Uredniška priloga „Kmetovalou“,
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 6.	V Ljubljani, 31. marcija 1892. Letnik V.
Vzgajanje in oskrbovanje češpljevega drevja.
Med domačimi sadnimi vrstami je češplja brezdvomno zelo važna, češplja je važno tržno blago, bodisi sveža, sušena ali v pražo (povidel), podelana. Glede okusa nadkriljuje zrelo češpljo le grozdje.
Vrednost tega sada delajo lastnosti češpljevega mesa, ki je trpežnejše nego drugih vrst sliv. če človek količkaj zna ravnati s češpljami, ohrifhijo se sveže do novembra. Eazen tepa je češplja sposobna za raznotero porabo, in nekateri njeni izdelki so za svetovno kupčijo. Posebno slove češplje nekaterih dežel na pr. Bosenske. Res, da so posebne vrste češplje, a veliko vpliva podnebje, še več pa oskrbovanje češpljevega drevja in pa umno sušenje.
Podnebnih razmer sicer ne moremo izpremeniti, pač pa lahko veliko popravimo z umnim oskrbovanjem.
češpljevo drevo hoče rahle in rodne zemlje. Najbolje uspeva na obdelanem svetu, koder rodi neprimerno lepši, veči in okusnejši sad, nego na neobdelanem svetu, če je tudi rodoviten in zaledinjen. Te izkušnje pri nas ne smemo prezirati, ako hočemo s pridom pridelovati češplje. Sence drugega drevja češplja ne prenese, zato ni čuda, če naši češpeljnjaki, koder stoji drevo tik drevesa in pod senco košatih tepek in velikih jablan, žalostno rasto in redkokedaj rode. Stara izkušnja uči, da so češpeljnjaki, zasajeni le s samim češpljevim drevjem, najrodovitnejši.
Kadar prične drevje roditi, potrebuje seveda gnoja. Ne gnoji pa nikdar s svežim hlevskim gnojem, ampak z mešancem (kompostom) ali pa s starim, dobro predelanim gnojem, če primešaš gnojilu še pepela in celo koščene moke, presenečen bodeš o uspehu. Ker ima češpljevo drevo korenine prav plitvo, zato zadostuje primerno plitvo gnojenje, in sicer malo proč od debla do tja, kamor se razprostirajo veje. Sveža gnojnica je odločno slaba, ker vsled nje dobi drevje razne bolezni ter hira. Ako imaš gnojnice, polivaj ž njo rajši kompost, ki bode vsled tega toliko boljši.
Na suhih tleh češplja ne uspeva, kajti ona ne ljubi sicer mokrih, vender pa vlažna tla in tudi vlažno podnebje. Zato uspeva kaj dobro blizu voda, koder je dobra prst, dovolj vlage in vlažen zrak. Pregovor: „češplja mora slišati vodo teči“ je resničen.
Važna za uspešno pridelovanje češpelj je tudi saditev primernega t. j. pravega drevja.
Kdor ima veliko češpljevih dreves, gotovo se je uže preveril, da niso vsa enaka. Prav zelo se razločujejo po kakovosti sadja, po rodnosti in po času, ob katerem zore. To vse je zavisno od lastnosti posameznih dreves. Te okoliščine nas
silijo, da moramo pri razmnoževanji češpljevega drevja biti pozorni. Ni torej gledati samo na to, da je drevo res češpljevo drevo, ampak tudi, kakšno je.
Najnavadnejše razmnoževanje češpelj je z izrastki, a ne najboljše. Zlasti po kmetih se nahajajo češpeljnjaki, iz katerih dobiva vsa okolica češpljevo drevje, ki je pa vse nastalo na ta način. Nekatera drevesa posebno rada poganjajo mnogo izrastkov iz korenin, ki se dado hitro vzgojiti v visokodebelno drevje. Taka drevesa so toliko časa, dokler stoje na koreninah svojega matičnega drevja, prav rastna, imajo lepo in gladko lubad, kakor hitro se presade na drugo stalno mesto, ' pa zastanejo v rasti, so videti starikava, poženo trnjeve poganjke in se sama od sebe pomlade z novimi izrastki iz koreuin. Iz kratka: Iz korenin vzgojena češpljeva drevesa vedno zelo rada delajo nove izrastke iz korenin, kar je v vsakem oziru jako kvarno.
Najboljše je razmnoževati češplje z vsejanimi divjaki, ki se potem pocepijo. Tako vzgojena drevesa so prvič vsa enakomerna in lepa, enako rasto, so rodovitna in cepljena s tisto vrsto, o kateri vemo, da ugaja. Sicer je češpljevo drevo, vzraslo iz semena in necepljeno, še vedno boljše, nego vzgojeno iz koreninskega izrastka, a cepitev je naredi še žlahtnejše. Ker je divjakom, ki so iz semena domačih češpelj vzrasli, težko vzgojiti lepo deblo, zato cepijo na češpljev divjak kako lepo rastočo vrsto sliv, na pr. Belle de Louvain ali Halleras, in na to šele želeno vrsto. Tako dvakrat cepljeno češpljevo drevo je veliko rodovitnejše in daje žlahtnejši sad. Češpljevo drevje, katero oddaje kmetijska družba kranjska, je tako vzgojeno.
Kdor v drevesnici vzgaja češpljevo drevje, odloči naj mu najboljši prostor, ker le na rodovitni zemlji vzgojene češplje kmalu rode.
češpljevo drevje je podvrženo mnogim gliviškim boleznim. Zoper nje ga je najboljše, kakor hitro odcvete, poškropiti z bakreno galico kakor trte.
Drobnjak.
Drobnjak (šnitlih) je obče priljubljena zelenjad, katero zgodaj pomladi kakor tudi jeseni radi rabijo po kuhinjah. Nahaja se sicer zelo pogostoma po naših domačih vrtovih, a vender je mnogo takih, koder je ni ali koder ne uspeva prav.
Drobnjak ljubi ilovnat, rahel in primerno vlažen svet. V peščeni zemlji slabo uspeva in rad hira, če se mu dovolj ne priliva. Drobnjak se sicer razmnožuje s semenom, a hitreje se zaplodi, če vsadimo starejše rastline, katere razdelimo. Na enem in tistem mestu naj drobnjak ne raste dolgo, največ štiri leta, potem ga presadimo na drug kraj, in sicer zopet razdelimo stare gruče drobnjaka.
Sence ne ljubi drobnjak in uspeva le tedaj dobro, če ga pridno plevemo. če ga včasih polijemo z razredčeno tekočino, de mu kaj dobro. Po domačih vrtih, zlasti po majhnih, jo dobro mesto za drobnjak ob potih.
Kadar ga režeš, nikdar ne poreži vse rastline, ampak le polovico. Kadar si porabil polovico vseh rastlin, prični pa zopet od pričetka z drugo polovico; med tem se obrezani del zopet lahko okrepi in razraste. Pregosto rezanje rastline zelo slabi. Zgodaj spomladi v lonec vsajen drobnjak imaš lahko v kuhinji, kjer je prav zgodaj godan za režnjo.
Pridevki pri imenih vrtnih cvetlic.
(Dalje.)
X. V mnogo slušnih imajo rastline liste, podobne listom druzih rastlin, kar se zaznamenuje z:
vitifolius (trtolist), na pr. begonia vitifolia, platanifolius (platanolist), na pr. begonia platanifolia, ricinifolius (ricinolist), na pr. begonia ricinifolia, nymphaefolius (likvanjolist), na pr. begonia nymphaefolia, salicifolius (vrbolist), na pr, spiraea salieifolia, ulmifolius (brestolist) na pr. spiraea ulmifolia, ligustrifolius (kalinolist), na pr. ficus ligustrifolia, persicilolius (breskvolist), na pr campanula persicifolia, alliariaefolius (česnolist), na pr. campanula a 11 i ariaefolia, artemisiaefolius (pelinolist), na pr. senecio artemisiaefolius, rutifolius (rutifnolist), na pr. rauunculus ruti folius, rosmarinifolius (rožmarinolist), na pr. epilobium rosmarinifolius.
7. Obči pridevki.
Dosedaj smo razmotrivali le pridevke, koji označujejo posamezne rastlinske dele. Eazen teh je pa tudi mnogo pridevkov, koji karakterizujejo cele cvetlice, ua pr. njih velikost, obliko, okus, sličnost, porabo, kraj in čas cvetja in rasti.
I.	Velikost rastlin se zaznamenuje z:
grandis, magnus (velik), na pr. campanula grandis, nmimus (zelo velik), na pr. clirysanthemum m a x i m u m , maior (veči), na pr. malva alba maior, giganteus (velikanski), na pr. datura gigantea, colosseus (velikanski), na pr. nicotiana eolossea, altissimus (zelo visok), na pr, anchusa altissima, minor (manjši), na pr. thalictrum minus, minirnus (najmanjši), na pr. primula m i n i m a, humilis (nizek), na pr. datura h umi lis, pumilus (pritlikav), na pr. celosia eristata pumila, pusillus (pritlikav), na pr. silene pusilla, nauus (pritlikav), na pr. celosia eristata nana.
II.	Obča oblika ali zunanjost cvetlic.
Vrtnarji kaj radi stavijo presežno stopnjo (superlativ), da cvetlico tem bolj povzdignejo, na pr.
elegans (ličen), na pr. zinnia elegans,
elegantissimus (preličen), na pr. amaranthus elegantissimus, speciosus (lep), na pr. amaranthus speciosus, speciosissimus (prelep), na pr. ricinus speciosissimus, superbus (ponosen), na pr. dianthus superbus, superbissimus (preponosen), na pr. petunia hybr. superbissima,
Pulcher (krasen), na pr. tagetes patula pulehra, puleherrimus (zelo krasen), na pr. lupinus pulcherrimus,
Pulchellus (ljubek), na pr. clarkia pulchella, umabilis (ljubezniv), na pr. vveigelia amabilis,
®minens (postaven), na pr. heracleum e m i n e n s , evcelsus (vzvišen), na pr. chamerops e x c e 1 s a,
®latus (vzvišen), na pr. brovvallia e lat a, elatior (zelo vzvišen), na pr. primula elatior, formosus (lepo vzrastel), na pr. delphinium formosum, magnificus (veličasten), na pr gesneria magnifica.
(Dalje prihodnjič.)
Lepa lepotična rastlina.
Za skupine po domačih vrtih so kaj primerne razne vrste rastline „peut-stemon“, katere cvetje kaže 14. podoba.
Vrsta „pentstemon cdbaea Nutt“, ki je prišla v Evropo iz Teksasa v severni Ameriki, je trpežna rastlina lepih belih ali škrlatastih cvetov; posamezni cveti so na dnu lepo rdeče pisani in rumeno lisasti.
Peutstemon Hartvvegii Beuth. je iz Mehike ter je enoleten na prostem, v cvetličnjaku pa trpežen ter ima škrla-tasto-vijolične cvete, ki so znotraj skoraj beli ter drsasti
Razen teh dveh vrst so še mnoge druge, ki so nastale iz križanja med saboj ter s pentstemou gentianoides. Zlasti bastardi zadnje vrste so lepi, kajti so več nego matične rastline ter polnejše cvetja. Barstardi dajo malo semena, zato se razmnožujejo s potaknenci. Grori navedene vrste se sejejo od meseca julija do avgusta na bolj obseučene grede, in sicer v rahlo prst, potem se mlade rastlinice presade in na oknu ali v rastlinjaku hranijo, koder morajo biti po zimi zavarovane proti mrazu. V aprilu drugega leta se vsade na prosto. Rastline vsajene na prosto zahtevajo rahle in rodovitne zemlje in ob dolgi suši veliko vode. Vse vrste pentstemona so pripravne za sestavljanje skupin.
Podoba 14.
Vrtnarske raznoterosti.
Ribez (Ivanovo grozdičje) je sad, ki ga vsegdar lahko prodaš v mestu. Koliko je takih prostorov ob stenah, ki niso ni za trto ni za sadne špalirje! Povsod onod moreš saditi ribez. Sadeč take ribezova špalirje ob stenah razpe-ljavaj rastlino kolikor le mogoče visoko, ker daje potem toliko veči pridelek. Veje in poganjke pa privezuj, kakor pri drugih špalirjih.
Katran ali ter je drevesnim ranam šhodljiv. Priporočali so dostikrat drevesne rane mazati s katranom. Izkušnje so nas pa sedaj poučile, da katran močno škoduje vsakemu drevesu, le hrastu ne. Tudi oljnate barve, ki jih v ta namen rabijo, ranam bolj škodujejo nego pa koristijo.
Pomladi je obrezati vse rože, in sicer slabo rastne bolj močno, krepko rastoče manj. Novo vsajene rože treba močno obrezati. Rožam so saje kaj izvrstno gnojilo, po katerem prav močno c ve tč.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.