MARIBORSKI Cena t Din VECERNIK Urednlitvo.In uprava! Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talafon uradnIStvn 3440, uprava 3406 Izhaja razenfnadelja In praznikov vaak dan eb 16. uri / Valja maaeSno prejaman v upravi alt po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eaniku / Oglasa aprajema tudi oglasni oddelek .Jutra*' v Ljubljani r Poitnl čekovni račun ČL 11,406 JUTRA 19 Dve značilni nemški izjavi hugenberg in GORING zahtevata kolonije V EVROPI. Dva dogodka zadnjih dni sta vsekakor *ako pomembna, da iu ne moremo zamolčati, ker sta znova pokazala v pravi toči instinkte Hitlerjeve Nemčije. Ta dva dogodka sta pa še toliko bolj pomembna, ker sta sledila Hitlerjevemu na-v‘dez miroljubnemu in spravljivemu go-v°ru na izredni seji nemškega državnega ?bora in parafiranju pakta štirih velesil. j*den obeh je pa oelo z londonske svetne gospodarske konference, ki se je Sesta*la zato, da ustvari gospodarsko in s tem tudi politično zbližanje med drža-Vami in narodi. Mislimo tu na nemško ^menico, ki jo je na londonskikon-prečita! in ji jo predložil državni • 11Jlster Hugenberg. V tej spomenici ,e Namreč obrazložil nemške težnje gle-e izboljšanja njihovega splošnega na-°dnega in državnega gospodarstva, to a v obliki, ki je presenetila in osupnila ter vzbudila tak odpor, da jo je mo* to umakniti in se vrniti v Berlin. Dr. Hugenberg je v tej spomenici “?titeval najprej, naj se vrnejo Nemčiji j&ne nekdanje afriške kolonije, če pa to v ^ln'tno ni mogoče, naj se ji preskrbi Evropi nadomestilo zanje. Prva zahte-VH pas ne bi dosti zanimala, saj je stvar , rhitve aia nevrnitve nekdanjih nemških ?.!Qnij v Afriki izključno le zadeva An-be jn Francije, zlasti pa le Anglije, jp ^ najbolj forsirala pakt štirih velesil, S?.** katerimi je tudi Nemčija. Če je An-^flla tako velikodušna, da jih ji vrne, do-3 samo dvomiti si dovolimo, in sicer j 0 iskreno, da bi London hotel kdaj ra-l ^eti ljubezen do Berlina v tako močno Okretnem smislu- Velepomembna je pa j?. vso Evropo in tudi za nas druga za-'V Va! če so afriške kolonije nedoseglji-te namreč zahtevat Hugenberg nado-estila v Evropi, na vzhodu. Kje je ta t^od? Nekateri pravijo, da je mislil pri konkretno na Poljsko, drugi pa na civS * z'as*i na Ukrajino, ki je že davno ^ Nemških skomin ! V obeh primerih gre (U^mljo dveh suverenih slovanskih T* f6j ganski svet v Evropi naj bi bil to-jpnčiji zamena za afriške kolonije! 8hnPP^‘ 20. junija. VVashingtonski eri© v0Disniki poročajo, da so Zdrn Qrzave absolutno prot! vsake- mu, bodisi le začasnemu bodisi traj nemu sporazumu v valutnih vprašanjih. Diplomatski krogi vidijo v stali šču Združenih držav dokaz za nezdruž ljivost Rooseveltovega programa o potratni zgraditvi s Hullbvo politiko glede jr^^ro^nega sodelovanja. LONDON 20. junija. Guverner Fe ■’ vrl Harrison lir ame- riški plovni delegat na razorožitvenl konferenci. Norman Davis, sta nepri ''•okovano odpotovala v Newyork. WASHINGTON. 20 junija. Dopisnik Reuterjevega urada doznava, da je predsednik Roosevelt dal ameriški de legaciji v Londonu navodila, da s svoje strani ne pričenja nobenih korakov in ne stavi nobenih predlogov, temveč da počaka na prihod njegovega zaupnika profesorja Molteya. STRAŠEN ATENTAT NA ČETO HE IM WEHRO V CEV. DRUGI ATENTATI. PREPOVED NARODNE SOCIALISTIČNE STRANKE. ATENTAT SO ORGANIZIRALI ČASTNIKI IN VOJAKI AVSTRIJSKE REDNE VOJSKE. PRVE ARETACIJE. KREMS ob Don., 20- junija. Včeraj ob 5. uri popoldne je korakala s tukajšnjega vojaškega vežballšča proti mestu četa starhembergovcev, kateri je v mali razdalji sledila majhna četa zvezne vojske. V nekem klancu sta vrgla dva mladeniča med starhem bergovce tri ročne granate, od katerih sta dve eksplodirali. Učinek je bil strahovit: 30 oseb se je v naslednjem trenutku valjalo v krvi in je nekaterim med njimi izstopilo črevesje, do-člm so bile nekaterim odtrgane roke in noge. Atentatorja sta pobegnila. Vojaštvo, policija in orožništvo so obkolili gozd, v kgterem sta se dozdevno skrivala oba atentatorja. V napadalnih vrstah so nato pritiskali proti gozdu in prisilili atentatorja, da sta se umaknila v mesto, kjer sta bila danes zjutraj aretirana. SOLNOGRAD, 20. junija. Uradno se poroča, da so skušali v pretekli noči neznani storilci pokvariti jez tukajšnje mestne elektrarne, ki zadržuje nad tri milijone hektolitrov vode. Če bi se neznancem njihova namera posrečila. bi bila silna katastrofa neizbežna. Ne le, da bi ostalo mesto brez razsvetljave, temveč bi se ogromna množina vode razlila po okolici in napravila veliko škodo. DUNAJ, 20. junija. Vlada je preteklo noč razglasila po radiu prepoved oziroma razpust narodno-socialistične stranke, štajerskega »Heimatschutza« in »Schutzbunda«, češ da je bila prisiljena k temu po neprestanih atentatih in terorističnih dejanjih narodnih socialistov. Policija je takoj Izvedla vse potrebne ukrepe. Pri atentatu na solnograško vodno električno centralo je bila zaplenjena ogromna množina razstreliiva. GRADEC, 20. junija. Po razpustu s Hitlerjevim gibanjem koloriranega šta jerskega »Heimatschutza« je Izdalo niegovo vodstvo na svoje čete proglas, v katerem se povdarja. da je stala organizacija domovini v mnogih težkih urah ob strani in da je bila zato črna nehvaležnost razpustiti organizacijo. V proglasu se nadalje člani pozivajo, da opuste vsak upor, ker da sedanje stanje itak ne bo več dolgo trajalo in bo zasijalo prav kmalu tudi Avstriji »solnce svobode«. DUNAJ, 20. junija. Danes zjutraj je bil v Kremsu aretiran glavni atentator na starhembergovce v osebi 18-letnega trgovskega nastavljenca Josipa Mosela, ki je priznal, da ie vrgel ročne granate na korakajočo četo heimwehrovcev. Pri zaslišanju je Mosel izpovedal, da je dobil ročne granate od svojega brata, ki služi v zvezni armadi. Takoj nato je bil tudi aretiran njegov brat Hans Mosel s celo vrsto drugih zarotnikov, samih vojakov in častnikov zvezne vojske. Preiskava je že doslej jasno pokazala, da so vodili vsa nasilna dejanja proti Dollfus-sovi vladi in režimu avstrijski častniki. Vse orožje In peklenske stroje so prejemali atentatorji iz vojaških skladišč. Glavni organizator vseh terorističnih zločinov je poročnik Josip Brandner, ki je že tudi aretiran. V zaporu je trenutno že 18 vojaških oseb. Ta odkritja so razumljivo izzvala v vsej avstrijski javnosti ogromno senzacijo in razburjenje. Podan je bil nedvomen dokaz, da stoji avstrijska zvezna vojska v tesni zvezi z narodnimi socialisti in da se ne sme Dollfussova vlada niti najmanj zanest* na njo. DUNAJ, 20. junija. Na železniškem viaduktu na progi Lleslng - Kaltenleutgeben so neznanci v pretekli noči razstrelili tračnice in tako popolnoma uničili progo. K sreči ponoči ni vozil na tej progi noben vlak. Na kraju zločina so oblast! našle listek z naslednjo vsebino: »To je šele začetek. V nekaj dneh bodo sledili novi dogodki. Ure črnih nasilnikov so štete. To je odgovor na razpust narodno-sociall-stične stranke!«. Po Gombosevi vrnitvi iz Berlina BUDIMPEŠTA. 20. junija. Tisk se izčrpno bavi s potovanjem predsednika Gombosa v Berlin. Levičarski listi obžalujejo, da je prišlo do tega potovanja prav v sedanjem času in opozarjajo ministrskega predsednika, naj se proti volji madžarskega naroda nikar ne spušča v kakršnokoli sodelovanje z Nemčijo. Poluradni list »Reggeli Ujsag« pa ugotavlja, da madžarski ministrski predsednik ni odpotoval v Berlin brez vednosti in proti intencijam italijanskega ministrskega predsednika. Madžarsko-avstrijsko prijateljstvo s tem ni bilo ogroženo. To potovanje ne predstavlja nobene politične svetovne senzacije, ker šef madžarske vlade ni potoval v Berlin kot premier države, »temveč kot nekak prvi madžarski trgovec, ki išče za madžarsko blago nova tržišča.« PODPIS PAKTA ŠTIRIH. RIM, 20- junija. V ponedeljek 26. t. m. bo imela v palači Viminale ■ italijanska vlada svojr 'Do kateri bodo določene modalitete za podpis pakta štirih velesil. ODPUST VSEH TRGOVINSKIH ATAŠEJEV AMERIKE V EVROPI. DUNAJ, 20. junija. Tukajšnji trgovinski ataše pri ameriškem poslaništvu in njegov pomočnik sta bila odpuščena iz službe. Ob odpustu sta prejela enomesečno plačo. Ista usoda je zadela tudi vse ostale trgovinske atašeje pri evropskih poslaništvih, ki jih je okrog 100. Vsi se morajo po vladnem nalogu do 22. t. m. vkrcati v Cherbourgu na parnik za vrnitev v Ameriko. -Kdor se omenjenega dne ne bi vkrcal, bo moral pozneje potovati na lasne stroške. SPOR MED NEMČIJO IN POLJSKO. PARIZ, 20. junija. Prejšnji poljski poslanik v Washingtonu Chianowski je imel v Londonu velik govor o revizionizmu in nemško-poljskih odnošajih ter je ob tej priliki izjavil, da ti odnošaji še niso zreli za izboljšanje, temveč so nasprotno še vedno zelo nevarni. V vsej zgodovini ne najdemo primera, da bi se katerakoli revizija mej izvedla na miren način. Če bi morala Poljska izprazniti koridor, bi s tem postala vazal Nemčije in bi bila tako izpostavljena gospodarskim načrtom Nemčije ter vrhu tega še tudi nemškim političnim težnjam. marrnonnn *TXC/Ern*TK« Jntra v m v S' 7TT-tr r U, ene -zorvi.- 193». Dnevne vesli Izredna seja mariborskega občinskega sveta Spomin Laboviča. Nov svetnik. Posolilo. Vprašanje gradu. Sinoči je .imel mariborski občmskirsvet' v mestni posvetovalnici' izredno sejo pod: predsedstvom župana g. dr. Lipoida. Uvodoma' se je g. župan spomnil pred kratkim umrlega občinskega svetnika gosp. Zahoviča, ki je bil' od leta 1921. neprestano marljiv in zvest sodelavec občinskega sveta in je deloval tudi v Taznili odsekih. Na županov poziv so navzoči občinski svetniki počastili njegov spomin z vzklikom: Slatva mu! Nato je g. župan sporočil, da je banska uprava imenovala zaLahovičevega nasled nika v občinskem svetu g. Toneta Bajta, uradnika OUZD in predsednika mariborske Narodne strokovne zveze, ki ga je občinskemu svetu obenem predstavil in ga pozdravil kot novega tovariša ter ga pozval na zvesto sodelovanje. Sledilo je poročilo referenta finančnega odseka, občinskega svetnika g. Saibotyja. Mestna občina je dobila, kakor smo že poročali v proračunu predvideno posojilo 700.000 Din od državne hipotekarne banke na hipoteko svojih dveh hiš in bo to posojilo porabila v investicijske svrhe. Nato je poročal o drugi točki dnevnega reda, ki je vsebovala ponudbo trgovca g- Berdajsa, ki ponuja mestni občini mariborski v nakup svoj grad na Grajskem trgu. Finančni odsek, ki se je o tem pred občinsko sejo dve uri posvetoval in preštudiral to vprašanje, je sklenil, da se zadeva za sedaj odgodi in se ugotovi naj' prej stanje gradu ter možnost njegove adaptacije za maigistratne uradne prostore. Občinski svet je predlog finančnega odseka, v katerem prevladuje mnenje, naj bi občina kupila Berdajsov grad, sprejel, nakar je župan sejo zaključil. Iz davčne službe. Pri davčni upravi v Murski Soboti je vpokojen davčni uradnik Janez Ružič. Napredovanje v učiteljski službi. V višjo položajno skupino so napredovali: Julija Kanclerjeva v Ptuju, Marta Klopčičeva v Mariboru, Vladimir Košenina! pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Marija Hočevarjeva v Studencih pri Mariboru, Ma rica Hojanova v Slov. Bistrici, Vere na Zidarjeva v Št. Vidu pri Grobelnu, Fran in Angela Jarčeva pri Št. Janžu na' Drav-polju in Leopoldina Ju rančev« pri Sv. Marku niže Ptuja. Iz poštne službe. Za upravnika pošte v Ptuju je imenovan Jakob čuš, dosedaj upravnik pošte v Murski Soboti. Pred oltar. V zadnjem časm so se v Mariboru poročili: Vinko Feršer, čevljarski pomočnik in Rozalija Mlakerjeva, delavka; Ivan Macuh, poštni zvaničnik in Ivanka Rečndkova, šivilja; Maksimiljan Dojema n, barvar in Marija Kumerjeva, delavka! ter Martin Divjak in Alojzija Koroščeva. Smrtna kosa. Na Pobrežju je umri v starosti 71 let vpokojenec g. Drago Stergar. Pogreb bo jutri popoldne ob 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin; žalujočim preostalim izrekamo naše iskreno sožalje! Trojni jubilej. Znani in priljubljeni mariborski brivski mojster g. Vekoslav Gjurin je praznovati te dni v krogu svoje družine kar tri jubileje hkrati. Obhajal je 50-letnico svojega rojstva, 25-letnico odkar je samostojen mojster in 10-letn.ico svojega družinskega življenja. Jubilant je bil rojen v Varaždinu ter se je pričel učiti 'brivske obrti v Mariboru in je pred 25 leti otvoril samostojno obrt v Trstu. Po prevratu je zopet prišel v Maribor, kjer si je pridobil s svojo korektnostjo kot zaveden slovenski mojster splošen ugled-Čestitkam številnih njegovih prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu kličemo še na mnoga leta ! Otroška olimpijada bo letos v nedeljo, 25- t. m. SSK Maribor pripravlja to pot popolnoma nov program, ki bo poieg tekmovanja naših malčkov tudi sa- mostojen nastop malih harmonikarjev. Začetek ob 10. ari. Prireditev bo ne le dogodek za naše malčke, temveč bo gotovo navdušila! tud1! ostalo občinstvo. Razstava risb na državnem učiteljišču, Zrinjski tng 1, JI. nadstropje desno bo oc (23. dO'>28.it.. en. od 9. do 12. in od 14. do 48. um Obsega v glavnem ornamentalne kompozicije, originalne reklamne plakate črteže pfatnic in drugo. Ustanovni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže. V soboto 24. tm ob 20. uri bo v čakalnici I. in II- razreda na glavnem kolodvoru ustanovni občni zbor ‘krajevnega odbora: Jadranske straže v Mariboru. Občnega zbora naj se u-deležijo vsi železničarji. Za udeležence pogreba g. Kostanjškove ;bo jutri v sredo vozil iz Maribora posebni avtobus k Sv. Martinu in sicer ob /49. uri z Glavnega trga. Starešinsko društvo Triglava bo imelo v sredo 21. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« članski sestanek, o čemur obvešča svoje člane s prošnjo za zanesljivo udeležbo. Na sporedu je splošen razgovor o aktualnih zadevah. — Odbor. časi so resni i n nujno potrebno je, da se vse naše narodno čuteče občinstvo strne ter z vsemi močmi in sredstvi podpre našo staro narodno obrambno Družbo sv. Cirila in Metoda. Dolžnost vseh Ciril-metodarjev, prav posebno pa še pred' stojnikov naših uradov in sploh vsakogar, ki se kot odkrit Jugoslovan zaveda svojih narodnih dolžnosti, je, da se vsi brez izjeme udeleže občnega zbora moške in ženske podružnice OMD, ki bo drevi ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red je: otvoritev in poročila predsedstev obeh podružnic, poročila funkcionarjev, volitve, predlogi, nasveti in raznoterosti. Mariborski predstavniki Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani odnosno bolniške blagajne pri-rede v sporazumu z mariborskimi onga mzacijami privatnih nameščencev v dvorani Delavske zbornice v Mariboru v petek 23. junija 1933 ob 20. uri zborova nje, na katerem bodo poročali funkcio narji iz Maribora ter zavodov ravnatelj g. Podgoršek iz Ljubljane. Vabljeni so vsi zasebni nameščenci, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 49. številki: spremembe in dopolnitve v uredbi o prometu in kontroli strupov; prepoved uvoza, tranzita in prometa krompirja iz Avstrije; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu; uvoz krompirja v republiko Češkoslovaško in razne objave iz »Službenih novin«. Državni kongres JRKD. Prvotno določen kongres vsedržavne stranke JRKD je preložen na dan 20- julija. V zvezi s kongresom bo 23. julija, v Beogradu velik manifestaeijski zbor JRKD, ki je bil prvotno določen na 2. julija. Na ta razglas predsedstva JRKD opozarja mariborsko okrajno tajništvo JRKD vse krajevne organizacije. Pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema sosednima državama so bila prekinjena zaradi podrobne proučitve ogromnih seznamov raznovrst nega blaga in se bodo nadaljevala na Dunaju predvidoma v prvi polovici julija. Merodajni krogi zatrjujejo, da je popolnoma neutemeljena vsaka bojazen, da bi v čemurkoli trpel izvoz našega sadja in zelenjave, ki bo zagotovljen v procentualnih kontingentih. Avstrijski delegati so že danes zapustili Beograd. Glede izvoza naših prašičev na Češkoslovaško še ni bil sprejet noben sklep. Češkoslovaški sindikat zai živino še vedno vztraja na stališču, da morajo plačati naši izvozniki na vsakega prašiča 52 čeških kron sindikalne pristojbine. Verjetno je, da se bo tudi to vprašanje ugodno rešilo. Baje pa je češkoslovaški parlament pooblastil vlado, da sme ukiniti vse uvozne pristojbine, ki jih je prenesla na zadevne carinske postavke v novi carinski tarifi. Nova politična stranka. Skupina bivših radikalov" pod vodstvom znatnega dr. Vo-je Janjiča je vložila včeraj pri notranjem ministrstvu prošnjo za odobritev osnovanja nove stranke pod imenom »Radikalna socialna stranka«. Vlogo za odobritev je podpisal tfcudl neki inženjer iz Maribora. Izgleda, da se vračajo stairi časi, po katerih nekateri tako žafoieja Kartel tovarnarjev čevljev. Trgovci s čevlji so dobili te dni okrožnico, ki so jo podpisale večje tovarne čevljev v naši držaivi, med njimi izdelovalnica obutve vseh vrst D. Roglič v Mariboru, čevljarska družba v Kranju, A. Krisper v Ljubljani, tovarna čevljev »Peko« v Tržiču tovarna čevljev »Petovia« v Ptuju, tovarna čevljev Ivan Prešern v Kranju in tovarna čevljev J. Razboršek v Tržiču Okrožnica naznanja skupne prodajne pogoje, tako da smo dobili poleg drugih še 'kartel tovarnarjev čevljev. Borba za skrajšanje delovnega časa. V Ženevi nadaljuje komisija za skrajšanje delovnega časa svoje delo in je v zadnjih razpravah sklenila, poslati vladam glede skrajšanja posebno vprašalno polo. Spre minjevalni predlog delavske skupine, ki je hotela vnesti v to vprašalno polo tudi vprašanja glede poljskega delavstva, je komisija zavrnila z motivacijo, da ta problem ne spada v okvir komisije. Spremi njevatoi predlog je bil sprejet. Hud potres. V pretekli noči so občutili okrog polnoči v Beogradu močan potres v daljavi 8.890 kilometrov, ki gai je zabeležila potresomerna beograjska postaja. Izvoz našega vina. V mesecu maju so izvozili preko Maribora 40.048 litrov vina. Precejšnja količina vina je bila izvožena v Avstrijo, na Češkoslovaško, v Nizozemsko, Belgijo in Švico. V letošnjem letu je bilo izvoženih skupno .559.922 11 trov. Gasilstvo pri nas in drugod. Gb priii ki sprejetja zakona o gasilcih v narodni skupščini je navedel narodni poslanec g. Anton Cerer v svojem poročilu zanimive statistične podatke, iz katerih je raz vidno, da je gasilstvo najlepše razvito v naši banovini, kjer je 760 gasilskih čet s 24.253 organiziranimi gasilci. Po drugih pokrajinah naše države pia gasilstvo ni tako razvito, kar je razvidno iz naslednjih statističnih podatkov: V dunav-ski banovini je 180 čet s 6.427 gasilci, v savski banovini 105 čet z 21.893 gasilci, v vrbaski banovini 11 čet z 275 člani, v primorski banovini 6 čet z 245 gasilci, v moravski banovini je samo 1 četa z 48 gasilci, v drinski banovini je 18 čet s 486 gasilci, v zetski banovini sta 2 četi s 47 gasilci, v vardarski banovini pa 2 četi s 23 gasilci. Skupno je v vsej državi 1720 čet z 62.700 gasilci. Kako potrebno je bilo sprejetje zakona o gasilcih, kaže dejstvo, da polagajo druge dr zave na gasilstvo veliko pažnjo. Tako je na Poljskem vzorno organiziranih 11.000 čet s pol milijona aktivnimi gasilci, na Češkoslovaškem je 9000 gasilskih čet s 400.000 člani. Prav tako vzorno je orga nižina n o gasilstvo v Franciji, Belgiji, Avstriji, na Madžarskem in celo v Bolgariji, Romuniji in Grčiji. Gasilstvo je velike važnosti za naše nacionalno gospodarstvo, ker požar! leto za letom, zlasti v krajih kjer ni gasilcev, uničujejo precejšen del narodnega gospoda rstva. Nalezljive bolezni v dravski banovini. Gd 1. do 7. tm. je bilo v dravski banovini 31 primerov tifuznih bolezni, 48 škrla-tinke, 75 davice, 17 Šena, 5 hripa, 5 otro-čnične vročice, 4 krčevite odrevenelosti, 4 nalezljivega vnetja možganov, 2 primera otrpnenja tilnika in po 1 primer ošpic in griže. Za nalezljivimi boleznimi je umrlo skupno 7 oseb. Sejem za prašiče. Na zadnji sejem je bilo pripeljanih 190, prodanih pa je'bilo 131 prašičev. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tedenski 120 do 150 Din, 7 do 9 tedenski 200 do 240 Din, 3 do 4 mesečni 260 do 350 Din, 5 do 7 mesečni 460 do 550 Din, 8 do 10 mesečni 650 do 680 Din in enoletni 750 do 800 Din. Kilogram žive teže je veljal 7.50 do 8 Din, mrtve pa 10.50 do 11 Din. Grajski kino. Danes zadnji dan senza-cijonelni spored: »Cilinder sreče« in »Za-pad krvavi«. Jutri v sredo začne sijajna opereta: »TetkaGusti komandira« (Huzar ska ljubezen). V glavnih vlogah Hansi Niese, Blsa Fister. Izboren, smehapoln ilm z veselo godbo in izbornim petjem. Kino Union. Samo še nekaj dni prvovrstna vesela opereta »Quick« zLiliano Harvey, Hansom Albersom in Paulom Jorbigerjem. Zelo zabavna opereta z mnogo glasbe m petja. Pride grandiozni velefilm »Tajfun« po znameniti istoimenski cledališkl igri z Liano Haid in Valerijem fnkišinpviipi, naj večjim . ruskim umetnikom Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore* čici v želodcu, krvnih navalili, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« grenčica izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda sc dobi v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. Zrcalo naših gospodarskih razmer. Društvo industrijcev in veletrgovcev Vi Ljubljani je izdalo za dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko konkurzov, prisilnih poravnav in posredovalnih postopanj: (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem lete.) Otvorjeni konkurzi v dravski banovini 1 (1). savski — (5), vrbaski — (—), primorski (1), drinski 1 (4), zetski — (1), donavski 2 (1), moravski 1 (1), vardarski — (6). Beograd, Zemun, Pančevo — (2); otvor-jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3 (4), savski — (7)>; vrbaski — (2), primorski — (—), drinski — (3), zetski — (3), donavski — (4), moravski — (1), v vardarski, Beograda Zemunu in Pančevu — (—); otvor jena posredovalna postopanja: v dravski banovini 4, savski 26, vrbaski 5, primorski 16, drinski 20, zetski 3, donavski in vardarski —, moravski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 4; odpravljeni konkurzi v dravski banovini — (2), savski — (5), vrbaski ■ (—), primorski 1 (2), drinski — (l). zetski — (1), donavski 1 (7), moravski 2 (2), vardarski 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (l); odpravljene prisilne poravnave izven konkurzov: v dravski banovini 1 (7), savski 2 (12), vrbaski (1), primorski 3 (3), drinski 1 (6), zefs$ 2 (1), donavski 2 (9), moravski — (—)n vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). Popadljiv pes. V Mezgavcih pri Ptufn je preteklo nedeljo ugriznil neki pes 11* letno Angelo Irgoličevo, tako hudo v glavo, da so morali dekletce prepeljati v mariborsko bolnišnico. Dva tatova. Pred malim kazenskim se-1 natom tukajšnjega okrožnega sodišča sta se zagovarjala' včeraj dopoldne zakonca France in Alojzija Preac, obtožena' raznih vlomov in tatvin. Skupno sta v zadnjem* času izvršila več vlomov ini pokradla raznega blaga v vrednosti 7-000 Din. je bil obsojen na 3 in pol leta težke J®^® s pridržkom v zaporu po prestani kaz^ radi nepoboljšljivosti, žena Marija pa P3 2 leti in mesec dni težke Ječe. Oba sta bila že poprej kaznovana zaradi tatvin^ Obziren kolesarski tat Preteklo nedeljo zjutraj se je neznan kolesarski ta* splazil v klet profesorja S. v Tomšiče-vean drevoredu in mu odnesel s kolesa zračnico in plašč. Z ukradenim blagom ie izginili brez sledu. Drobne policijske vesti. Policija je sinoči aretirala Štefko G. radi tajne prostitucije in nekega Ivama, ker je pretil svojemu prijatelju s smrtjo. Prijavljeni Pa' so bili: Josipina K. radi pretepa, Niko P«' Franc Z. in Emil E. radi kršitve zglaše-vailnih predpisov, Edvard K., ker je kolesaril po prepovedani poti, Oton V. rad' nagle vožnje in trije razgrajači Ferdinand, France in Lojze. Vremensko poročilo mariborske mew' orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz^' toplomer 13.5 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 10.6 stopinj C; barometer je kaizal pri 17 stopinjah 733, reduciran na ničlo 728.5; relativna vla®3 85: vreme je tiho in jasno. Vreme bo še nadalje spremenljivo in hladno. Llft, ki deluje po posluhu. V Angliji se je posrečilo izumiti nekemu konstrukterju lift, ki ne potrebuje za svoje premikanje niti vodnika niti običajnega električnega gumba. Oseba, ki s® loče peljati v neko določeno nadstropie' enostavno vstopi v lift in pove številko nadstropja, kjer je njen cilj. Lift se P°| pelje točno na zahtevano mesto. Valov' človeškega glasu delujejo namreč s pomočjo posebne fotostatične celice na poseben mehanizem, ki spravi lift v pogo" do določenega nadstropja. Cela čreda ovac ubita po toči. Nedavno je divjala v francoskih AlPan strašna nevihta, med katero so šviga1® strele na gosto. Na neki visoki P*3!1.0, pri Montarbvju se je pasla v času nevin okrog .300 glav Stejoča Čreda ovac. Ke se pvce niso mogle nikjer skriti, je udarilo med nje več strel ih ifh vse pobni Gledališko pismo iz Prage PRIHOD V PRAGO. ROGOZ IN DEYL. GLEDALIŠKE PREDSTAVE. Nad Mariborom, Pohorjem in Dravskim , Poljem je bilo lepo solnčno jutro, ko me k: vlak odpeljal proti severu, skozi Gradec, čez Semmering in Dunaj do zlate Pra se- Vožnja me je utrudila, toda samo te-Jesno, kajti moja radovednost je bila čila hi neutešljiva; premagala je fizično zbi-iost. Najprej si ie hotela ogledati zunanje lice prestolnice bratske Češkoslovaške. Da, Praga je zares velemesto. Njen kmpo je nagel, promet ogromen, povsod vrvenje množic in toliko vseh mogočih Prireditev! Razstave, koncerti predstave bovsod in na vseh koncih. Vmes prihajajo »možice šolske mladine z dežele na izlet v »matuško«. Na Vaclavskem trgu valovi najživahnejše življenje ves dan tja do ene ure ponoči. Velemesto, srce države... Zaenkrat sem dobil stanovanje na Ma-terykovam nabrežju, nekaj minut vstran °d Narodnega divadla. To je bilo seveda tt>°j prvi cilj. Tam sem poiskal Rogoza. ^Prejel me je tovariško in bratsko pridno ter mi izposloval proste vstopnice 2a obisk predstav v Narodnem, Stavov-skem in Vinogradskem gledališču. Vmes mi ie pravil, da je nameraval oditi na go-ste>vanje v Ljubljano, pa ni utegnil. Zadržale so ga vaje in predstave. Takrat so ■Odirali Shakcspearejev »Sen kresne no-^ • Tudi tu je tempo nagel: vaje so od ^ do 15.30. Na »Sen kresne noči« sem *eL Veselil, saj smo ga igrali tudi mi v Ma-r;ooru. Prvi večer svojega bivanja v Pragi tem šel spat. Utrujenost je premagala tudi radovednost. Naslednji dan sem pa bil te v Stanovskem gledališču; gledal sem ‘mno«, drugi dan sem si pa ogledal »Jate Husa« v Narodnem divadlu. »Jana« j? štiridejanska igra Francoza Henrika Putievoisa. Stvar je tendenčna, noper-pna Proti omejevanju porodov, kar je za tencoza morda aktualno, za nas Slo-Vnce pa ne, saj imamo »radi« otroke. Jendar je sijajno pisana in je bila še bolite igrana. Glavno ulogo je igrala narav-y.st frapantno Ana Sedlačkova kot go-,^/a. Sijajni so bili njeni prehodi od ^Hnega dekleta do 80-letne starke, Jteiia čudovita, govor čist in jasen. Tu (Človek marsičesa nauči. Dekoracija je l(5 enostavna, toda zelo okusna, odmori 'Jtki, četudi je dosti sprememb. Najbolj je presenetila razsvetljava. Posajeni predmeti so bili razsvetljeni osrčij °Ženo na sceno, na primer zelena de- režiser, je eden stebrov Narodnega divadla. Pred mnogimi leti je bil angažiran v Ljubljani, in sicer tedaj, ko je_ bil intendant Deželnega gledališča še g. Fran Govekar. Kar mi je zelo ugajalo, slovenske govorice še ni pozabil, slovensko govori še vedno zelo lepo. Dejal mi je: »Slovenci so me čisto pozabili, jaz se še pa tako rad spominjam Ljubljane in Slovencev. Takrat tam v Ljubljani sem bil še mlad.« Sprejel me je lepo iti poskrbel za proste vstopnice, za dostop na oder, v garderobo, orožarno in tudi k vajam. To pa je bil prav moj namen, zato sem prišel v Prago. Druga predstava, ki sem si jo ogledal v Pragi, je bila historična igra v petih dejanjih, Al. Jiraska »Jan Hus«. Delo je tipična- češka stvar z ogromnim ansamblom. V njem sta upodobljena življenje in smrt velikega reformatorja Jana Husa z vsemi tedanjimi verskimi borbami, pre-kucijami itd. Pri nas ga ne bi mogli upri- zoriti, ker nimamo tako velikega aparata. Ko sem si ga ogledal, je šel preko desk tudi že 27-tič. Dekoracije so močno uplivale: luč, reflektorji, sijaj. Glavno ulogo je kreiral Rudolf Deyl, ki mi v prvih slikah ni ugajal. Poznalo se je, da ni več mlad. V drugi polovici je pa bil sijajen. Govori krasno in mora biti silen kot kralj v »Hamletu«. Nekaj sem pa z začudenjem opazil, da ti stari igralci ne znajo besedila! Interpretacija je nadpovprečna, toda šepctalca slišite do srede parterja. Naši režiserji bi si ob takem primeru pulili lase . ■. Zelo mi je ugajal naš Rogoz. Ni imel sicer velike ailoge, toda njegov organ je struna. Odraža se od vseh in ima vedno sijajno masko. In priljubljen je. V odmorih slišite med publiko in po koridorjih cesto njegovo ime. Rogoz je tu doma. Ob koncu prvega pisma naj omenim samo še to, da sem bil tudi pri našem rojaku univ. prof. dr. Murku, predsedniku Češkoslovaško-jugoslovanske lige, ki me je uvedel v družbo. Maks Furljan. Sokolstvo Seja župnega TO bo jutri v sredo oii 20. uri v župni sobi. Udeležba je obvezna^ Smrtna kosa. Umrla je v Ptuju za kapjo vpokojena. učiteljica Ivana Svobodo va, stara 60 let. Pokojna je bila rodom iz Gorice. Blag ji spomin! Prijet nevaren tat. Orožniki so aretirali 281 etn ega brezposelnega mehanika Vlartina Senčarja, Pristojnega v Ptuj, brez stalnega bivališča, ker ima na vesti več težkih zločinov tatvine in vlomov Zasledovali so gai skoraj eno leto. Vklenjenega so ga izročili sodišču, ki ga je dalo pod ključ- Soort Mariborska kolesarska podzveza je pri redila 15. t. m. ob dobri udeležbi svoj izlet v Slov. Bistrico s kolesi in avtobusom. Na cilju pred hotelom »Beograd« sta pozdravila kolesarje z godbo in svojim klubom na čelu predsednik kolesarskega kluba »Bistra«, nadučitelj g. Tajnik in podpredsednik lekarnar g. Mondini, v imenu občine pa svetnika g. Gornjak in g. Pinter. V do zadnjega kotička napolnjeni dvorani se je v irn-cnu kolesarske zveze zahvalil za prisrčen sprejem predsednik mariborske podzveze g. Markovič, omenivši željo in potrebe združitve in skupnega delovanja med Mariborom in Slov. Bistrico, češ, da s priključitvijo pridobi pohorska metropola Bistrica mno go na povzdigu tujskega prometa. Predsednik kluba »Bistra« je izjavil v svojem navdušenem govoru, da je klub pri svoji zadnji seji definitivno sklenil vstop v kolesarsko zvezo, kar se je z burnim ploskanjem in živijo-klici vzelo na znanje. Na predlog predsednika podzveze so se nato odposlali pozdravni brzojavi predsedniku vsešportske zveze g. dr. Hadžiču in predsedniku kolesarske zveze g. Strzalkovskemu. V svojem govoru je pozval nato g. Mondini prisotne, da zakličejo najvišjemu Zaščitniku kolesarskega rečeno na sceno, na primer zelena ue- športa kralju Aleksandru trikratni »živi-tencija z rdečim pohištvom iz mahago-! jo«, nakar je zasvirala godba »Lepo na-Da bi videli to kompozicijo barv! [so domovino«. G. Pinter se je kot najsta-Aka disciplinirana; sediš v gledali- j rejši kolesar Maribora iti Slov. Bistrice Ad kakor da bi bil sam, taka je tišina, j v svojem predavanju med drugim sporn-j, avdira pa mnogo; igralci morajo pred j nil tudi lepih minulih časov, ko se je ko-oi: stiriVrof lesar moral zadovoljiti se z »lesenim ko- njem«. Pozdravne govore so še imeli: v imenu občine občinski svetnik g. Gor-pjak. za klub »Edehveiss« g.:Lešnik, za klub »Maraton« g. Kebrič in za klub »Po-štelo« g. Ružič, na kar so mariborski ko- ,^°r najmanj trikrat ali štirikrat. Stanko gledališče je podružnica Narod-ak* divadla; zidano je krasno, je zelo tlačno, da slišiš vsak dih; ima štiri itj. tetopja lož in dve galeriji. Prostora 1800 gledalcev. »Jano« so igrali j ---------------------------------------------- . ■5'tič, vendar je bilo polno. ; lesarji ob zvokih godbe zapustili Bistrico tOttioram omeniti šo nekoga: Rudolfa j in svoje nove tovariše z obljubo,-da se Sedaj že star gospod, igralec in' bodo vsakemu vabilu vselej radi odzvali. SK Split v Mariboru. V nedeljo 25. tm. se bo odigrala v Mariboru prva kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo, in sicer med prvakom Splitske Podzveze JNS SK Split in prvakom LNP ISSK Mariborom. Tekma bo na igrišču ISSK Maribora ob 17.30. V tekmovanju za državno nogometno prvenstvo se srečajo v nedeljo 25. t. m-v Zagrebu Hašk: Slavijo (S) in v Beogradu Bask:Gradjanski. V četrtek 29. t. m. se odigra v Zagrebu tekma med Grad-janskim in BSK. Cross country v Celju. V nedeljo je priredil SK Jugoslavija cross country na 10 km- Zmagal je Krevs (Primorje) v času 38:02, 2. je bil Grmovšek (Maraton, Maribor) v času 39:40. Med moštvi seje na prvem mestu plasiralo Primorje z 8 točkami, na drugem SSK Maraton, Ma ribor s 16 točkami, na tretjem Olimp, Celje s 24, in na četrtem Jugoslavija s 30 točkami. ISSK Maribor :SK Rapid. V četrtek 22-tm. ob 18. bo na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Repi dom. Za ISSK Maribora bo ta tekma generalna vaja za nastop proti SK Splitu. Mednarodne rokoborbe. Rezultati si-nočnega tekmovanja so bili naslednji: Borba med Schwairzbauerjetn in Bogner jem se je končala po treh rundah neod ločeno, Catcheau je v 21. minuti premagal Girilova tretja borba, in sicer met Mrno iir Tomom Sayerjem, je pa ostala neodločena:. Drevi nastopijo: Tom 8ayer proti Augelescu, Mrna proti Mileusniču in Catcheau proti Bogncrju. Prvi dve borbi sta odločilni. Tilden & Co. v Jugoslaviji. Svetovni profesionalni prvak Tilden bo s svojimi tovariši v dneh 24., 25- in 26. tm. gostoval v Zagrebu. SIRITE "VECERNIKI t* Ptuj Draga korenina Cvetoča trgovina ginsenga na Daljnem vzhodu. Ginseng je korenina rastline panax ginseng Meyer ali sorodne vrste pauax qui-quefoilium L- Prva rastlina je doma v (oreji, na Japonskem in v Mandžuriji, druga pa v Severni Ameriki. Je pa še, mnogo drugih rastlin, ki dajejo čudodelno korenino proti vsem boleznim. Ginseng se imenuje tudi kitajska mandragona, in Kitajci ji pripisujejo čudodelno moč prot: vsem boleznim. Korenina ima obliko korenčka in ima ob strani še dve kratki koreninici. Po svoji obliki je nekoliko podobna človeškemu telesu in od tod je dobita tudi ime. V kitajščini pomeni namreč ginseng: majhen človek. Divje rastoči ginseng se ceni mnogo bolj, kakor kultivirana vrsta. Na Kitajskem morajo določeno količino te rastline prepuščati vladnim komisarjem, ki pla>-čujejo z njo državnim dostojanstvenikom davke za zbiranje zdravilne rastline. Posebno lepo raščene zdravilne rastline so domena vladajoče rodbine. Bogati Kitajci iščejo korenine divje rastočih rastlin in jih plačujejo po 50 dolarjev. Siromašnejši Kitajci se pa morajo zadovoljiti s koreninami kultiviranih rastlin, ki so vredno mnogo manj. Ginseng se ne rabi samo kot zdravilo, temveč tudi kot preventivno sredstvo vsakdanje porabe in s tem pojasnjen ogromen kom* zum te rastline na Kitajskem-Gtoseng morajo na Kitajskem uvažati iz Koreje, Japonske in Amerike. Uvozno pristanišče je Hongkong, kamor je prispelo leta 1923 m 4,119.480 dolar jev zdravilne korenine, leta 1924 pa za 4,015.018 dolarjev. Samo iz Amerike je šlo 'leta 1934 v Hongkong za 2,565.870 dolarjev ginsenga. Velikanski požar v pristanišču. V Bremerhavenu v Nemčiji je ižbrofi-nil pred dnevi v nekem tamkajšnjem luškem skladišču katastrofalen požar. Ogenj se je širil s tako naglico, da se je več tisoč gasilcem in policijskim stražnic kom šele po dolgem napornem delu posrečilo kljub najmodernejšim gasilnim pripomočkom lokalizirati ogenj. V skb-dišču je zgorelo 3.000 bal bombaža. Demaison: levinja Uara iz novele »Ouara, la lionne«. ‘teiar ie napočil čas, ko je Uara jela po-Vry * nestrpna. Nekoč je celo pregrizla *° io*a katero bila privezana. Zato Pričvrstili na močno verigo. Ven-lii J^Podarja je še vedno rada videla toi)a].n?u dajala čebljati. Levi so jo za-hirjj iz pustinje, ponoči je bilo treba IH okoli poslopja, da jih odpode. ^Poslej jc moraia v kletko. Po dveh in^Me gospodar vrnil na Francosko PUstij ar'* Svinjo znancu. Ta pa jo je pre-’al n..Zo°ioškemu vrtu. Tam jo je sre-t>rVj lasfn n. Jejaj Na dan, ko se je Uara najmanj na-Vadi|! le Prišel človek: tisti, ki jo je nate tijQ ^rati se z ljudmi, tisti, ki je iznašal ■ ten, -ne 'n °teusne hrane, mož, pri [j je ** ni Pikdar manjkalo vode in 0 ie »J^rezal vrv na ogrljaku, preden Dao a smrt. 'Jdrn, .... f barj, Gospodar je prišel po opravkih od«, je, da je val posetni- teltaj i,;Urnei «d zverinjakov. Poslal je Co2nai.1)0v pred njeno kletko. Ni ga • Možak je bil pač ostavil tam daleč svojo pižamo iu svojo belo obleko, svoj šlem in platneno obutev. Na sebi je imel medlo in podmurjeno opravo, kakršna je v navadi po deželah, koder hiše segajo v nebo iu koder jc drevje zakrnelo. »Uara, dragica moja!« je zamrmral v trenutku, ko je žival jela vnovič kolobariti po kletki. »Tak me nič več ne poznaš?« Levinja je mahoma obstala, odskočila na stran, napela pogled, nagubančila kožo na lobanji, medtem ko je z repom sunkoma opletala po vzduhu. Aj, te oči, prav kar še motne, so zdajci živo zastrmele, kakor da ne verujejo same sebi! Kako blazno bije srce v teh strahotnih prsih! In ta pogled, ki ga nobena reč na svetu ni mogla več odvrniti od moža, med tem ko ji je še vedno govoril resno in ginjeno, ji pravil tiste besede kakor njega dni tam daleč med igrami na verandi; te lahne in laskave besede, ob katerih je pozabila odprte stepe in svobodne šume: šume, koder se obešajo duhovi po vejah in Šušte nalik šelestenju vetra in drhtečega listja; stepe, koder blodijo ponoči duše daleč od pradednih grobov, koder stopa zarod levov na svojih nočnih pohodih in renči, da prebudi divjačino, ki je ne vidi. Ho-o! ho-o! Čim dalje je mož govoril, lem bolj se je levinji nižal križec. Iz oras-kavega golta se ji je izvilo zateglo, jako zateglo, prav krotko hripanje. Ko se je Uarin gospodar približal, se je levinja zleknila vznak, privila k sebi vse štiri šape in skrčila kremplje, da bi jo božal po rebrih kakor tistikrat, ko je bila še čisto majčkena levinja, debelušna in pikčasta. Toda že je Uara vstala, povohala ljubkujočo roko, jo lizala s svojim raskavim jezikom, hodila sem ter tja pod to dlanjo, sproženo skozi rešetko, z usločenim hrbtom, z upognjenim vratom. Tedaj je njen gospodar opazil bunke njenega života z oguljeno dlako, štrline na njeni črepini in njenih kosteh, ki so se toliko drgnili ob drogeli, njen usahli rep. In ker si je v času njenega ujetništva ni nihče več upal kopati, je žival krepko in rezno zaudarjala; to je še bolj kvarilo njeno kožo. Zdaj pa zdaj je levinja obstala, griz-kajoč roko, ki je ginila v njenem ogromnem žrelu, očitaje gledala svojega gospodarja in vpraševala z isto preproščino kakor v dobi, ko je šele četrtič v svo-. jem življenju videla rastoči -sne^ap Grgranje je odmevalo v hodnik ječe, pljuskalo do sosednih kletk. Samci so se zmotili. Jeli so tuliti njej v odgovor, da se je tresla stavba z jonskimi stebri in da so preglušili ropot tramvajev, holmjavc trobentanje avtomobilov in kričanje raz« našalcev, ki so v dežju prodajali liste. Malce preplašen je mož odtegnil roko. Tedaj pa je Uara pomolila ven svoje šape in ga na rahlo pritegnila k sebi ter ga lizala. Ne meneč se za vik in krik teh’ prismod, ki so z njo sodelovale, je slišala in poslušala zgolj še svoje ime, to ime, ki ga že dolgo ni nihče več izrekal: »Uara! uara!« »Zaprli bomo!« Štiri je ura, paznik je prišel. »Mar poznate to levinjo?« »Saj sem jo jaz zredil. Okoli dve leti jc, odkar je nisem videl. Ampak lev ne pozhbi. Spomnite se Androkleja...« »Kaj je 'Androklej?« Uarin nekdanji laistnik ni pozabil na njo. Potegoval se je, da bi dali živali svobodo, ponudil se je, da jo odkupi. Odgovorili so mu s pravilnikom in mu pokazali napis nad gajbo. Dar je bil od druge osebe. Tudi ko bi bil njegov, mu je sedaj ne bi smeli vrniti 12 OC E ANOPOLIS A*o*m«m* n o o*#«#»l Movaike proilottl »»Veseli., me,« je odgovoril Doljan, »da me hočete seznaniti z voditelji svojega ljudstva. Pripravljen sem.« »Pojdiva!« je dejal Astis in se dvignil. Molče je stopal Doljan po dolgem in ozkem hodniku, s katerega so vodila na vse strani skrivnostna vrata brez kljuk in ključavnic. Ko sta pa prispela do konca in stopila na piano, je nenadoma ostrmel. Pred seboj je zagledal precej dolgo in široko ulico. Na obeh straneh so se dvigale kvišku krasne palače, zgrajene iz docela neznane snovi. Od stropa ulice, ki se je zaradi čudovitih kristalnih obokov izgubljal v iluzijo pravega neba, je sijala ista tajinstvena svetloba kakor v celici, v kateri je bil zaprt in na onem dvorišču, kjer sta z Astisom kosila. Pod drevesi z velikimi dehtečimi cveti, ki so rastla v dveh ravnih vrstah, je valovalo Živahno življenje. V navideznem brezdelju so se sprehajali in šalili moški in ženske v čudovitih dragocenih opravah. Vsi so imeli klasično lepe postave, krasne obraze in čudovite oči. Bili so potemnele kože, črnih kodravih las in govorili so jezik, ki se je zdel Doljanu popolnoma drugačen od vseh onih, kar jih je bil kdaj slišal na poyršini zemlje. Doljan je kakor zamaknjen občudoval lepoto tega ljudstva, krasoto tajinstve-nega podmorskega mesta, čudovito ure- jenost življenja in ni prav nič več dvo-.mil o tem, da je zares dospel v kraj potopljenega sveta. Prav tako veliko pozornost kakor so jo vzbujali prebivalci Oceanopolisa pri doktorju Doljanu, je pa vzbujal tudi on pri njih. Vsi so vedeli, da je on tisti smeli raziskovalec s površine zemlje, ki je hotel s svojimi pripravami razkriti njihovo skrivnost. Toda niso ga gledali sovražno, nasprotno, občudovali so ga in cenili. Doljan sam pa se je mogel tudi prepričati, da je njegov spremljevalec doktor Astis v Oceanopolisu znana in cenjena osebnost. Še bolj kakor moške, je občudoval Doljan ženske, in ni mogel nikakor razumeti, da so vse brez izjeme krasotice in da med njimi sploh ni stark. Vse so bile po svoji zunanjosti mladenke najboljših tet. »Gospod doktor,« je vprašal Astisa in odkrito pokazal svojo neutešljivo radovednost, »povejte tni samo eno: žive v Oceanopolisu le mladi ljudje, le mladeniči in dekleta najboljših let? Kje imate starejše?« »čudite se, kaj ne?« je dejal Astis in se veselo nasmehnil. »Tudi to je ena skrivnost in napredek naše kulture! Ti ljudje, ki hodijo mimo naju, so najrazličnejših starosti. Med ženskami najdete mladenke s petnajstimi in dvajsetimi leti, najdete žene, ki so že davno prekoračile petdeseto in stoto leto, imate pa tudi starke, ki bodo kmalu obhajale dvestoletnico ali celo tristoletnico svojega rojstva. Na zunaj pa so vse večno mlade, večno enake in nespremenljive.« »Saj to ni mogoče!« je vzkliknil Doljan. »Med temi ženskami, ki so vse enako mlade in čile, naj bi bile tudi take, ki so dočakale že dve sto ali tri sto let življenja? Ne, šalite se.« • »Prav nič se ne šalim,« je odvrnil Astis resno. »Naša medicinska znanost je že davno, pred mnogimi stoletji odkrila skrivnost ohranitve mladosti do zadnjega trenutka življenja. Zlo staranja je pri nas docela premagana stvar in tudi življenje posameznika se nam je posrečilo podaljšati za tri sto let. Dalje pa tudi naša znanost še ne seže. Mi, ki živimo sedaj v Oceanopolisu, ne poznamo bolezni, ne poznamo utrujenosti, slabe volje in jeze. Vse to je daleč za nami. Dosegli smo ono popolnost, o kateri sanjajo pri vas na površini zemlje samo pesniki in fantasti.« »Morda je malo nediskretno«, je dejal Doljan, »da vas vprašam, koliko ste stari vi? Radoveden sem, kajti po vsem tem kar ste mi povedali, ne morem prav nič več zaupati svojim lastnim očem . . .« »Koliko let bi mi prisodili?« je smeje se dejal Astis. »Trideset,« je odgovoril Doljan. »Potem ste se zmotili nič manj kakor za sto dvajset let...« »Sto dvajset?« je vzkliknil presenečeni Doljan. »Da, sto petdeset jih imam,« je odvrnil Astis in nadaljeval: »Toliko in še več jih boste dočakali tudi vi, kajti sprejeti vas hočemo tako, kot sprejmejo bratje svojega brata. Vse naše pridobitve bodo po* stale tudi vaše. Z njimi se boste lahko okoristili po mili volji.« Doljan ni odgovoril. Astisove besede so ga zmedle preveč in v njegovi glavi so se podile najčudovitejše misli, ki so jih preganjala vsak trenutek nadaljne poti še nova odkritja in nova čudesa. Z nepopisnim zanimanjem je opazoval čudovita drevesa nad seboj, ogledoval palače, se čudil lepoti ljudi, ki jih je srečaval, še bolj razmišljal kako je mogoče, da obstoja pod silnimi plastmi temne morske vode tako bajni svet s tako dovrš»2nimi napravami, z ulicami, hišami, drevoredi, svetlobo, ki je podobna solnčni na površini zemlje in zrakom, ki ohranja vedno enako, nespremenljivo svežino in toplo* to. Čutil je, da je to ljudstvo, ki je skrito vsemu ostalemu človeštvu na zemlji-že davno doseglo tisto, po čemer je hrepenel sam tam gori nad morjem. Še boli pa se je čud.il prostranosti tega skrivnostnega podoceanskega mesta. Od ulice, po kateri sta stopala, so se cepile mnogoštevilne, manjše in večje ter se izgubljale v daljavah. Skoraj nepopisno pa je bilo njegov® začudenje, ko sta z Astisom dospela d® konca ulice in je zagledal pred seboj obširen trg s prekrasnim parkom, sred* katerega se je dvigala marmornata, s čistim zlatom okrašena palača senat1 vlade Oceanopolisa. Slika, ki se je tu nudila očem, je bila bajno lepa. (Dalje prihodnjič.) Spomini velike moderne pustolovke BURNO ŽIVLJENJE LADY EDMEE OWEN, KI JE IMELA HKRATI 20 LJUBIMCEV. Angleški listi poročajo o novi knjigi, ki je vzbudila splošno zanimanje zlasti med londonsko gospodo. Dama iz boljše družbe, lady Edmee Owen, je objavila svoje spomine. V njih pripoveduje o svojih pustolovščinah in mukah z vso odkritosrčnostjo, kar angleško gospodo na eni strani zabava, na drugi pa tudi razburja, kajti niti življenje niti iskreno pripovedovanje Owenove ni v skladu z angleškim konservattzimom. Edmee Owen je rojena Francozinja. Poročena je bila z lastnikom plantaže na Ceylonu, kjer je živela nekaj let, pozneje se je pa preselila v Pariz in v London. Njeni starši so bili priprosti ljudje, oče je bil mizar, mati pa perica. Mlada Edmee je začela svojo kariero s 17. leti v zabavišču na Montmartru, pozneje pa v plesni dvorani Piccadilte. Kot 19-letno dekle se je seznanila z najbogatejšim plan tažnikom Ceylona, Teodoram Owenom, ki ga je bil povzdignil angleški kralj v ple miški stan. Owen je bil star že 60 let in mudil se je takrat v Londonu, kjer so mu specialisti zdravili oči. Težka bolezen ga je priklenila! na posteljo. Imel je dobrega prijatelja Francoza, ki mu je nasvetoval Edme>3 Dormeuilovo, da bi mu čitala časopise in knjige. Edmee je bila sicer še zelo mlada, toda že tako rafinirana, da je znala kmalu ujeti Owena v svoje mreže, in že čez nekaj dni se je bogati plantažnik oženil z njo. Ko so mu zdravniki za silo izlečili oči, se je preselil z mlado ženo na Cey-lon. Vse kaže, da mu je bil njen pustolovski značaj všeč, kajti nikoli ni storil ničesar, da bi ji izbil iz glave razne pri-smodarije, temveč nasprotno, še pomagal ji je uganjati burke in vragolije. Večino te ta sta preživela zakonca v Londonu. Mia da žena je živela tako potratno, da je vzbujala celo v najvišjih krogih londonske družbe zavist. Imela je sedem avtomobilov, tako da se je peljala vsak dan v tednu na izprehod z drugim. Še večjo senzacijo nego krasni avtomobili je pa vzbujate njena bogata, s srebrom okrašena kočija, ki so bile vanjo vprežene mule. V Hydeparku je bila ta kočija znana še bolj kot njena ekscentrična lastnica. Naenkrat je pa mlada žena zahrepenela po gledališču. In dobrodušni mož je žrtvo val celo premoženje, da bi mogla njegova žena nastopati kot primadona. Za več mesecev je najel londonsko gledališče in gospa Edmee je igrala, kar se ji je zahotelo. Igralskega talenta sicer ni imela, pač pa je postala popularna po svoji vihravosti, kar je privabilo toliko občinstva, da je bilo gledališče vedno razprodano. Owen je bil najpotrpežljivejši mož na svetu. Vedel je sicer dobro, da ga žena vara z drugimi, pa ji ni nikoli očital nezvestobe. Edmee je živela res burno življenje in v spominih sama priznava, da je imela navadno 20 ljubčkov naenkrat. Čudno je, piše v svojih spominih, da so kazali vsi moški, ki so prišli z menoj v stik, silno hrepenenje prinašati mi darila, ne da bi od mene kaj pričakovali ali zahtevali. Vzoren in svetal primer radodarnih mož je bil Italijan Luiggi. Njegovega priimka nočem izdati, ker sem diskretna. Meni na čast je priredil Luiggi nekoč gostijo in povabil na njo 300 gostov. Na mizo so prišla najizbranejša jedila in pijače. Sami lahko izračunate, da je šlo za gostijo celo premoženje. Najzanimivejši dogodek na tej imenitni gostiji je bilo pa presenečenje, ko je prišla na mizo pašteta. V nji je bil namreč prstan z briljantom, vreden 6000 funtov šterlingov. Teodor Owen je umrl leta 1926 in vse njegovo ogromno premoženje je podedovala žena, ki se je nastanila po moževi smrti v Parizu, kjer je nadaljevala svoje burno življenje. V Parizu je spravila na noge vso gospodo, in sicer ne le s svojimi ljubčki, temveč še bolj s svojim krasnim dragocenim nakitom. V Parizu je bila splošno znana kot dama z največjim briljantom. V francoski prestolnici pa bogata lahkoživka ni našla prave sreče. Iz ljubosumnosti je ustrelila ženo nekega pariškega zdravnika in obsojena je bila na štiri leta težke ječe. Vse kazni pa ni odsedela, ker je bila prej izgnana iz Francije in od takrat živi v Angliji. Največji bogataš stare Avstrije v ubožnl®* »Esti Kurier« poroča iz Budimpešte-da je vložil knez Ate dar Porcia pri budite' peštanski mestni občini prošnjo, da se g? sprejme v ubožnico. Knez Porcia je h;1 pred svetovno vojno eden izmed najbogatejših velikašev v bivši avstro-ogrs^1 monarhiji. Svoje ogromno bogastvo ie popolnoma izgubil in je moral sedaj ti® svoja stara leta potrkati na vrata budirn-peštanske mestne ubožnice. Casi so pač temeljito izpremenili. Informacija. Soba v prvem nadstropju velja 700 dinarjev, v drugem 600, v tretjem 450, v... Hvala, ta hiša zame ni dovoli visoka! & L Ona: »Janez, vrni se! Prav ob slab® vremenu jemlješ s seboj svileni he nik...« Mali o Rasno BRITVE, ŠKARJE itd., brusi izvrstno in zanesljivo J. Kokot, Wildenraincr-jeva ul. 6. , 2213 SPALNICE kuhinjsko opremo, stole in celo stanovanjsko opremo dobite najceneje v Mariboru. F. Novak, Vetrinjska 7. Koroška 9, Glavni trg 9. 2216 POHIŠTVENO ZAVAROVANJE izvršujem najkulantncjc za slučaj ženitve. Zahtevajte obisk. Korošec. Frankopanova ul. št. 15. 2248 STENICOL uniči stenice z zarodom. Drogerija Kanc. 140.1 JOS T1CHY IN DRUG Konces. elektrotehnično po djetje. Maribor, Slovenska ul. 16. tel. 27—56 proizvaja elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo konkurenčni ceni. 519 Prodam DOBRO MLEKO po Din 2,— dostavljamo na dom. Naslov v upravi lista. 2225 ENODRUŽINSKO NOVO HIŠO s tremi sobami in lepiim vrtom prodam. Pobrežje, Delavska ulica št. 11. 2268 PRODAJA raznega inventarja ta teden v kavarni »Evropa« in Aleksandrova cesta 16. !. 2269 RAZLIČNE STVARI na prodaj. Gregorčičeva ulica št. 23. 2271 Stanovanie STANOVANJE. dve sobi in kuhinjo, oddam. Stritarjeva ulica 31. 2272 ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami. Išče mirna stranka brez otrok, v bližini drž. mosta odn. v sredini mesta. Natančne ponudbe pod »1. julij« na upravo. 2275 Sobo odda OPREMLJENO SOBO, lepo, solnčno, blizu parka, ceneno takoj oddam. Naslov pove uprava lista. 5000 ODDAM SOBO s štedilnikom eni ali dvema osebama. Ljubljanska ul. 42. 2270 amel Kako se boste spomladi oblekle? Velika izbera MODNIH LISTOV v knjigarni Tiskovne zadruge Maribor, Ateksandrova c 13 Globoko potrti vsled neizmerne žalosti na znanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam- je po kratki bolezni v 71 letu svoje starosti preminul naš soprog, oče. stari oče, tast, gospod Drago tftergar Pogreb nepozabnega bo v sredo, dueJU junija ob 16. uri iz mrtvašnice, na pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo brana v četrtek, dne 22. junija ob 7. uri v mugdalenski župni cerkvi. Maribor, Pobrežje, dne 20. junija 1933. Žalujoče rodbine: Stergar, Lukcžlč. Bari in Cep. 227« Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAP1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni-. STANKO DETELA v Mariboru