnim redom. Event. nove prijave za subskripcijo delnic sprejema še do 5. novembra 1.1. vodstvo družbe v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II., soba štev. 44. Llubljana, dne 24. oktobra 1921. 1766 Jadranska banka Ljubljanska kreditna banka Slovenska eskomptna banka Kreditni zavod za trgovino in Industrijo