28. številka. 4 T" / V Trstu, v soboto 7. aprila 1888. Tečaj XIII. „E D I N O S izhaja dvakrat na teden, ranko iredo in r loboto ol> 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vrb leto gl. '>. — ; izven A vat. 9.— gl, " za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ •- za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamirne Številke »e dobivajo v pro-. dajalnioah tohnka v Trata po 5 nov., t Gorici in v Ajdovščini po O nov. Na naročile brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente St. 12. Vnako pimno mora biti frankovano, ker nefrankovana ce no cpre-jemajo. ltokopiHi so ne v ravnjo. Oglasi in oznanila »e račune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove ,/. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacij«« in inserate prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacijo no proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za PriViorsko. »V edinosti j« moff«. Pozor čč. gg. naročniki! Uljudno prosimo vseh onih čestitih naročnikov, katerim je iztekla naročnina s koncem marcija, naj blagovole prav kmalu obnoviti jo, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Slovenščina v srednjih šolah na Primorskem. V političnem življenji in gibanji posamičnih narodov v Avstriji malokatero vprašanje tako globoko sega v dušo narodovo kakor ravno šolsko vprašanje. To vidimo bas sedaj, ko se razpravlja Liech-tensteinov predlog v raznih družtvih in zastopih. V mestnem zastopu v Pragi so si bili stari in mladi Čehi tako segli v lase, razpravljajoči omenjeni predlog, da so se bili hudo sprli. Da imajo slovanska plemena, posebno Slovenci tehtnih razlogov, skrbno se zanimati za šolstvo, v prvej vrsti za ljudske in dalje za srednje šole, to jc celo naravno, ker nam od ondot prihaja inteligentni narastaj. Dasi je položaj Slovencev S osebno na mejah jako opasen, mislimo, a se je poitaljančenja se več bati na jugu, kakor pa ponemčenja na severnej strani, ker Italijan bolj zvito in skrito dela, kakor siloviti Nemec. Slovenci trudimo se za to, da se na tistih gimnazijah, kjer se Slovenci šolajo, Slovenci uče svojemu materinemu jeziku kot obveznemu predmetu v vseh razredih vsaj po 2 uri na teden; druga terjatev je ta, da se ustanove vzporednice ali para-lelke in najobsežnejša, da se nam dade podpolne narodne srednje šole, to kar imajo v Avstriji vsi narodi iznimši Slovake in — nas Slovence. Da si je zemlje slovenske jako skromno in malo, nahajamo v tem obziru jako različne razmero po Slovenskem. Najugodneje stojo razmere na Kranjskem, kjer so so vzporednice uže uvele; jako ugodno je to za raz vitek našega šolstva, da so dobro obnašajo, kar jo sicer podpolno naravno, ker je slovenski učenec obično dobro nadarjen in slovenski učitelji so tudi jako svestni. Ugodne uspehe ljubljanskih paralelk jo celo pri-poznal sam minister Gauč. PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital.spisil 8 IvijPellico, prel. Jos. Kompare (Dalje.) XXVIII. Ob uljudnosti. Bodi uljuđen z vsemi, s katerimi dohajaš v dotiko. Uljudnost, ki te uči lepih običajev, usadila ti bode v srce pravo ljubezen. Kdor so neprijazno in prezirno vede, nauči se slabih običajev. Nouljud-nost rodi dvojno veliko zlo: ona kvari srce njemu, ki jo izraža, in jezi ali žalosti bližnjega. Ne bodi uljuđen samo v svojoj vnanjo-sti, nego skrbi, da bodes uljuđen tudi v svojih mislih, željah in občutkih. Človek, ki ne skrbi, da so osvobodi plitkih mislij in je večkrat pretresa, zaplete so pogosto v malovredne čine. Cestokrat slišimo tudi ljudi iz olikanih krogov, da v govoru upotrebljajo pro-staške šale in nespodobne izraze. Ne oponašaj jih! Ne išči v svojem govoru le izbranih izrazov ; na to pa vonder pazi, da so čisti in svobodni vsaecga preprostega in neotesanega izrazu, katerih so navadno poslužujejo le neotesanci; varuj se naposled onih gnusnih sat, ki žale lopo običaje. Na lepoto govora moraš paziti uže v mladosti; kdor se tega no nauči do pet Zarad obilno duševne vzmožnosti, ki jo kaf.6 slovenski mladeniči posebno na Gorenjskem, potein pa v Slovenskih goricah, med Ptujem, Mariborom in Radgono, kjer so se rodili Miklošič, Caf, Murko, Trstenjak, Ilaie in drugi, mislimo, da bi nam Slovencem sploh bilo na veliko korist in tudi v čast, ako bi imele te slovenske pokrajine na pametnej narodnoj podlagi osnovane srednje šole z izvrstnimi učitelji, da bi se spretno dijake tudi dovolj gmotno podpiralo; potem bi se mi Slovenci mogli ponašati z lepim številom nenavadno odlikujočih se duševnih sil. S tem nečemo odrekati drugim slovenskim pokrajinam vzmožnili mladeničev. nego samo to smo hoteli povedati, da se ne morejo vse slovenske pokrajine ponašati z razmerno enakim duševnim bogatstvom. Baš zaradi tega so tira potrebnejše srednje šole s pametno urejenim naukom vsaj za slovenščino tam, kjer se živo pogreša domača inteligenca. Da Bi je okolica Tržaška slovenska, da si jo na tisoče in tisoče slovenskih prebivalcev v mestu samem, nimaino niti ednega odločnega domačega slovenskega odvetnika, in tudi slovenskih beležnikov ali notarjev nam nedostaje. Vprašal bodo marsikdo, v kakšnej zvezi so slovenski odvetniki in beležniki s poukom v materinem jeziku? V tej zvezi, da se po pametnem in dovolj obsežnem pouku v slovenščini slovenska mladina ohrani svojoj narodnosti in privede v više slojeve človeškega družtva, kjer moro potem Slovencem koristiti. To velja seveda tudi za druge stanove, pa v teh razmerah, v katerih živimo zdaj mi Slovenci tukaj v Trstu, potrebujemo v javnem življenji najbolj teh dveh stanov. Posebno zanimljive se nam zdo šolsko razmere glede slovenščine na Primorskem in Koroškem. Kakor je letošnji „Slovenski Narod" v št. 20 poročal, učila se je slovenščina od leta 1851 na gimnaziji v Celovci kot obvezen predmet v 3 ali 4. oddelkih, no v vsakem razredu po dve uri, in še to pičlo število oddelkov ao lani bili skrčili za 1 oddelek, tako da moramo reči, da je na izumiranji. Glede goriško gimnazijo je „Slov. Narod" št. 17 razpravljal, da se je leta 1801 nameravalo ustanoviti posebne vzporednice za Italijane in Slovence, da se je učiteljskemu zboru in dvajsetega leta, težko se bode kasneje učil. Ne gledi samo na vnanjo lepoto, ponavljam ti, marveč na poštenost, resnobo vzbujajočo v poslušalcih veselje, tolažbo in željo po kreposti. Trudi so tudi, da bode tvoj govor všeč toliko v izrazih, kolikor v razvijanji giasu. Kdor izborno govori, vzradosti slušatelje in upliva zelo, da jih poprej osve-doči o dobrem in o zlem; lep govor ima silno moč na slušatelja. Podpolnjevati moramo vso pomočke, ki nam jih jo Bog dal, da potnoremo so bratom ; zatorej tudi način izraževanja svojih mislij. Površna neokretnost v govoru, čitanji, predstavljanji in gibanji ne izvira toliko iz nemogočnosti boljšega izraza, kolikor iz sramotne lenivosti. Mnogokrat smo pre-leni, da bi pazili na svojo dovršenost, do katere imajo tudi drugi pravico. Uljudnost ni moraš šteti v sveto dolžnost; kajti delati moramo tako, da ni naša prisotnost drugim v k^aro, temveč v za-dovoljnost in dobroto. Ne srdi so na su-roveže; pomisli namreč, da se biseri mnogokrat nahajajo v blatu; seveda bi bilo bolje, da jih blato no pomaže, ali tudi v tem ognusenji so vender le biseri. Velika uljudnost jo tudi to, da po-trpno podnašamo suroveže, kakor moramo podnašati brezbrojno množico dolgočasne-žev in neumnežev. Kedar jim ne moreš pomoči, ugni se jim, ali vselej na tak na- bil poslal učni načrt za češke srednje šole v pretres, da se je poln koš nasvetov bil poslal na Dunaj, in da so je vsled odloka tržaškega namestništva z 30. dno oktobra počelo 7, naukom v slovenščini v prvem razredu. Na Goriskej gimnaziji se poučuje slovenščina pet in dvajset let pn dve uri na teden v vsakem razredu. Čitali smo ondan, da je dr. Tonkli prav krepko poprijemal ministra Gauča zaradi paralelk na Goriškej gimnaziji, potegoval se je tedaj za to, kar se je pred 27 leti zahtevalo! (Dalje prih.) 0 djakovskih slavnostih. (Konec.) Uže mej govorom oglašal so je vladika pogoatoma: „prekrasno!" „vrlo liepo!"; a ko je dr. Tavčar končal, tedaj je naglo ustal se svojega sedeža, pohitel k njemu ter ga objel in poljubil. Burno odobravanje potreslo je palačo, kajti vsakdo je čutil velelepo harmonijo. Ko se je odobravanja vihar polegel, dejal jo vladika: „Jeste-li čuli gospodo! Jeste-li čuli? Tato Vam jo govornik nad Bossueta!" In zopet je zabučalo odobravanje in naudušeno klicanje, katero je to pot veljalo našemu rojaku. Vladika pa je nadaljeval nekako takole: „Slovani imamo mnogo sovražnikov. Pa ni čuda. Boje se nas. Za duševno svojo supremacijo tresejo se. Mi nismo še prav stopili na svetovno poprišče; a vender čutijo uže povsod, da je v nas tako ogromna elementarna sila, kakeršne svot še ni videl. In res, poglejte le mali, toliko let zatirani in stiskani slovenski narod, glejte, kakšni možje se mu porajajo. On. dasi neznaten, poklican je dobrodejni svoj upliv vršiti na ostalo slovanstvo, in tako tudi oni sijajni darovi, katerih mu je dal Bog v takej obilici, no bodo izgubljeni za celoto". Govorili so še v imenu Slovakov Svc-tozar I [urban, v imenu Srbov dr. Maučević, v imenu vseučilišča rektor Smičiklas, v imenu Dalmacijo conte dr. Vojnovič, v imenu mesta Oseka dr. Neuman, potem dr. Rački in dr. Marković, ki jo se srčnim občutkom prečital krasno pesen, zloženo vladiki na čast, in konečno Ivan Hribar, ki jo vladiki s kratkimi be- čin, da ne zapaze tvoje nevolje; to bi jih izvestno užalilo, da te potem črte. XXIX. O hvaležnosti. Ako smo dolžni gojiti uljudnost in prijazno občevanje z vsemi ljudmi, koliko bolj moramo izraževati to onim milosrčnim dušam, ki so nam uže iskazalo svojo ljubezen, pomilovanje ali prizauesljivost! Bog ne daj, da nas kdo najde, da smo pozabili dobrot, ki nam jo je storil dejanski ali se svetom. Drugim ljudem nasproti smo lehko časi ostri v sodbi, malo trdi v občevanji, ali z onim. ki nam je koda j pomogel, ne bodimo nikoli. Vedno nam jo paziti, da ga no žalostimo ali celo opravljamo; pripravni pa moramo biti vedno v njegovo obrambo in tolažbo. Mnogi so srde, češ, to jo neodpustna noskromnost, da dobrotnik previsoko ceni njim storjene usluge; žele potem, da jih osvobodi vsako hvaležnosti. Mnogi zopet, ki so dobrote prejeli, so tnko nesramni, da misle, da je dobrotnik to storil le iz kakšnega ničvrednega uzroka; s takim mišljenjem so trude opravičevati svojo no-hvaležnost. Zopet drugi skušnjo dobroto kakor mogoče povrnoti, da le no nose več bremena dolžne hvaležnosti; ispolnivši to, misle, da ne greše, ako tudi pozabijo vse obzire, ki jih nalaga hvaležnost. Ničeve so vse zvijačo, ki bi rade opravičilo no- sedami napil kot vrednemu sledbeniku svetih blagovestnikov Cirila in Metoda. Vsakemu govorniku odgovarjal je vladika v daljšem govoru. Predaleč bi vodilo, ko bi hotel navajati vse odgovore in bojim se, da bi mi ne bilo ni približno mogočo ci-tovati jih tako, da bi ne izgubili one no-trrnje vrednosti, katera ie lastna vsem govorom slavnega Djakovskega vladike. Lu dveh omenim naj kratko. Dr. Neumanu odgovoril je vladika, da mu je bila blaginja njegovega rojstnega mesta Oseka vedno pri srci. Ako jo večjo pozornost obračal do Zagreba, storil je to le iz višjega namena, ker je bil prepričan, da mora vsak narod imeti središče, čegar razvoj mora pospeševati vsak posameznik. To središče je za Hrvatsko Zagreb. Napredek Zagreba je ob jednein napredek cele domovine in bode se blagodejno čutil po vseh ostalih hrvatskih mestih, tedaj tudi v Oseku. Ivanu Hribarju pa jo odgovoril vladika v daljšem prekrasnem govoru, v katerem je naglašal, da je isto tako, kakor vera, tudi jezik in ker jo jezik obiležje narodnosti, tudi narodnost od Boga. Vsak narod, da ima sveto dolžnost čuvati svoj jezik kot najdražji zaklad in zato da se Slovani ne smejo nikdar odreči onih pravic, katere so njihovemu jeziku v službi božjej prisodili slovesno Rimski papeži. On da nikdar ne bode opustil potezati se za te pravice in da bode še letos vedel povedati o tej zadevi svoje mnenje v Zagrebu, na Dunaji in v Rimu. Na to naglašal je zopet ljubezen do slovenskega naroda ter prosil navzoče Slovence sporočiti doma, kako neizrekljivo radost občuti v srci, da se ga narod slovenski tako jako spomina. Po tem govoru poslovil se je vladika in s tem bil je končan slavnostni obed. Ob osmih zbrali so so v velikoj dvorani k večerji zopet vsi oni gostje, ki neso še odpotovali. Tamburaški zbor bogoslov-cev sviral jo mej večerjo razno hrvatske in slovensko komade. Mej poslednjimi sta veliko navdušenost izvala: „Naprej!" in „Po jezeru". Ob devetih poslovil so jo vladika od svojih gostov, zahvalivši so jim J še edenkrat za izkazano mu ljubav; družba | pa je ostala krog mize še do ednajste ure, katera jo mej raznimi napitnicami približala so kaj hitro, i_;;_ hvaležnost. Vsak nehvaležnež jo nesramen! Gledi zatorej, da sam ne zaideš kedaj v tako nesramnost; zato no bodi varčen s hvaležnostijo, ampak imej jo vedno obilo na razpolago. Ako se dobrotnik prevzame zaradi dobrot, ki ti jih je storil, ako ni s teboj uljuđen, kakor želiš, no obsojaj ga, ako tudi ne razvidiš pravih in dobrih namenov v njegovoj podpori. Zagrni njegovo resnične ali izmišljene pogreško in misli le na dobrote, katere si prejel; gledi na njo, akoprav si jo morebiti uže tisočkrat povrnol. Lehko si hvaležen, no da bi svet znal; kev;ar pa terja svest, da prejeto dobroto javno očituješ, stori to rad, ne sramuj se ispovedati svoje hvaležnosti desnici, ki ti je pomogla. Tajna zahvala je večkrat nehvaležnost, pravi izvrstni nravoslovec Blancard. Kdor je hvaležen za vse dobroto, tudi za najmanje, dober jo. Hvaležnostjo duša vere, otroške ljubezni, ljubezni do onih, ki nas ljubijo, ljubezni do človeštva, ki nas varuje in razveseljuje. Ako smo hvaležni za vse, kar dobivamo dobrega od Boga in ljudi, vadimo so s tem ob onem v jakosi1, da lažjo prenašamo življenja težo in tudi radi pomoremo trpečim sobratom. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. XV. aeja dne 19. januvarja. (Konec). Fodobčinama Čemsenik in Brezje se za popravo neke ceste in mostu dovoli podpora 50 gld., potem pa poslanec Steg-nar poroča o letnem poročila in predlaga, naj se na znanje vzame poročilo deželnega odbora o § S (šolstvo) letnega poročila, gledč visoke učnine in kranjske gimnazije pa izraža obžalovanje, da se slavno ministerstvo ni oziralo na prošnje za obstanek te šole. Ta reč pride v prihodnji seji še posebej pred deželni zbor. Glede neobligatnega pouka v nemščini odsek za letno poročilo nasvetuje sledeče resolucije: nl. V dosego ednotnega ravnanja in kolikor mogoče ednakomernega poučevanja v neobligatni nemščini na dvo- in trirazrednicah, naj slavni c. k. deželni šolski svet omeji določbe, katerih se imajo čolaka vodstva držati; vzlasti pa naj blagovoli odrediti, koliko najmanj in največ ur na teden je raznim kategorijam ljudskih šol odmeriti neobligatnemu pouku v nemščini. 2. Na onih ljudskih šolah, kjer je gojiti ncobligatna nemščino, naj šolska vodstva v tedenskem učnem redu (Stunden-eintheilung), ako se to uže ne zgodi, navajajo tudi neobligatni nemščini odločene ure z ozirom na prej omenjene naredbe slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta. Tako popolnjeni tedenski učni red naj vodstva izročajo c. k. okrajnim šolskim svetom v potrjenje. 3. Nagrade za pouk v neobligatni nemščini naj se nakazujejo po nekem določenem merilu, pri katerem je uvaževati število učnih ur, število udeleženih učencev in uspehov". Kavno tako preporoča glede pouka v kmetijstvu naslednje resolucije: 1. Deželnemu odboru se naroča, naj posreduje pri c. k. deželnem šolskem svetu, da bi se kmetijski nauk, oziroma kmeti jsko-izobraževalne šole. katere so spojene z ljudskimi šolami na deželi, uredile po ednotnih, važnosti tega pouka primernih načelih, kolikor se to strinja z notranjo uredbo ljudske šole ter se šolskim in učnim redom z dne 20. avgusta 1870. 2. Visoka c, kr. deželna vlada se naprosi, da kmetijskemu izobraževališču v smislu ministerskega ukaza z dne 31. julija 1886, št. 6031, naklanja svojo posebno pozornost. Glede šolo na Grmu je nasvetoval, naj deželni zbor izreče zahvalo ministru poljedelstva, ker je iz prva določeno podporo 20.000 gold. zvišal na 25.000 gold. Konečno izraža željo, naj bi se marginalnim opazkam v letnem poročilu pridevale zaporedne številke kakor 1. 1885. Poslanec Dežman pravi, da je težko vse to nasvete tukaj pretresati, zato predlaga, naj slavni zbor §. 8 letnega poročila jemlje na znanje, od odseka za letno poročilo nasvetovane resolucije pa izroči deželnemu odboru z naročilom, naj se v po-razumljenji z deželnim šolskim svetom po moči na nje ozira. Poročevalec Stegnar se pridruži temu predlogu, ki potem tudi obvelja. Poslanec dr. Poklukar predlaga pooblastiti predsedništvo, da sme na dnevni red stavljati tudi reči, ki v odsekih morda niso bile rešene pred tolikim časom, kakor veleva naš opravilni red. Zbor pritrdi temu predlogu. Poslanec Pfeifer pa predlaga, naj se denojo vsi ostali predmeti na dnevni red sobotne seje, ki naj toliko časa traja, da bodo vse točke rešene. (Splošna veselost in ugovori, da bi bilo to mogoče.) Dr. Poklukar na to predlaga, naj se deželni zbor zaradi rešitve nekaterih zadev po javni seji sestavi v tajni seji kot komite, čegar sklepi naj se v prihodnji javni seji deželnemu zboru predloži v potrjenje. Ta predlog obvelja; prvomestnik ob 1. uri popoludne sklene javno sejo in se takoj prične tajna seja, ki je trajala do 2. ure popoludne. Politični pregled. Notranje deiele. O velikonočnih počitnicah državnega zbora notranja politika počiva; teka miru ne dramijo niti dogovori mej vlado in gospodom Grocholskim ob obdačenji špirita. He le ko se državni zbor zopet snide, začele se bodo z nova zanimljive debate v zbornici in v posamičnih odsekih, posebno pa v odseku za špiritni davek. Ugerski državni zbor je uže začel svoje delovanje ter bode kmalu jel razpravljati o tem predmetu. Poljaki imajo prav malo upanja, da bodo prodrli se svojimi željami in zahtevami. Zanimljivo je, kako piše „Pester Lloyd* ob obdačenji špirita v nekem čla.iku. Omenjeni list napada Poljake, ker se upirajo vladni predlogi ob obdačenji špirita. Poljaki bi morali vedeti, da bodeta oba parlamenta sprejela vladno predlogo, ker jo morata sprejeti. Ta predloga je kabinetno vprašanje za obe vladi. Ako bi avstrijski ali ogerski državni zbor predloge ne vzprijel, bode dotična vlada morala odstopiti, da naredi prostor drugej, ki "bode znala dobiti večino za to predlogo. Poljaki naj premislijo, ali jim bolj ugaja, de se vladna predloga vzprejme pod to vlado in s to državnozborsko večino ali pod drugo vlado z drugo državnozborsko večino. Ko bi bila predloga zavržena v avstrijskem državnem zboru, odstopi Taatfe in v novej vladi no bodo Poljaka Dunajewskega, pa tudi druzega Poljaka ne na njegovem mestu. Novi finančni minister bode mož, ki bodo znal brez Poljakov dobiti večino za obdaČenjo špirita. „Pester Lloydtt ne veruje, da bi nemški liberalci v tej stvari glasovali 8 Poljaki. Mnogi tudi žele, da novi sla-dorni zakon kmalu dobi veljavo. Ta zakon pa tako dolgo ne dobi veljave, da bode vzprijeta vladna predloga ob obdačenji špirita. Slovenski deželni in državni poslanci zborovali so 5. t. m. v Ljubljani. Posvetovali so se, kako jim jo postopati v državnem zboru v vprašanji o dolenjskej železnici. Tudi gledališko vprašanjo je bilo na dnevnem redu. Enketa, ki je pod predsedniŠtvom bana IIedervaryja razpravljala o reformi reda kazenskega postopka, je osnovo novega zakona užo pretresla in po večini sprejela. Enketa so no vjema z določbami o pritožbi ničnosti, zato bodo posvetovanja o tem delu trajala še nadalje in bode osnova predelana tako, kakor bode sklenola večina članov te enkete v posebni seji. Vnanje dežele. Iz Srbije dohajajo nam čudne in nepovoljne vesti. Ljubezen mej radi-kalci in kraljem ni trajala dolgo. Okolo 60 članov skupščine kani prestopiti v opozicijo, kralj Milan je pa Šel h Garasaninu v pohode ter se je posvetoval z njim dobri dve uri. To ne bode iznenadilo nikogar, ki pozna odnošaje v Srbiji in namene kralja Milana. Člani radikalne stranke šli so se te dni skupno poklonit kralju. V svojem govoru rekel je kralj, da se bode strogo držal pogodbe, sklenene z radikalci, ko so se odcepili od liberalcev ter prevzeli vlado. Ta pogodba bode naj sedanji skupščini program za njeno delovanje. Ako se bode tega držala, zagotovljena jej bode kraljeva naklonjenost. V prvej vrsti loti naj se financijalnega vprašanja, katero mora rešiti. Na to preide kralj na notranje strankarske odnošaje in na vedenje radikalnih novin proti inozemstvu, katerim preporoča, naj ne dražijo in naj ne izzivajo. Z vso odlocnostijo in strogostijo bode potlačil ono strujo, ki hoče izven skupščine vladati. Naposled izjavi kralj, da so naprednjaškej stranki, če tudi jo radikalci pobijajo, ne. more odrekati sposobnosti in voljo služiti kralju in domovini. — Ta govor je radikalce pobil. Isprevideli bo, da kralj ne moro vladati po volji svojega naroda, temveč po želji svojih mogočnih dunajskih in berolinskih kumov. Zgodilo se je, kar je vsak trezni srbski rodoljub uže lehko poprej vedel; prepir mej radikalci in liberalci no bode urodil dobrega sadu; pokopal bodo edno in drugo stranko ter »pravil na krmilo zopet nepošteni! in brezvestne naprednjake. V Srbiji ni še mogoče potegovati se za kaka strankarska načela ; tam se bori še dornoljubnost proti izdajstvu. Radikalci niso mislili na to, ko so delali na vso pretege, da so Ilistica vrgli. Upajmo, da se bodo radikalci in ves srbski narod naučili iz kraljevega govora, da se mora zediniti vse pošteno in rodoljubno razum-ništvo srbsko, da brani narodno interese ter se krepko protivi kraljevoj volji, ki je ves udan uplivu inozemstva, katero sovraži Srbe in vso Slovane. Radikalnemu mini* sterstvu tudi dunajska „Presse", ki pozna vse namene kralja Milana in vse želje njegovih dunajskih in berolinskih prijateljev, prorokuje le kratko življenje. Ta list piše : „Iz kraljevega govora sledi indirektno, da se je zadnje tedno nekaj zgodilo za kulisami stranke, kar jo vzbudilo v kralji nezaupanje. Iz izrecnega nagluševanja programa, kateri je podpisala radikalna stranka 30. decembra t. I. in kralju predložila, sklepamo, da je del te stranke pripravljen opustiti ta program. Iz kraljevih besed, da hoče energično postopati proti strujam izven skupščine, sklepamo, da je v stranki elementov, ki so udani vnanjim, kralju neprijaznim uplivom," Nadalje pravi dunajski list, da se iz vsega govora lehko vidi, da je ministerska kriza neizogibna, ako se veČina ne poprime programa izza 30. decembra p. I. Tako se radikalcem grozi list, kateri jim je bil uže od začetka sovražen, česar pa v svojej neiskušenosti niso razumeli. Došli so tako v položaj, v katerem so prisiljeni zakopati svoj program ter izvajati Gara-šaninovo politiko, ali pa častno odstopiti ter prepustiti narodu, da z novo volitvijo dokaže, ali odabrava kraljevo politiko. Ako ednega ali druzega teh dveh ne store, poslal je bode domov, kakor prej zvezno stranko (liberalno-radikalno). V okolici Ruščuka na Bolgarskem spuntal so je narod, ker je Koburgova vlada hotela nasilno pobirati silne davke. Narod je naravnost izjavil, da se ne mara več pokoriti sofijskej vladi, odbil je orožne vladne organe, da so se morali umaknoti v mesto. Stoprav dospevši vojaki so udu-šili upor. Ujeli so nekoliko kmetov, vodje ustašev so pa pobegnoli na Rumunsko. Nemški listi zanikavajo to vest, ker bi radi prepričali svet, da vlada na Bolgarskem najlepši mir in red, kakor tudi, da jo knez Koburg Bolgarom Bog ve kako priljubljen. Njegova mati Klementina potuje po zapadnej Evropi ter si prizadeva izposlovati bolgarsko posojilo. Njen brat, vojvoda Aumalski jej je pa naravnost odklonil svojo pomoč v tej stvari, kajti po njegovem mnenji se knez Ferdinand ne bode mogol več dolgo vzdržati na bolgarskem prestolu ter se bode moral udati ruskim zahtevam ter ostaviti Bolgarsko. Na veliki potek palo je francozko ministerstvo Tirardovo. Znano je, da »e nobena vlada na Francozkem ne ohrani dolgo in Tirardovo ministerstvo je vladalo uže 4 meseco in 17 dnij; zadnji čas je bil nikakor ne mogli meriti z italijansko vojsko, a ukljub temu Negus ne mara sklo-noti miru. Da se sovražnik umiče, ne da bi se spustil v boj, napolnilo je vse Italijane z veseljem in vse italijanske novine smatrajo to za najlepšo zmago. Nemški cesar pomilostil je vse one, katere so pruska sodišča obsodila zaradi razžaljenja veličanstva, zaradi zločina in prestopka z ozirom na izvrševanje meščanskih prav, zaradi upora proti pravu shajanja in združevanja. Dotični dekret podpisalo je celo državno prusko ministerstvo. DOPISI. Iz Berkinov. (Tihotapstvo.) Tihotapstvo s kavo, sladkorjem, oljem, petroljem itd. preseza uže vse meje, od kar se je (Jičem pot v Postojinščino nekoliko zaprečila; tihotapstvo je našlo pri nas pravo svoje gnjezdo. Ti „slekoperji" so tako predrzni v svojem poslu, da brez vsega strahu svoje blago razprodajejo po hišah. Navadno hodijo po dva ali trije skupaj, včasi tudi po več. Kadar prihajajo v vas, navadne odlagajo v enej prvih hiš svoja bremena, jemljejo od tega le nekoliko, — ter se razkade na vse strani po hišah; na ineste denarja jim je dobro tudi drugo na pr. maslo, jajca, fižol itd. a radi si tudi sami kaj poiščejo, ako jim slučajno pride kaj pred nos. Te dni so odnesli hišniku, kjer so imeli skrita „bremena", nov dežnik in kos prašičevine, menda naj brže, da jim ne bode treba kupiti gnjati (šunkna) za vuzem. Pohajajo največ po skrajnejših vaseh, ker ti ljudje kradejo državi, malim obrtnikom in trgovcem; preporoča-mo jih zatorej prav gorko našim orožnikom in finačnim stražnikom. To dni so našli hlapci nekega posestnika iz Košanc v Grižeh blizu „firštove ložo" mrtvo žensko truplo. Doznalo so je, zatorej, da je zbornica vržo. Priliko za toj da so pogreša neka žena užo od 2. sve-dalo je vprašanje o reviziji državne ustave. I čana tega leta v Erjavčeh. Košanska V francozkej zbornici nima nobena1 županija je brž tja sporočila; njen mož stranka večine, zato se ne more tudi no-1 je prišel in jo je tako j spoznal, več bena vlada dolgo vzdržati. Monarhisti upo- po obleki nego po drugem, ker mrtvo rabljajo to okolnost v svojo korist; ta truplo je bilo objedeno od lisic. Žena je stranka drži z najskrajnejšimi republikanci i bila baje da zblaznela in 2. svečana t. 1. ter ne zamudi nobene prilike, osmešiti pobegnola, da ni nihče vedel kam. kadar koli moro republiko, ter delati na tak način propagando za se, Mislili so vsi, da bode sedan ja kriza dolgo trajala; a rešena jo bila hitreje, nego bi so bili nadejali. Predsednik republike Carnot poveril je Floquetu sestavo novega kabineta. Domače vesti. Čestitim članom političnega družtva Novo ministerstvo jo uže sestavljeno in • „Edinosti" še en krat j avl j am o, daje sicer tako-le: F 1 o q u e t za notranje za- ljutri v nedeljo 8. aprila o b 4. deve, G o b 1 e t za vnanje, Freycinet po po ludne v prostorih delal- s k e g a podpornega družtva (via Molin piccolo št. 1) redni občni zbor, katerega naj se obilno udeleže, ker za vojno, K r a n t z za mornarico, R i-c a r d za justico, P e y t r a 1 za finance, L o c k r o y za nauko, L o u b e t za javna dela, Vi e t te za poljedelstvo in Le- je ćas jako ugodno izbran, koso ne moro g r a n d za trgovino. Republikanci so se nikdo izgovarjati, da ne utegne. Nadejemo nadejali, da bode Floquet zedinil vse re-1 se zatorej prav mnogo Tržačanov in oko-publikanske stranke ter ustvoril trdno ! ličanov, ki dokažejo ačs svojo navzočnostijo, vlado, a čujejo se uže glasorvi, da so se da no spe in da se vrlo zanimajo za našo zedinili oportunisti in desničarji ter da se' politično življenje na Tržaškem, nadejo, da bodo v kratkem vrgli tudi to j Vabilo na veselico, katero napravi ministerstvo, Floquet je prečital užo v! sežanska čitalnica na belo nedeljo dn6 8. zbornici in v senatu ministersko izjavo, v 1 aprila 1888. v dvorani hotela „Tri krone", katerej pravi, da se vlada pridruži | Razpored. 1. II Volarič: „Za dom", zbor. onim, ki želo miru, zato pa bode skrbela,, 2. Deklamacija. 3. „Na straži", zbor z da bode vojska dobro izvežbana in oskrb- bariton solo. 4. Kocijančič : „Danes tukaj, ljena, da bode dežela v takih notranjih in vnanjih položajih, da bodo mogoče slovesno praznovati stoletnico velike revolucije 1780 leta. Za revizijo ustave treba miru in sedanji položaj še ni za to najugodnejši. Na Rumunsko m so jo ministerstvo Bratianovo moralo umaknoti volji naroda ukljub temu, da je uporabilo vso svojo silo, puške in bajonete, da zagluši krik razžaljenega naroda ter si ohrani vlado. Bratiano je moral odstopiti in kralj Karol jel se je pogajati v sestavi novega kabineta najprej s knezom Ghiko, potem s Carpom, in ko sta ta dva državnika odklonila to misijo, naročil je kralj Rossettiju, da sestavi ministerstvo. Rossotti se je udal kraljevoj želji, sestavil jo kabinet, kateri je opozicija vzprejela s početka simpatično. Sedaj pa, ko je prečital v senatu in zbornici ministersko izjavo, postala jo opozicija hladneja. Glasila to stranko pravijo, da treba čakati še nekaj časa. da sedaj še ne morejo soditi o novem mini« sterstvu, nekatero novino pa naravnost pišejo, da so novo ministerstvo premalo naslanja na opozicijo ter zahtevajo, da se takoj razpišejo novo volitve za zbornico. Večina zbornice zahteva, da so ima to zgoditi še le v jeseni. Italijanska vlada bode svojo vojake kmalu poklicala v domovino. Abi-sinci se umičejo; isprevideli so, da bi se jutri tam", zbor. 5. „Zamujeni vlak", veseloigra v potih dejanjih. 6. Ples. Svira češki kvintet. Ustopnina 60 nvč. za osebo, Začetok točno ob 7 Vs zvečer. Goriško telovadno družtvo „Sokol11 ima v dvorani Tom. Kranjca pri Catteri-niji dno 8. aprila t. 1. točno ob 6 uri popohulne svoj letni občni zbor s pričujočim razporedom: 1. Pozdrav starosto in odborovo poročilo o družtvoncra delovanji. 2. Sklep računa za 1. 1887. 3. Proračun za leto 1888. 4. Volitev treh pregledoval-cev družtvenih računov. 5. Volitev druž-t v onega odbora : staroste in (5 odbornikov. 6. Volitev razsodnikov. 7. Eventualni predlogi. — Po občnem zboru godba, petje in ples. — Ustopnina za ude „Sokola" 10 kr., za neude 25 kr. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v veselej družbi pri g. Ivanu Sabci e d n a j s t gold. Velik požar je prošli teden uničil tri vasi Vinico, Podklanjec in Golek. Pogo-relcev je bilo zavarovanih pri banki „Sla-viji" eden in trideset za 32.000 gold. O tej strašnoj nesreči prinaša „Slovonoctt ta-le dopis z Vinice: Veliko sredo, t. j. 28. marcija začelo jo okoli i/s 10. ure zjutraj goreti v malej hišici. Ker jo bil veter, se je ogenj hitro razširil in v čotrt ure bili so v ognji Vinica, Golek in Podklanjec. Na kako rešitev ni bilo mogočo misliti, kor ljudje so bili nepripravljeni. Farovž je od spredaj; močno poškodovan, štiri najlepše sobe so uničene in sprednji liram, skedenj in hlevi. Pogorelo je v Vinici 28 hiš in to najlepših in najboljših z vsem vred. Na Goteku in Podklanjci je pogorelo 20 hiš. V Pod-klanjci je tudi pogorela cerkev sv. Jožefa. Nekaj ljudij se je hudo opeklo, a edna ženska je umrla zaradi opeklin. Zgorelo je tudi več živalij, ves živež in krma. Nekateri so si rešili samo to, kar 80 na sebi imeli. Šola se je obvarovala, dasiravno jo jo uže ogenj začel prijemati. Gasilci iz Črnomlja dospeli so na pogorišče, a uže kasno, ker so preoddaljeni. Škoda se je sodnijsko cenila na 171.000 j gld. Večina je bila zavarovana, a za majhne svote. Beda je silna in hitra pomoč potrebna. Ako bi kdo za najubožnejše po-gorelce kaj podaril, pošlje naj na uredništvo „Slovenca" ali pa naravnost preč. gosp. župniku Juriju Konigu na Vinico. Presvetli cesar podaril je pogorelcem v Vinici, Podklanjcem in v Goleku 1000 gold. Za pogorelce v Vinici in v sosednjih vaseh je dovolil deželni odbor 1200 gld. podpore iz deželnega zaklada. Razdelil bode to podporo župan po sporazumlje-nji z g. župnikom in g. okrajnim glavarjem. Simona Gregorčiča pesmi drugi zvezek izšel bode v kratkem v jako Iepej upravi. Tiska se uže tretja pola; tako nam pripoveda „SI. N." 0 dr. Zamika pogrebu poroča „Slov. Narod", da je bil impozanten. Prebivalstvo mesta Ljubljanskega pokazalo je o tej priliki, koliko jo pokojnik imel simpatij v vseh krogih, kako občinstvo visoko ceni in spoštuje odločno delovanje in kreme-nite značaje. A no samo bela Ljubljana izkazala jo v velikanskem številu pokojniku poslednjo čast, tudi iz okolico prišlo je mnogo odličnih gospodov k pogrebu, o katerem se pač sme trditi, da uže več let ednakega ni bilo. Sprevodu na čelu korakal jo „Sokol" se zastavo, za njim pod svojima zastavama Čitalnica šišenska in ljubljanska s pevskim zborom, ki je pred hišo in v sv. Krištofa cerkvi pel dva lepa zbora. Za temi družtvi nosili so „Sokoli" in črkostavci prekrasno vence, katerih je bilo vseh vkupe 32. Za krsto stopali so sorodniki, za njimi pa na tisoče občinstva, mej katerim so bili gg.: deželni predsednik baron \Vinklor, deželnega sodišča predsednik Kočevar, deželni odborniki Detela, Murnik, dr. Vošjak, „Narodne Tiskarne* upravna odbornika Fr. Hren in dr. Tavčar, mostni župan Grasselli, podžupan V. Petričič z mnogimi most. odborniki, dež. in drž. poslanci: dr. Poklukar, ICIun, dr. Samec, dr. Papež, Robič, trgovinske zbornice predsednik J. Kušar, odvetniške zbornico predsednik dr. Suppantschisch, notarsko zbornico predsednik dr. J. Zupanec, predsednik „Narodnemu domu" dr. Mosche, mnogo kanonikov in zastopnikov duhov-ništva, odvetniki, notarji, profesorji, uradniki, trgovci, meščani in izredno število druzega občinstva. Sprevod je bil tolik, da so prvi bili uže pri sv. Krištofu, poslednji pa še pri „Slonu". Ker je pokopališče zaradi epidemijo še vedno zaprto, dovoljen je bil ustop le omejenemu številu in še tem na ozki prostor mej cerkvijo in mežnarijo, na pokopališče samo pa so smeli le sorodniki. Po končanih molitvah v cerkvi in ko so pevci odpeli, imel je g. dr. Vošnjak nastopni govor: Mili rojaki! Neizprosna smrt jo zopet vzela iz naše srede moža, kateri jo se svojega uma bistrim mečem in z ono svoto strastjo, brez katere ni napredka v nobenem narodu, Slovencem pripravljal pot do boljše bodočnosti. l)r. Valentin Zamik bil jo sin revnih, a poštenih roditeljev, ki so se težko preživeli z delom svojih rok in sinu, ko se jo odločil za studijo, niso' mogli dati drugo podpore, nego njegov izredni talent in svoj lepi vzgled pridnosti, poštenosti in mirnega zadovoljstva. Uže v mladih letih jo moral naš Valentin stopiti na lastno nogo in skrbeti mu je bilo samemu za svojo prihodnjest. Skušal je britkosti revnega dijaka, a niti tačas, niti pozneje ni nikdar obupal, temveč vztrajal jo in z naporom svojega bogato obdarovanega duha vspel se jo do samostalnosti in do vseh častnih mest, s katorimi narod odlikuje svoje izvoljence. Njegov ideal pa, kateremu se jo posvetil v prvi mladosti in zvest mu ostal do hladnega groba, njegov ideal jo bil napredek in slava Slovenstva. Narodna ideja je nauduševal i učenca na gimnaziji in slušatelja na vseučilišči. Narodna ideja ga jo vezala po ednakem stremljenj, z mladeniči, ki so pozneje častno delovali v našem slovstvu. Erjavec, Bril, S. Jenko, Mandeljc, Tušek so mu bili sošolci in sotrudniki pri prvih slovstvenih poskusih. Vsi so preminoli v krepkej mož-koj dobi in zdaj se je poslednji član te duhovite družbe združil v smrti se svojimi tovariši. Narodna ideja, ki se je zanetila ▼ mladeniči, ni ugasnola v moži. Plamtela je živo naprej in se svojim žarom ogrevala in unemala ves narod. Svoje delavnosti Zarnik ni mejil na Kranjsko. Ni ga bilo tabora na Štajerskem in Koroškem, kjer ne bi dr. Valentin Zarnik se svojimi krepkimi in drastičnimi govori prostega ljudstva vzbujal iz letargije, užigal mu ljubezni do materinega jezika ter ga na-udajal s ponosom na lastni rod. Kakor njegov prijatelj Jurčič, tako tudi Valentin Zarnik ni poznal nobenih ob/i rov v boji za narodnost. Ne glede niti na desno niti na levo, ne zmeneČ se, komu li ugaja njegovo postopanje ali ne, hodil je po potu, kateri si je izbral naprej in naprej, imejoč pred očmi le koristi Sloven-venstva in Slovanstva. lili ni ti se ni znal nikdar. Uklanjal ro ni nikomur, kakor svojemu narodu. Njegova beseda je bila vselej jasna in odločna, njegov značaj čist in neomadeževon, njegova volja jeklena, njegovo geslo: Ne udajmo se! Le prerano se je ločil od nas. V možkej dobi, ko bi lehko bil narodu še donašal največjih dobrot, ostavil nas je sredi dola in boja. Zapustil si nas, mili prijatelj, a nepozaben ostaneš svojej žalujoče j rodbini, kateri si bil skrben in vesten oče, nepozaben svojim prijateljem, ki so se zanašali na Tebe, kakor na trdno skalo, nepozaben Slovencem, katerim si bil iskren in neomahljiv zastopnik, nepozaben vsemu Slovanstvu, v katerem si vselej videl edini in gotovi spas svojemu zatiranemu narodu. In zdaj, počivaj mirno v tihem grobu ! Počivaj zraven naših prvoboritoljev, zraven Bleiweisa, Jurčiča, Božidara Raiča, zraven slavnih naših književnikov Vodnika, Čopa, Tuška, Levstika. Mi pa, ki stojimo potrti tik Tvoje rakve, ne moremo lepše in dostojneje slaviti Tvojega spomina, nego se slovesno obljubo, da bodemo vselej, kakor Ti, vztrajni, odločni in neizprosni, kadar gro za pravice naroda. Slava, večna slava Tvojemu spominu !" Govor napravil jo velik utis na poslušalce ; marsikatero oko jo bilo rosno in v trpkej zavesti ostavili smo pokopališče, da smo zopet iz svojo srede izgubili ed-nega izmej najboljših. Iz Rlcmanj se nam piše 5. aprila: Tretjo nedeljo po velikej noči dne 22. aprila v dan patrocinja sv. Jožefa se obhaja stoletnica v Ricmanjih od časa, odkar se jo duhovnija ustanovila, in ob enem se obhaja 139 letnica, odkar se jo slovesno z obhodom ali procesijo odprla božja pot k sv. Jožefu 1749. leta. Oni dan se hočemo spominati pokojnega č. g. Ivana Gabranja, prvega dušnega pastirja v Ricmanjih, ki jo marljivo in vztrajno deloval za dušno in telesno blagostanje. Pastiro-val je od leta 1788 do 1827 to jo celih 39 let pri sv. Jožefu; zapustil je vse svojo imetje romarskej cerkvi sv. Jožefa. Vsi častiloi sv. Jožefa, ki niso romali k sv. Jožefu 19. marcija zaradi neugodnega vremena, lehko se o tej priliki udeležijo duhovnih, a tudi telesnih dobrot. Imenovanje. Namostništveui koncipist v Trstu, Rikard Malnig je imenovan za okrajnega komisarja in vežbenik baron Dragotin Pitner za namestništvenega kon-cipista. Imenovanje. G. Fr. Dollenz, sodar, bivši oče siromakov za VII. okraj, imenovan jo od ravnateljstva javnega dobrodelnega družtva v Trstu za zastopnika istega družtva za VII. okraj (sv. Ano). Učencev na avstrijskih realkah je 18.591 in sicer 11.596 na državnih in 0995 na zasebnih zavodih. Na Primorskem je na državnoj realki 485, in na zasebnih zavodih G10 učencev. Statistika umrlih. Od 25. do 31. marcija jo umrlo v Trstu 110 oseb in sicoi 56 možkih in 54 ženskih. Po starosti jih je bilo 30 do 1., 28. do 5., G do 40., 'll do 60., 16 do 80. leta, 7 čez 80 let in 1 neznane starosti. Lani je umrlo v istej dobi 35 oseb manj. Za ceste namenjeno je letos na Kranj skem 120.000 gld. iz državnih blagajnic za redne potrebščino, za cesto po Koroškem pa 175.000 gold. /a izredne potrebščino pri državnih ali velikih cestah na Kranjskem jo pa določonih 20.000 gold., ki so bodo porabili za preložitev ceste črez Go rijance v znesku 9000 gld, in za preložitev ceste med Novim mestom in Št. Jarnejem v znesku 6300 gold. Ujet ubežnik. 22letnega Antona Milo-viča iz Novega grada, ki je pobegnol iz za- pora v Kopru, našli so v Trstu ter ga spravili pod ključ. Pri vojaškem naboru v Krškem prišel je na vrsto tudi novinec, ki je imel po osem prstov na rokah, po šest pa na nogah. Samoubojstvo. V četrtek 5. t. m. se je ustrelil 22letni težak Edvard Locatello v stranišči v ulici Torrente. Nesrečnež je obležal takoj mrtev. Doznalo se je, da ga je žalostno gmotno stanje tiralo v smrt, kajti Locatello je bil uže dalj časa brez zaslužka. Poskušeno samoubojstvo. V sredo 4. t. in. je skočila 201etna Rozina Likovski blizu Barkovlj v morje. Slučajno jo je opazil seljak Josip Sedmak, skočil za njo ter jo spravil na kopno. Povod zdvojnemu koraku je baje da nesrečna ljubezen. Od kapi jo bil udarjen v nedeljo 1. t. m. v ulici Štadion nepoznan težak. Siromak se je zgrudil na tla ter obležal nesvesten. Desna stran mu je podpolno otrpnola. Odveli so ga v bolnico. Nagla smrt. Na velikonočno nedeljo zjutraj so našli domačini v hlevu hišo št. 34 ulice Torrente starega moža, izvestno delalca, mrtvega. Starček je v hlevu prenočil in v spanji ga je zadela smrt. Star je okolo 70 let. Zdravniki so izjavili, da je umrl vsled slabosti. Policijsko. Neznani tatovi so bili ukradli za praznike Diodatu Bilaferju v ulici Massimiliana št. 8 14 kokošij. RAZNE VESTI. Velikansk požar .je 29. pr. meseca v Veliki Kikindi na Ogorskem (mej Temeš-varom in Segedinom) upepelil v eni uri 189 stanovališč, 2 malina in 300 stranskih poslopij. Zaradi velicega viharja ni bilo mogoče gasiti. Zgorela je tudi neka stara ženica s petimi otroki. Petnajststo ljudij je brez strehe, revščina neopisna. Močan potres čutili so dne 80. marcija ob 10. uri 18 minut dopoludne v Dja-kovu. Trajal jo šest sekund ter se zibal od severa proti jugu. Ob enem čulo se je podzemeljsko gromenje. Velikansko povodenj napravila je Sava v svojem dolenjem teku ob slavonsko-bos-niški meji. Več nego (50.000 oral zemljo je poplavljene, mnogo vasi v grozni nevarnosti. Pri Kobasu kaže pcgel 9 metrov vode; toliko je ni bilo od leta 1878. nikdar. Iz ječe v Serajevem bila bi malone pobegrtola dna nevarna hudodelnika. Bila sta zaradi uv ojstva obsojena na smrt roparja Ahined Sokolović Kustura in Anto Telo. „Bosn. Post" piše, da sta prevrtala zidovje ječe, ali slučajno jo prišel isti dan preiskavat zapore ravnatelj Anger ter našel uže izgotovljeno luknjo pod posteljo. Da bi se bilo vršilo preiskovanjo eden ali dva dni kasneje, izvestno bi bila ušla oba. 0 življenji nemškega cesarja se piše iz Berolina: Česar pije vsako jutro okolu 7y2 ure čašo čokolade, katero mu je pre-poročil profesor Leyden. O 9ya zajutrkuje in sicer običajno pečeno ribo ali perotnino, večkrat tudi kavijar, ki mu gre posebno v slast. Ob 1. uri ima obod. Cesar pijo samo juho, jo ribo in meso ter slastice. Ob 8. uri večerja samo meso ali perotnino. Vina pije jako malo, večkrat na dan pa kozarec mleka, mešanega z \vhiskeyem, ker mu ta pijača posebno prija. Književnost. Pesmi, zložil Jos. C i m p e r m a n. V Ljubljani, založila knjigotržnica J. Gion-tinijeva, tiskala Kleinmayer in liamberg 1888. Strani j 190. Cena nevezanoj knjigi je gld. 1.20, krasno vezanoj se zlatim obrezkom 2 gld; po pošti 10 novč. več. Zadnji čas se redkokedaj prikaže dobra lepa pesen, kakeršnih smo vajeni in s katerimi smo razvajeni s poprejšnjih let; naši pravi pesniki so ne vemo iz katerega uzroka nekam umolknoli; lo tu in tam zažvrgoli časi kakšen slavček. Zato se pa žal čepire po leposlovnem polji našem zopet pevci „za silo", ki na vse protege stikajo in maše in trpinčijo ubogi jezik slovenski, skladnjo in obliko, da je joj I Uže denea čutimo britko izgubo Levstikovo, ki je prepogosto koristil se svojimi strogimi ocenami, da so se ga»po-lovičarji bali in se niso upali na beli dan, v javnost. Tako bi moralo biti tudi v bodočo. Z nekakšnim tajnim strahom se mora človek lotiti književnega delovanja in mirno čakati pravične sodbe o svojih duševnih proizvodih, pesnih, romanih, novelah itd. Da si imamo tudi take, ki se uiti ostro obsodbe ne ustrašo, temveč še dalje z glavo v zid butajo, vender se večina daje prepričati in veruje stvarnej kritiki in ako vidi, da njega dela niso bila posebno prijazno vzprijeta, — utihne, ker čuti, da ni vsak rojen literat. Eden izmed naših boljših pesnikov, ki se zdaj poredkoma oglašajo, je tudi nam uže dobro poznani Josip Cimperman, kateri nam prepeva uže toliko let v lepem pravilnem jeziku z vzvišenimi mislimi in dovršenimi uglajenimi oblikami. Tega pesnika pozna naša književnost od 1869. leta, ko jo prvič dal na svetlo svojo pesmi; a o teh nočemo govoriti, ker sam Cimperman trdi, da je to bit samo mla-denišk poskus, s katerim se donos nikakor ne vjema več. Prvo izdanje nam pa služi v to, da je prispodabljamo se sedaj izišlo knjigo in se lehko osvedočimo ob ogromnem napredku pesnikovem v teh letih ; vidi se, da se je Cimperman potem učil, mnogo in temeljito učil jeziku, pesništvu, človeškemu spoznanju, ozbiljnomu možkemu miši jen ju itd. Cimperman je pesnik v pravem zmislu; to nekam sam čuti ko poje : Ljubezen je do resnice svete Zvabila meno v slovenske poete, Ne hrepenenje po nični sir vi, Ki d revi umre, porojena davi. Besede moje, ki sem jih sej al, Da v srcih blagih pognale hi kal, Da v ljudstvu se našem prosveta širi In minejo zlo budeči prepiri: Ta želja mene zvesto povsodi Po trnjevi pesniški stezi vodi. Če žo sem dosegel kaj, ne vem, Co nič, obupati vendar ne smem, A genij H prijaznivi moj, Dobrotno vselej mi v pomoč stoj, Kadar sikajoč krog mene se zvija Podlosti sovražna zmija! Trud mnozih let je zbral pesnik ter poklonil ga nam baš za vzamno ali velikonočne praznike; Nanizani so v knjigo listi, Po listih pesmi raznih let: Bodečo trnje, mehek cvet. A raslo vse je v duši isti! S posebno slastjo so čitaju kratke, a v srce segajoče pesnico „pod kostanjem1*. O njega „sonetih" ni nam treba tu mnogo govoriti; znano je, da za Preširnom in Stritarjem je umel malokdo tako umotoljno viti naš jezik v sonete kakor Cimperman. V „iverili" jo mnogo poštenih pušic in še več zlatih resnic in naukov. Po vseh pesnih se vleče neka tajna, pod listjem lepo skrita nit otožnosti. Kdor pozna natančneje pesnikovo življenje, ne bode se čudil; vender je znal Cimperman povsod lepo zakriti svojo lastno nesrečo in nam kaže često smehljajoče lice namesto grenkih solz. Lepa žo vrsta jo let minila od mojega rojstva, Malo veselih sem dnij, tožnih učakal nebroj. Kar so spominati vem, nesreča me vedno jo topla, Toda ponosni moj duh čvrst je ostal in krepak. Kar sem prečutil, užil, prepevam iz srčno globino; Ali sem vreden sobrat v druščini delavnih mož ? Pesnika zovo me svet in bleda zavist tno sovraži, Toda ko spasi me smrt, plitev dobim nekrolog. Da slavohlepje srce mi vžigalo je hrepeneče. Davno stopinje bi že svojih ustavil bil i Vender, ker čustvo gojim ljubezni do vsega človeštva, Svojo žrtvujem krepost njemu do zadnjega dne. A čemu naj govorimo še dalje o teh prelepih „Pesmih"'r1 Občinstvo slovensko! pridno sezaj po njih; osvedočilo se bodes, da smo vse premalo povedali o teh dovršenih pesnih. Želimo, da bi se prav kmalu razprodale, ker so vredno vsega preporočila tudi glede vnanje oblike, čistega lepega tiska in krasnega papirja, kar smo užo zadnjič hvalili, Listnica. BI. p ,Tos. P. v B. Ne vemo. lahtevato iz pole nevednosti ali i' kakšnega druzega uzroka, nuj natiinomo nam nŽe davno znano pesmi n pr. Kaj maram, da nimam /.lata ne Rrebra' Luna sije; Ti si djala. Minka zala, da ne maraš zu me ve?; Če gori pogledam na strme gore; Kaj doživel sem na svetu: Na aemlii slovunski, v domači d> že'i itd škoda za Vaš obilni t rud v prepisu vanjl ! Priložene narodne pripovedke upntrebimo morebiti o priliki, it ko bodo vredne. Pošiljajte nam rajŠe ka domačih vestij in dopisov iz svojepa kraja ; na tak način bodete bolj koristili stvari in sebi. Tržno poročilo. (Cene se razumo kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). Crna od for. do for. Kava Moče a.......100 K. 134,— 126.— Rio biser jako fina . „ 103.— 105.— Java w „ „ . „ 10(3.— 108.— Santos tina..........„ 86,— 88.— „ srednja ... „ 82.— 83.- Guatemala..........n 08.— Portoricco..........„ 110.— 112.— San Jago de Cuba . „ 1*6.— 130.— Ceylon plant. fina . . „ 122.— 121.- Java Malang. selena . „ 90.— 92.— Campinas..........„ 91.— 9t5,— Rio oprana .... „ 100.— 104.— „ lina............„ b7.— 88.- „ srednja .... „ 80.— 82.— Casaia-lignea v zabojih . . „ 30.— 31.— ttacisov cvet............„ 430.- 450.— Zngber Bengal............> 21.— 23.— Poper Singapore..........„ 96.— 98.— Penang ...... „ 73.— 74 — Hatavia..............87.- 89.— Pirnent Jamaika..........„ 30.— 31.— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7.50 —.- „ y zabojih . „ 8.75 —. — Olje bombažno amerik. . . „ 38.— —.— Lecce jedilno j. f. gar. . „ 41.— 42.— dalmat. s certifikat. . „ 44.— 45.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 59.— 01.— Aix Vierge .... „ 09.— 71. - „ iino..........„ 66 — 68.— Božiči pulješki ..........„ 5.50 5.75 dalmat. s cert. . . „ 7.— 7.25 Smokve puljoike v sodih . „ -.— —.— , v vencih . „ 12.— 12.50 Limoni Mesina......zaboj 3.50 4 50 Pomeranee sicilijanske . . „ 4.50 5.50 Mandljl Bari I.a.....100 K. 72.- 73.- dalm l.a, s cert. „ 75.— 70.— Pignolli..................„ 74.- 76.- Riž italij. najflneji .... „ 19.50 20.50 B srednji .... „ 17.50 18.51» Rangoon extra .... B 14.25 —.— I.a..........„ 12.50 -. - Ha ... . „ 11.50 Sultanine dobre vrsti . . „ 33.— 35.— Suho grozdje (opaša) ... „ 26.— 2L— Cibebe..................10.-17.- Slaniki Varmouth I.a . . . sod —.— — — Polenovke s redne velikosti B 35,— 36.— velike..........„ 32 — 33.— Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. ... 100 K. 33.- 33.25 Fižol Coks..............B 14.- 14.25 Mfindoloni............12. - 12.25 svetlo rudeč i..........12.25 12.50 temnorudeči .... „ 11.50 11,7o bohinjski............„ 13.50 13.85 kanarček ..........„ 10.- 10.25 beli, veliki..........„ —.— —.— zeleni, dolgi .... „ II.— 11.25 „ okrogli ... w 10.50 11.75 mešani, štajerski , . „ 9.75 10.— Maslo.....'..........60.— 9O.— Seno konjsko..............„ 3.21 3.75 volovsko..............3.93 4.r. lli*a, hrvatskem, nemškem, italijanskem, francozkom, angleškem in v drugih jezikih. Vsako naročilo izvrši točno in ukusno. •s ^ i « (1) _ _ f. <1> — m S ^ ^ ^ I Ph Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloze, (»ušice, Jetikc), naduhe, zaprte supe), kroničnega bromhljalnpga katara itd po plinovi E X H A L A C I J I (po rektalnej injekciji). Najneverjetneji, skoraj undo^egljivi idejal zdravnikov je-z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspohlli govore .najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mogoče z lastnimi besedami. In k«ja so bila tudi potrjena po zdrav ni ltih listih tii- iti ino2ein»tva: ' . Prof dr. Berecon. Po triro pol ure po plinovej exhalafilji laglj« sopsti. — Ako so exhalacija pravilno rabi, s-' naduha ne povrne več. Prof. Dr. Du|ardln Beaumetz : Kronični bronhialni katarb je bil podpolno ozdravljen Prof.gFrantzei in dr. Statz : Mrzlico, potkaš Ij se izgubo ; nastane velka lakota. — Bolnik se zredi do 5 ki g. Dr M. Lauflhlin, je vporabil plinovo exhalaCijo pri 30. bolnikih, kojl ho bili uže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se množd zrnvriiftka Doroč la o srečnim ozdravi j njo, »er je rarnn navadenlh sprifi. val Še mnogo družili od slavnih profesorjev — Imamo nnio^o spričeval oclzravelih. C. kr. izklj. prlv. stroj za plinovo exnalacij«> (Rectal-Jnjertor) nh do-oiv:i z vsemi pripravami za prlpravljenje plina in z popisom za vporavu za zdravnike, ter pa moro rabiti tudi vsak bolnik sam ter stane gld H — z merilnim strojem zu plin 10 gl. — proti gotovem novcu nli provzetju. Dobi se pri 1—!3I) Dr. KARLU ALTMATVN, Wien VII.. Marialiilferstasse N. 80/A Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.