URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX.	28. april 1964	št. 20
VSEBINA
194. Statut občine Šentjur pri Celju
Skupščina občine Šentjur pri Celju
194.
Zaradi utrditve doseženih uspehov in zagotovitve nadaljnjega napredka sočialističnih odnosov med delovnimi ljudmi in izboljševanja osebnega in družbenega standarda občanov občine Šentjur pri Celju, da bi se utrdilo in razvijalo samoupravljanje občanov v občini, da bi občina gospodarsko in družbeno napredovala, da bi se določile obveznosti občine glede zadovoljevanja skupnih potreb občanov, zagotovila potrebna sredstva za izpolnjevanje nalog občine, predpisala organizacija in delo občinske skupščine in njenih organov, določile oblike neposrednega upravljanja v občini, uredili odnosi občine do delovnih in drugih organizacij ter določila razmerja do drugih občin in do okraja Celje je Skupščina občine Šentjur pri Celju na podlagi 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1964 sprejela
STATUT
občine Šentjur pri Celju
I.	del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Šentjur pri Celju je temeljna družbenopolitična skupnost (v nadaljnjem besedilu »občina«),
2.	člen
V občini se:
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil;
—	usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in družbenh služb;
—	določajo in razporejajo sredstva za potrebe občine;
—	ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov;
—	uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja;
—	organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—	urejajo razmerja, ki imajo neposreden pomen za občane;
—	določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih organizacij in servisov;
—	varuje zakonitost in varnost ljudi in premoženja;
—	zagotavlja javni red in mir;
—	izvršuje družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo še druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbenopolitičnih skupnosti.
3.	člen
Občina obsega območja naslednjih katastrskih občin in naselij:
Katastrska občina:
Brezje Dobrina Dolga gora Golobinjek Goričica (del)
Grobelno Javorje Kalobje Kameno Krajnčiča Loka pri Žtismu Lokarje
Loke pri Planini Lopaca Marija Dobje Marijina vas (del)
Mrzlo polje (del)
Ostrožno (del)
Paridol Planina Planinca Planinska vas Pletovarje Podgrad Ponikva Ponkvica (del)
Presečno Ritnik Slatina
Slivnica pri Celju Straška gorca Suho Sv. Ilj Sv. Jurij Sv. Primož Sv. Urban Sv. Rozalija Sv. Uršula Sv. Vid'
Tratna Vezovje Vodruž Voduce
Naselja:
Brezje pri Dobjem
Škarnice
Večje brdo
Završe pri Dobjem
Dobrina
Hrastje
Bobovo pri Ponikvi Dolga gora Doropolje
Golobinjek pri Planini
Vejice
Visoče
Goričica
Proseniško
Brezje ob Slomu
Grobelno (del)
Stopče
Drobinsko
Javorje
Turno
Jazbin vrh
Kalobje
Kostrivnica
Podlešje
Vodice pri Kalobju
Botričnica
Kameno
Hrušovec
Krajnčiča
Loka pri Žusmu
Lokarje
Brdo
Loke pri Planini
Tajhte
Krivica
Lopaca
Jarmovec
Laze pri Dramljah Marija Dobje Svetelka
Podpeč nad Marofom
Prapretno
Lazi še
Žagaj	Ostrožno pri Ponikvi (del)
Zgornje Selce (del) Jelce
Košnica
Paridol
Planina pri Sevnici
Osredek
Planinca
Planinska vas
Planinski vrh
Podvine
Grušče
Pletovarje
Podgrad
Vrbno
Boletina
Podgaj
Ponikva
Uniše
Okrog
Ponkvica
Srževica
Hrušovje
Presečno
Žegar
Podgorje pod Resevno
Ritnik
Šibenik
Dobovec pri Ponikvi Slatina pri Ponikvi Sele
Slivnica pri Celju Vodice pri Slivnici Voglajna
Dobje pri Lesičnem Straška gorca Dobje pri Planini Gorica pri Dobjem Jezerce pri Dobjem Ravno Repuš
Slatina pri Dobjem
Suho
Dramlje
Jazbine
Spodnje Slemene Straža na gori Zalog pod Uršulo Zgornje Slemene Bezovje pri Šentjurju Šentjur pri Celju Cerovec
Primož pri Šentjurju Trnovec pri Dramljah Repno
Zlateče pri Šentjurju Gorica pri Slivnici Rakitovec
Tratna ob Voglajni
Razbor
Šedina
Vodule
Podlog pod Bohorjem Podpeč pri Šentvidu Šentvid pri Planini Črnolica
Nova vas pod Ritnikom Tratna pri Grobelnem Trno
Trška gorca Vezovje
Jakob pri Šentjurju Sotensko pod Kalobjem Vodruž
Bukovje pri Slivnici
Voduce
Hotunje
Lutrje
Žagaj pri Ponikvi Zgornje Selce
4.	člen
Razmejitev tistih katastrskih občin, ki so samo delno v občini (k. o. Goričica, k. o. Marijina vas, k. o. Mrzlo polje, k. o. Ostrožno, k. o. Zgornje Selce in k. o. Ponkvica) in tistih naselij, ki so samo delno v občini (Grobelno in Ostrožno pri Ponikvi), delno pa v območju sosednih občin, se uredi skladno s splošnimi predpisi s posebnim aktom sporazumno s prizadetimi občinami, upoštevaje mnenje zbora volilcev.
5.	člen
Občinska skupščina lahko predlaga republiški skupščini spremembo meja občine, če se za to izjavijo (občani določenega območja z referendumom.
6.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Šentjurju pri Celju.
Občina je v sestavu okraja Celje.
7.	člen
Naloge občine, naštete v 2. členu statuta, opravljajo neposredno občani na zborih volilcev in z referendumom, posredno pa občinska skupščina in njeni organi.
8.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov je javno.
Občinska skupščina in njeni organi ter tiste organizacije, ki opravljajo službo zadovoljevanja skupnih potreb občanov, so dolžne o svojem delu obveščati občane ter delovne in druge organizacije.
Obveščanje se izvršuje v tisku, radiu, z objavljanjem predpisov na uradnih razglasnih deskah in na druge primerne načine.
Določbe o obveščanju so tudi v poslovnikih občinske skupščine in njenih organov, v določbah tega statuta o zborih volilcev in v statutih krajevnih skupnosti.
Podrobnosti glede obveščanja se urede s posebnim odlokom.
9.	člen
Občina skladno z zakonom samostojno določa svoje dohodke, samostojno gospodari s svojimi sredstvi in ta sredstva razporeja glede na svoje potrebe, pri čemer se v prvi vrsti zagotovi izvrševanje temeljnih nalog, določenih z ustavo in zakonom.
10.	člen
Občina praznuje 18. avgusta občinski praznik v spomin na osvoboditev Planine pri Sevnici od okupatorja na ta dan v letu 1944.
Na občinski praznik uslužbenci občinskih upravnih organov ne delajo in so plačani kakor to velja za državne praznike.
Krajevni prazniki so določeni v statutih krajevnih skupnosti.
11.	člen
Občinski organi imajo svoj pečat.
Oblika, velikost in barva pečata je določena z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
12.	člen
Občani občine so državljani Socialistične republike Slovenije, ki imajo na območju občine stalno prebivališče.
Občani uživajo vse pravice in imajo dolžnosti, ki jih dolča statut občine.
13.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do občanov in organizacij pravice, ki jih določa ustava, zakoni in statut občine.
14.	člen
Občinska skupščina lahko imenuje častne občane. Za častne občane se lahko imenujejo tisti, ki imajo izredne zasluge za razvoj in napredek občine, za socialistični razvoj države, razvoj znanosti in kulture ter utrjevanje miru in blagostanja v državi in v svetu.
Občina nosi stroške za pokop častnih občanov, če se pokopljejo v občini.
15.	člen
Občani občine so dolžni, da po svojih sposobnostih in prilikah sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja v občini.
Občani občine so dolžni, da opravljajo ustrezno družbeno koristno delo in s tem prispevajo k napredku in razvoju občine na določenem področju.
II. del
USMERJANJE RAZVOJA OBČINE ŠENTJUR PRI
CELJU
16.	člen
Občina usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti s programom razvoja, družbenim planom in drugimi ukrepi.
17.	člen
Osnovno načelo programiranja in planiranja je usmerjanje in vsklajevanje razvoja proizvajalnih sil, investicij in zaposlovanja delovne sile, določevanje temeljne razdelitve sredstev za posamezne naloge in drugi ukrepi za razvoj gospodarstva in družbenih služb v občini.
V občini je potrebno skrbeti za napredek sodobnega kmetijstva zaradi oskrbe občanov in drugih predelov s kmetijskimi proizvodi. V isti namen je pospeševati napredek gozdarstva. Razvijati je že obstoječo industrijo v Šentjurju pri Celju (lahko kovinsko industrijo, predelavo kmetijskih pridelkov itd.), poleg tega pa ustvarjati pogoje za nastanitev take industrije, ki bi imela možnost naselitve v občini in poleg tega nadaljevati rudarsko raziskovalna dela (ležišča ben-tonitov). Pospeševati je razvoj trgovske, obrtniške in uslužnostne dejavnosti. Posebno pozornost je posvetiti napredku komunalne dejavnosti (širjenje vodovodnega omrežja, napredek gasilske službe, napredek PTT službe, gradnja in modernizacija občinskih cest, izboljševanje javnega prometa, gradnja stanovanj, šol, zdravstvenih naprav, izboljšanje trgovske mreže in vodnogospodarska dela).
Posebno pozornost je posvetiti ustvarjanju pogojev za turizem, ker se predvideva v sedemletnem programu širših družbeno-političnih skupnosti zgraditev mednarodne avtoceste iz Maribora proti Ljubljani in Zagrebu, ki bo imela predvidoma razcep na območju občine. S tem v zvezi je zagotoviti ustrezne zmogljivosti za prenočevanje in prehrano turistov, urediti prostore za šotorjenje, prostore za parkiranje, urediti servisno službo za avtomoto turizem, skrbeti za turistično propagando, za olepševalno dejavnost, za organiziranje izletov in podobno. Poleg širšega zaledja Šentjurja pri Celju je posebno pozornost v pogledu turizma posvečati Planini pri Sevnici in drugim krajem, ki imajo pogoje za turistični razvoj. Prizadevati si je tudi za modernizacijo prometnih zvez.
18.	člen
Program in plan občine mora biti vsklajen s programi in plani širših družbeno-političnih skupnosti.
19.	člen
Program in plan pripravi pristojni občinski u-pravni organ in ga pošlje pravočasno v obravnavanje vsem zborom volilcev in vsem delovnim ter drugim organizacijam, da ga proučijo in po potrebi stavijo svoje pripombe.
20.	člen
Predlog programa in plana s pripombami zborov volilcev in organizacij se predloži pristojnim svetom občinske skupščine. Nato razpravlja o programu in planu občinska skupščina.
21.	člen
Občinska skupščina sprejme urbanistični načrt za ureditev in razvoj naselij, gradbenih okolišev in zgraditev prometnih zvez in naprav.
Občinska skupščina sprejme odlok o urejanju naselij zaradi načrtne gradnje hiš v posameznih naseljih.
22.	člen
S posebnim odlokom se določijo gradbeni okoliši v Šentjurju pri Celju, Pianini pri Sevnici, Grobelnem, Ponikvi pri Grobelnem in Slivnici pri Celju.
23.	člen
Urbanistični načrt in odlok o urejanju naselij se sprejmeta, ko se o njih izjavijo občani posameznega območja z referendumom, če tako sklene občinska skupščina.
24.	člen
Za izvrševanje programov, planov in urbanističnega načrta skrbe pristojni občinski upravni organi.
25.	člen
Ob koncu obdobja, za katerega je sprejet program oziroma plan, se izdela analiza o njegovi izvršitvi.
O izvršitvi programa in plana razpravlja občinska skupščina.
O izvršitvi programa in plana je treba obvestiti občane na zborih volilcev in na druge primerne načine.
III.	del
OBVEZNOSTI OBČINE DO OBČANOV IN ORGANIZACIJ
1.	Splošna določila
26.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje potreb občanov, delovnih in drugih organizacij skladno z materialnimi in dejanskimi možnostmi, upoštevaje nenehni napredek in razvoj občine.
Občina organizira družbene službe za zadovoljevanje potreb z ustanavljanjem posebnih delovnih organizacij in servisov ter s tem, da izvrševanje določenih družbenih služb poveri neposredno občinskim upravnim organom.
Občina daje organizacijam in organom, ki skrbe za zadovoljevanje potreb, na razpolago primerna sredstva in skrbi za njihovo delovanje in razvoj.
Očina skrbi v svojih programih in planih, da se zagotovijo v prvi vrsti tista sredstva, ki so najbolj nujno potrebna za splošni družbeni standard občanov.
2.	Stanovanja
27.	člen
Občina zagotavlja sredstva za stanovanjsko izgradnjo v svojih programih in planih skladno z naraščajočimi potrebami in materialnimi možnostmi.
Občina omogoča občanom, da dobe posojila za gradnjo stanovanjskih hiš in nakup stanovanj.
Občina pospešuje ustanavljanje stanovanjskih zadrug.
Občina skrbi za dodeljevanje stanovanj občanom, ki nimajo stanovanja in nimajo možnosti, da si ga pridobe z lastnimi sredstvi.
Občina zagotovi stanovanje praviloma samo tistim občanom, ki bivajo vsaj 5 let na območju občine oziroma se v njej naselijo z namenom stalnega prebivanja in izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:
—	da ne morejo dobiti stanovanja od organa ali organizacije, kjer so zaposleni;
—	da iz upravičenih razlogov niso zaposleni (upokojenci itd.);
—	da sami nimajo zadostnih finančnih sredstev za nakup stanovanja ali zgraditev stanovanjske hiše;
—	da je njihovo delo v občini izredno pomembno in koristno za družbo.
Podrobnosti glede preskrbe stanovanj se uredilo s posebnim odlokom.
3.	Komunalna dejavnost
28.	člen
Občina skrbi za komunalno dejavnost zaradi zadovoljevanja osnovnih skupnih potreb občanov. V ta namen občina ustanavlja komunalne organizacije in servise, jim daje na razpolago potrebna sredstva, skrbi za njihovo delovanje in razvoj in opravlja nad njimi nadzorstvo skladno s splošnimi predpisi in tem statutom.
Občinska skupščina lahko s soglasjem krajevne skupnosti prenese določene pravice in obveznosti do komunalnih organizacij in servisov na krajevne skupnosti.
Ustanavljanje, financiranje in delovanje komunalnih organizacij in servisov je urejeno s splošnimi predpisi, s tem statutom in s statuti teh organizacij.
Občina pospešuje tudi zasebno obrtništvo zaradi razvoja uslužnostnih dejavnosti s tem, da daje razne davčne olajšave in na druge načine.
Naloga vseh komunalnih organizacij in servisov je pretežno le zadovoljevanje skupnih potreb občanov in mora biti vse poslovanje teh organizacij podrejeno tej nalogi.
Komunalna dejavnost se mora razvijati skladno s programi in plani in skladno s potrebami občanov.
29.	člen
Neposredno nadzorstvo nad delom komunalne organizacije opravlja svet občinske skuščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Komunalna organizacija sprejme statut, pravilnik o delitvi čistega dohodka, pravilnik o delitvi osebnega dohodka, druge pravilnike, gospodarske plane in zaključne račune v soglasju s svetom občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, odreče soglasje k aktu komunalne organizacije, če je akt v nasprotju z interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb.
30.	člen
Komunalna organizacija je dolžna upoštevati smernice sveta občinske supščine, pristojnega za komunalne zadeve.
Če komunalna organizacija meni, da so smernice sveta v nasprotju z interesi občanov za zadovoljitev
skupnih potreb ali v nasprotju s samoupravnimi pravicami organizacije ali bi izvršitev smernic privedla organizacijo v težak finančni položaj, lahko vloži ugovor zoper smernice na občinsko skuščino v roku 15 dni od dneva, ko je organizacija prejela smernice. Občinska skupščina je dolžna o ugovoru razpravljati in odločiti na prvi prihodnji seji. Sklep občinske skupščine glede ugovora je dokončen in obvezen za komunalno organizacijo.
31.	člen
Komunalna organizacija mora poročati svetu občinske skupščine, pristojnemu za komunalne zadeve, vsako leto do konca marca o svojem delu in finančnem stanju za preteklo leto, na utemeljeno zahtevo sveta pa tudi ob drugem času za preteklo poslovanje.
Svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, razpravlja o poročilu na seji, na katero se vabijo predstavniki komunalne organizacije.
32.	člen
če misli svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, da komunalna organizacija ne posluje skladno z interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb in da se z danimi smernicami ne dajo odpraviti nepravilnosti, sporoči to občinski skupščini in predlaga ustrezne ukrepe proti komunalni organizaciji.
Občinska skupščina lahko v interesu ustreznega zadovoljevanja skupnih potreb občanov uporabi proti komunalni organizaciji ukrepe, ki jih dopuščajo obstoječi zakoniti predpisi.
33.	člen
Cene in tarife uslug komunalnih organizacij in servisov določa občinska skupščina na predlog sveta, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Pri določanju cen in tarif uslug mora občinska skupščina upoštevati pomen posameznih uslug za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, vpliv cen in tarif na življenski standard občanov in na kupno moč občanov ter mora upoštevati tudi program razvoja posameznih komunalnih panog na območju občine in stroške poslovanja komunalne organizacije in servisa.
Če občinska skupščina določi cene uslug pod ekonomskimi cenami, mora istočasno zagotoviti komunalni organizaciji in servisu sredstva za regres v v višini razlike med določeno ceno in ekonomsko ceno.
34.	člen
Komunalno organizacijo in servis je dopustno ukiniti samo v primeru, če ni več razloga zaradi katerega je bila ustanovljena, oziroma če je na drug primeren način zagotovljeno zadovoljevanje tistih skupnih potreb občanov, ki je predmet poslovanja dotične komunalne organizacije ali servisa, skladno s splošnimi predpisi.
35.	člen
Za komunalno dejavnost po tem statutu se šteje:
a)	oskrba z električno energijo
b)	oskrba z vodo
c)	vzdrževanje javne snage č) dimnikarska služba
d)	kanalizacija
e)	gradnja in vzdrževanje cest in javnih poti
f)	javni promet
g)	pogrebne usluge in pokopališča
h)	organizacija trgov, sejmov in javnih tehtnic
i)	javna rasvetljava
j)	preskrba
k)	kopališča
l)	druge usluge.
36.	člen
44. člen
Občina skrbi, da so vsa naselja na njenem območju elektrificirana.
Občina zagotovi ob svojih programih in planih potrebna sredstva za elektrifikacijo naselij, če občani dotičnih naselij oziroma krajevna skupnost zagotovi primeren del sredstev.
Oskrbo z električno energijo izvršuje posebna komunalna organizacija.
37.	člen
Občina skrbi, da imajo vsa naselja zajete izvire zdrave pitne vode in v ta namen skrbi za zgraditev vodovodnega omrežja, javnih vodnjakov in pip.
Občina zagotovi v svojih programih in planih potrebna sredstva za oskrbo z zdravo pitno vodo, če občani naselij oziroma krajevna skupnost zagotovi primeren del sredstev.
Oskrbo z vodo iz javnega vodovodnega omrežja izvršuje posebna komunalna organizacija.
Podrobnosti glede oskrbe z vodo iz javnega vodovodnega omrežja se urede s posebnim odlokom.
38.	člen
Občina skrbi, da se v Šentjurju pri Celju vzdržuje javna snaga. V vseh ostalih naseljih skrbe za javno snago krajevne skupnosti.
Vzdrževanje javne snage v Šentjurju pri Celju opravlja posebna komunalna organizacija.
Podrobnosti glede vzdrževanja javne snage se urede s posebnim odlokom.
39.	člen
Občina skrbi za primeren estetski in urejen videz Šentjurja pri Celju kot sedeža občine, dočim za to v ostalih naseljih skrbe krajevne skupnosti.
Ureditev Šentjurja pri Celju v tem pogledu se predpiše s posebnim odlokom.
40.	člen
Občina skrbi, da se v vseh naseljih opravlja dimnikarska služba.
Dimnikarsko službo izvršuje posebna komunalna organizacija.
41.	člen
Tarifa dimnikarskih storitev se predpiše s posebnim odlokom.
Dimnikarska služba se izvršuje po splošnih predpisih.
42.	člen
Občina skrbi za ureditev in razširjanje kanalizacijskega omrežja v Šentjurju pri Celju. V ostalih naseljih lahko poskrbe za zgraditev kanalizacije krajevne skupnosti.
Kanalizacijo v Šentjurju pri Celju oskrbuje posebna komunalna organizacija.
43.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Občina skrbi, da se že obstoječe ceste izboljšujejo in modernizirajo, zlasti tiste ceste, ki povezujejo večja naselja v občini med seboj in z večjimi kraji izven občine, pri čemer je treba upoštevati zlasti tudi potrebe turizma.
Občina daje pobudo in si prizadeva za modernizacijo tistih cest, ki so v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti.
Za gradnjo in vzdrževanje krajevnih poti skrbe krajevne skupnosti.
Gradnjo in vzdrževanje občinskih cest opravlja posebna komunalna organizacija.
Občina skrbi za razvoj javnega prometa zaradi povezave naselij v občini med seboj in s Celjem z javnimi prometnimi sredstvi.
Občina daje pobudo za ustvaritev medobčinskih avtobusnih prometnih zvez zaradi boljše povezave z ostalim republiškim območjem.
Pri organiziranju prometnih zvez je treba upoštevati zlasti potrebe občanov za povezavo z delovnim mestom, šolami, zdravstvenimi in drugimi zavodi ter druge potrebe.
Službo javnega prometa opravljajo določene delovne organizacije.
45.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje pokopališč in za opravljanje pogrebnih uslug.
Pogrebne usluge in vzdrževanje pokopališča v Šentjurju pri Celju opravlja posebna komunalna organizacija, v ostalih naseljih pa lahko za to skrbe krajevne skupnosti, če to dopuščajo finančne možnosti.
Podrobnosti glede izvrševanja pogrebnih uslug se uredijo s pokopališkim redom.
46.	člen
Občina skrbi za orgniziranje trgov, plemenskih sejmov in za javne tehtnice.
Z organizacijo trgov in plemenskih sejmov se bavi posebna komunalna organizacija.
Organizacija trgov in plemenskih sejmov se uredi s posebnim odlokom.
Služba javnih tehtnic se uredi s posebnim odlokom.
Organizacija trgov in plemenskih sejmov ter poslovanje javnih tehtnic se lahko sporazumno s krajevnimi skupnostmi prepusti tem skupnostim.
47.	člen
Občina skrbi za javno razsvetljavo v Šentjurju pri Celju in drugih večjih naseljih v občini.
Za javno razsvetljavo skrbi posebna komunalna organizacija.
48.	člen
Zaradi preskrbe z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje skrbi občina, da se ustvarijo potrebni pogoji za ustrezno organizacijo trgovske mreže.
trgovske gospodarske organizacije na malo, ki opravljajo preskrbo občanov z živilskimi in drugimi proizvodi široke potrošnje se štejejo kot komunalne organizacije, skladno s splošnimi predpisi. Te organizacije so dolžne, če obstoje vsi potrebni pogoji, da ustanove prodajalne v vseh naseljih, kjer je za to izkazana potreba.
49.	člen
Občina skrbi, da se v Šentjurju pri Celju ustanove obrati družbene prehrane (samopostrežna restavracija in podobno).
Občina skrbi, da se zgradijo gostinski in turistični obrati, kjer je to potrebno v interesu turizma in v interesu občanov (hoteli, prenočišča, moteli, campingi in podobno).
Krajevne skupnosti skrbe, da se ustvarijo pogoji za ustanovitev gostinskih obratov na njihovem območju glede na potrebe občanov.
Delovne organizacije v Šentjurju pri Celju ustanove po potrebi obrate družbene prehrane za svoje delavce.
50.	člen
Občina skrbi za zgraditev javnega kopališča v Šentjurju pri Celju, upoštevajoč interese športa, telesne vzgoje, turizma in zdravstva.
V ostalih naseljih skrbe za zgraditev javnih kopališč krajevne skupnosti.
51.	člen
Občina zagotavlja pogoje za razvoj obrtniških u-slug, ki so pomembne za zadovoljevanje osebnih potreb občanov in njihovih gospodinjstev.
Občina posebej skrbi za napredek tistih obrtnih obratov, ki so posebnega pomena za družbeni standard.
52.	člen
Občina skrbi za zgraditev parkov, zelenic,nasadov in za olepševanje večjih naselij z zasajevanjem okrasnega drevja in grmičevja, za postavitev klopi v nasadih, ureditev obrežij potoka Pešnica, reden odvoz smeti in odpadkov, odpravo pomanjkljivosti, ki kvarijo izgled teh naselij in pospešuje hortikulturno dejavnost tudi pri zasebnikih.
Podrobnosti o tem se uredijo s posebnimi odloki.
V ostalih naseljih skrbe za vse to krajevne skupnosti.
53.	člen
Občina skrbi za vzdrževanje spomenikov NOB in za čuvanje kulturnega izgleda in dostojanstva teh predmetov in za njihovo primerno ureditev.
Podrobnosti o tem se v skladu s splošnimi predpisi urede s posebnimi odloki.
54.	člen
Za vsako šolo se v statutu šole določi šolski okoliš, za katerega je šola ustanovljena.
Podrobnejša razmerja med osrednjimi osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami se določijo v statutih šol.
59.	člen
Sredstva za vzdrževanje in dejo šol, ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotovijo v vsakoletnem občinskem proračunu oziroma v skladu za šolstvo.
60.	člen
Občina skrbi, da je na vseh šolah potrebno število učnega in vzgojnega ter drugega osebja za nemoteno in uspešno delo šol.
Občina skrbi za dotok učnega in vzgojnega kadra s kreditiranjem in štipendiranjem šolanja.
61.	člen
Šoloobveznim otrokom, ki so zelo oddaljeni od šole in se vozijo vsak dan v šolo in domov, pomaga občina s tem, da jim zagotovi prevoz z avtobusom ali vlakom, z dajanjem voznih olajšav oziroma s povrnitvijo stroškov za prevoz.
S posebnim odlokom se uredijo ugodnosti po tem členu.
62.	člen
Občina preskrbi primerne prostore za parkiranje motornih in drugih vozil in skrbi za njihovo primerno ureditev, zlasti tudi v interesu turizma in varnosti
v Šentjurju pri
Celju opravlja posebna komunalna organizacija.
Za parkirne prostore v ostalih naseljih skrbe krajevne skupnosti.
Parkiranje in tarifa za parkiranje se uredi s posebnim odlokom.
55.	člen
Občina skrbi za redno preskrbo kruha, mesa in mleka v skladu z najugodnejšimi možnostmi.
56.	člen
Občina skrbi za organiziranje predvajanja filmov v Šentjurju pri Celju preko posebne komunalne organizacije, delavske univerze in prosvetnega društva.
V ostalih naseljih skrbe za predvajanje filmov krajevne skupnosti z organiziranjem potujočih kino predstav.
javnega prometa.
Vzdrževanje parkirnih prostorov
Na šolah se urede šolske kuhinje kot notranje organizacijske enote šole. Šolske kuhinje pripravljajo toplo hrano za šolske otroke.
Podrobnejše določbe o šolskih kuhinjah so v statutu vsake šole.
Občinska skupščina predpiše s posebnim odlokom za katere kategorije otrok se zagotovi brezplačna malica ali malica po nižji ceni v breme sredstev občine.
63.	člen
Občina nosi stroške za nabavo šolskih učbenikov in drugih učnih pripomočkov otrokom osnovnih šol v določenih utemeljenih primerih.
Na šolah se organizira zbiranje šolskih knjig za uporabo učencev.
Podrobnosti o zbiranju šolskih knjig so v statutih posameznih šol.
S posebnim odlokom se urede podrobnosti glede dodeljevanja šolskih pripomočkov otrokom na stroške občine.
64.	člen
4.	Šolstvo, prosveta in kultura
57.	člen
Občanom je zajamčeno brezplačno osnovno šolanje.
Občina ustanavlja in skrbi za razvoj šol in drugih izobraževalnih zavodov.
Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob enakih pogojih omogoči, da si pridobi znanje in izobrazbo po svojih zmožnostih in nagnjenju.
Občina zagotavlja pogoje za delo tistih šol, ki jih je ustanovila.
Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, zagotovi obvezno šolanje v posebnih šolah, skladno s splošnimi predpisi.
65.	člen
Strokovno šolanje v občini se zagotovi v skladu S potrebami po ustreznih strokovnih kadrih s posebnimi predpisi občinske skupščine. Z ustreznimi delovnimi organizacijami v občini se glede na njihove potrebe po strokovnih kadrih sklenejo pogodbe o financiranju strokovnih šol.
58.	člen
66. člen
Občina skrbi, da je vsem šoloobveznim otrokom omogočen osnovnošolski pouk V ta namen se ustanove osnovne šole po krajevnih potrebah, pri čemer se upošteva število otrok in mladine, oddaljenost od šole in druge okolnosti.
V krajih, kjer zaradi premajhnega števila otrok ali iz drugih razlogov ni mogoče ustanoviti popolnih osnovnih šol, se ustanove nepopolne oziroma nižje organizirane šole kot podružnice osrednjih šol.
Za zagotovitev predšolske vzgoje otrok se ustanovijo posebni zavodi in druge oblike vzgoje, primerno krajevnim razmeram in potrebam (otroški vrtci).
Zavode za predšolsko vzgojo ustanovi občina ali krajevna skupnost.
Zavod za predšolsko vzgojo se lahko ustanovi v vseh naseljih, kjer je najmanj 100 predšolskih otrok.
Krajevne skupnosti skrbe za gradnjo otroških igrišč.
Občina nudi vso pomoč krajevnim skupnostim pri njihovi skrbi za predšolsko vzgojo otrok in pri gradnji otroških igrišč.
67.	člen
Občina skrbi v Šentjurju pri Celju za delavsko univerzo, da se občanom zagotovi splošno in strokovno izobraževanje.
Občina zagotovi za delo delavske univerze potrebna sredstva v vsakoletnem proračunu oziroma v ustreznem skladu.
Občina skrbi zlasti tudi za izobraževanje kmečke mladine v ustreznih zavodih.
68.	člen
Občina daje štipendije in kredite svojim občanom, glede katerih se da utemeljeno pričakovati, da se bodo zaposlili pri organih občinske skupščine in pri zavodih, ki opravljajo javno službo v občini in ostali v tej službi primerno dobo, da se s tem krijejo potrebe po strokovnih kadrih.
Štipendiranje se opravlja po splošnih predpisih in po posebnem pravilniku.
O kreditiranju šolanja izda občinska skupščina poseben odlok.
69.	.člen
Občina materialno podpira vse oblike kulturno-prosvetne dejavnosti v skladu z materialnimi možnostmi glede na potrebe občanov po raznih oblikah kulturno-prosvetnega udej stvovan j a.
Občina ustanavlja in skrbi za ustanavljanje kul-turno-prosvetnih društev, knjižnic in čitalnic.
Občina skrbi za organiziranje kulturnih prireditev, predavanj, filmskih predstav, festivalov, kulturnih razstav, skrbi za ustanavljanje amaterskih gledaliških družin, pevskih zborov, orkestrov, lutkovnih in pionirskih gledališč, kulturnih klubov, skrbi za gostovanja poklicnih gledališč, zlasti Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja in skrbi za druge oblike kulturnega dela.
Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za kulturo, skrbita, da kulturne organizacije izvajajo splošno kulturno politiko občine in dajeta organizacijam priporočila za njihovo delo. Organizacije so dolžne priporočila proučiti na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti glede priporočil svoja stališča.
Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina kulturnim organizacijam, je odvisen od programov in uspehov posamezne kulturne dejavnosti in od prizadevanja in vneme organizacije.
Občina pomaga pri gradnji in vzdrževanju kulturnih domov in naprav ter opreme, ki služijo občanom za njihovo kulturno udejstvovanje, izobraževanje in družbeno aktivnost.
Obveznosti krajevnih skupnosti v pogledu prosvetno- kulturnega dela so določene v njihovih statutih.
70.	člen
Občina skrbi, da obvaruje materialno in duhovno dediščino slovenske kulture, za arheološke, etnografske, zgodovinske, urbanistične, kulturne, umetniške, tehniške in druge spomenike ter prirodnc znamenitosti na svojem območju. Občina ustvarja pogoje za njihovo proučevanje, dokumentiranje, vzdrževanje in obnavljanje, pa tudi za njihovo primerno prezen-tacijo in popularizacijo. Pri tem občina posveča posebno skrb spomenikom NOB in tistim spomenikom, katerih pomembnost in značaj presegata ožje regionalne okvire.
Gornje naloge opravlja v občini zavod za spomeniško varstvo. Občina zagotavlja zavodu v svojem vsakoletnem proračunu skladno z materialnimi možnostmi finančna sredstva za opravljanje njegove dejavnosti, hkrati pa zavodu pomaga uresničevati tudi konkretne spomeniškovarstvene akcije. £>bseg materialne pomoči zavodu je odvisen od objektivnih
splošnih potreb, pa tudi od programa dela, vneme in uspehov zavoda.
5.	Zdravstvo
71.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu,
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja,
—zobozdravstvena pomoč,
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah,
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah,
—	prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih in porodnic v zdravstvene zavode,
—	patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja.
Občina skrbi tudi za zagotovitev preskrbe z zdravili v vseh naseljih, kjer to zahtevajo potrebe občanov.
72.	člen
Občina posebej pospešuje razvoj preventivne zdravstvene službe, zlasti cepljenja in skrbi za zdravstveno prosvetno vzgojo ter zagotavlja za to potrebna sredstva.
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu s splošnimi predpisi. Občina ustanavlja zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Občina materialno in moralno podpira organizacijo Rdečega križa zaradi napredka zdravstvene vzgoje in prosvete.
Občina izda poseben odlok o obveznem pregledu učnega in vzgojnega osebja.
Občina organizira mrliško pregledno službo in predpiše tarifo za delo mrliških preglednikov.
V občini obstoji zdravsveni center, ki opravlja strokovne zadeve splošnega pomena za zdravstveno varstvo in druge upravne zadeve, ki mu jih poveri občinska skupščina oziroma so mu naložene s splošnimi predpisi.
Občina skrbi za sanitarno nadzorstvo po posebnem upravnem organu (sanitarna inšpekcija).
73.	člen
Zdravstveno varstvo občanov, ki niso zavarovani po splošnih predpisih o zdravstvenem zavarovanju in nimajo sredstev za zdravljenje, se zagotovi iz sredstev občine.
Podbrobnejše določbe o tem se predpišejo s posebnim odlokom.
6.	Socialno varstvo
74.	člen
Občina ima na področju socialnega varstva naslednje naloge:
—	skrbi za organiziranje dejavnosti in služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinstev,
—	skrbi za odpravljanje vzrokov in pojav, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme.
—	skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo in podobno),
—	skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi,
—	organizira pomoč starim in bolnim osebam na 4omu ali z oddajo v zavodsko varstvo,
—	zagotavlja denarno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom,
—	skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter za njihove družine, ki potrebujejo posebno pomoč,
—	skrbi za rehabilitacijo mlajših oseb in invalidnih in defektnih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev,
—	skrbi za organiziranje družbene prehrane.
Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva s tem, da ustanavlja socialne zavode, skrbi za njihovo delovanje in razvoj in jim daje na razpolago potrebna sredstva v vsakoletnem proračunu oziroma iz ustreznih skladov. Poleg tega opravlja občina določene naloge s področja socialnega varstva neposredno preko svojih organov.
Občinska skupščina lahko s soglasjem krajevne skupnosti prenese določene pravice in obveznosti do socialnih zavodov na krajevne skupnosti.
Ustanavljanje, financiranje in delo socialnih zavodov ie urejeno s splošnimi predpisi in s statuti teh zavodov.
75.	člen
Občanom, ki nimajo najnujnejših sredstev za življenje in hkrati niso sposobni za delo ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in zmožen vzdrževati, zagotavlja občina doponilna sredstva za preživljanje po posebnem odloku, ki ga sprejme občinska skupščina. V odloku se podrobneje določijo pogoji in druge okoliščine glede dajanja socialne pomoči. V odloku se lahko tudi določi, da se socialna pomoč daje samo na podlagi ustreznih predlogov pristojnih organov krajevnih skupnosti, skladno s statuti teh skupnosti. V odloku se določi tudi minimalni znesek oziroma minimalni obseg socialne pomoči, ki mora zagotoviti sredstva za hrano in najnujnejšo obleko.
Občina skrbi za preživninsko varstvo ostarelih kmetov in njihovih družinskih članov, ki so oddali zemljo v družbeno lastnino. Preživninsko varstvo se uredi s posebnim odlokom.
76.	člen
Občina ustanovi po potrebi center za socialno delo kot poseben zavod ali upravni organ, ki strokovno povezuje in vsklajuje službe socialnega varstva in opravlja strokovne analitične naloge, sestavlja program dela, proučuje vzroke posameznih socialnih problemov in zboljšanje socialnega dela. Socialni center sodeluje pri reševanju socialnih problemov z družbenimi organizacijami, predvsem z občinskim odborom SZDL in z občinskim odborom Rdečega križa.
7.	Telesna vzgoja, šport in rekreacija
77.	člen
Občina pospešuje razvoj telesno-vzgojne in športne dejavnosti v društvih, učnih in vzgojnih zavodih.
Občina skrbi za rekreacijo (oddih) občanov.
Občina ustanavlja ali pomaga pri ustanovitvi organizacij in društev, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom, planinstvom, taborništvom, izletništvom in drugimi oblikami rekreacije.
Občina daje na razpolago zemljišča za zgraditev telesno-vzgojnih, športnih in rekreacijskih naprav in objektov.
Občina materialno podpira organizacije in društva,
ki se bavijo s telesno vzgojo, športom in rekreacijo s tem, da zagotovi potrebna sredstva v vsakoletnem proračunu ali v posebnem skladu. Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina organizacijam in društvom, je odvisen od programov in uspehov na področju posamezne dejavnosti in od prizadevanja in vneme organizacije oziroma društva.
Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za telesno vzgojo, šport in rekreacijo, lahko dajeta organizacijam in društvom priporočila za njihovo delo. Organizacije in društva so dolžna priporočila proučiti na sejah svojih naj višjih organov in sporočiti glede priporočil svoja stališča.
Obveznosti krajevnih skupnosti glede telesne vzgoje, športa in rekreacije so določene v njihovih statutih.
78.	člen
Občina skrbi za razvoj lava in ribolova, ki nimata parno gospodarskega pomena, ampak sta važna tudi za oddih in turizem.
Občina materialno podpira organizacije in društva, ki se bavijo z lovom in ribolovom v okviru materialnih možnosti.
8.	Zaposlovanje
79.	člen
Občina skrbi za zaposlitev svojih občanov po njihovih sposobnostih in potrebah skladno S programom in planom občine.
Občan si mora tudi sam prizadevati, da si najde primerno zaposlitev kjerkoli v državi po svojih zmožnostih, sposobnostih in drugih okolnostih.
80.	člen
Občina določi v vsakoletnem planu število delavcev, ki se bodo predvidoma na novo zaposlili v delovnih organizacijah v občini.
81.	člen
Občina zagotavlja posebno pomoč invalidom glede rehabilitacije oziroma usposobitve za delo na primernih delovnih mestih v občinskih upravnih organih in drugje, skladno s splošnimi predpisi.
82.	člen
Službo zaposlovanja delavcev opravlja posebni zavod po splošnih predpisih in po določbah svojega statuta.
Občinska skupščina in svet, pristojen za delo, lahko dajeta zavodu za zaposlovanje delavcev priporočila. katera je dolžan zavod proučiti na seji svojega najvišjega organa in sporočiti glede priporočil svoja stališča.
Občina zlasti skrbi tudi za usmerjanje absolventov osnovnih šol v poklice in v tem pogledu sodeluje z omenjenim zavodom.
9.	Pravna pomoč
83.	člen
Občina zagotavlja svojim občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in zakonitih interesov pravno pomoč skladno s splošnimi predpisi.
Pravna pomoč je brezplačna v zadevah delovnih razmerij in socialnega zavarovanja, kakor tudi za vojaške vojne invalide in udeležence NOV in socialno šibke občane, lahko pa tudi v drugih zadevah.
Služba pravne pomoči se organizira v Šentjurju pri Celju in po možnosti tudi na sedežih krajevnih skupnosti.
Službo pravne pomoči uredi občinska skupščina s posebnim odlokom.
10.	Druge obveznosti
84.	člen
Občina skrbi za organiziranje pomoči družini, zlasti zaposlenim ženam glede gospodinjstva.
Pomoč družini organizirajo krajevne skupnosti skupno z delovnimi organizacijami in službo socialnega varstva.
85.	člen
Občina skrbi za organiziranje in poslovanje veterinarske službe skladno s splošnimi predpisi.
86.	člen
Občina skrbi za izvrševanje zavarovalne službe skladno s splošnimi predpisi.
87.	člen
Občina skrbi, da se opravlja požarno-varnostna služba po splošnih predpisih na celotnem območju občine, da se zagotovi varnost življenj in imetja občanov ter družbe.
To službo opravljajo občinska gasilska zveza, gasilska društva in enote.
Občinska skupščina zagotovi vsako leto v občinskem proračunu ali v gasilskem skladu potrebna finančna sredstva za vzdrževanje in pospeševanje požarno-varnostne službe.
Nadzor nad izvrševanjem požarno-varnostne službe vodi občinska skupščina po svojem za to pristojnem organu.
88.	člen
Občina po potrebi skrbi za ustanovitev in poslovanje drugih služb za zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
O ustanovitvi in financiranju teh služb odloči občinska skupščina na predlog zborov volilcev ali krajevnih skupnosti.
IV. del
FINANCIRANJE NALOG OBČINE
89.	člen
Občina samostojno določa sredstva, ki ji pripadajo iz osebnih dohodkov in drugih virov na podlagi zakona, skladno z načelom delitve po delu. Ta sredstva občina uporablja za financiranje družbenih nalog občine na svojem območju.
S sredstvi, ki občini pripadajo, občina samostojno razpolaga.
90.	člen
Občina razporeja svoje dohodke v vsakoletni občinski proračun in v svoje sklade samostojno v soglasju s splošnimi predpisi.
91.	člen
Občina sme uvesti tiste vire dohodkov, za katere je pooblaščena z zakonom.
92.	člen
Občina lahko zbira sredstva tudi s prostovolj nitni prispevki občanov, krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij za določene posamezne potrebe, ali za skupne splošne potrebe, po sklepih zborov volilcev oziroma naj višjih organov organizacij ali krajevnih skupnosti.
Sredstva, ki jih dobi občina na način, določen v prvem odstavku tega člena, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila zbrana.
93.	člen
Iz sredstev proračuna se krijejo potrebe delovanji občinske skupščine in njenih organov in druge potrebe, ki se ne financirajo iz občinskih skladov ali iz drugih virov.
94.	člen
Sredstva za redno delovanje občinske skupščine in njenih organov se zagotovijo v primerni višini in ne morejo biti večja od dohodkov iz skupnih virov dohodkov, ki pripadajo občini.
95.	člen
Občinska skupščina ustanavlja s posebnimi odloki sklade za financiranje posameznih služb in dejavnosti splošnega pomena, ki ima trajen značaj na posameznih področjih in za katerih uspešno delovanje je treba zagotoviti stalna sredstva.
Skladi se ustanavljajo po splošnih predpisih.
96.	člen
V vsakoletnem občinskem proračunu se določi odstotek sredstev, ki se prepusti posameznemu skladu kot dotacija. Ta odstotek mora biti v okviru splošnih predpisov in v soglasju z dejanskimi potrebami.
97.	člen
Delovnim organizacijam lahko daje občinska skupščina poroštva (garancije) za najemanje posojil.
Poroštvo se da na podlagi ekonomske dokumentacije, iz katere mora biti razvidna nedvomna ekonomska potreba in rentabilnost posojila, ki se najema. Če vsega tega ni, se poroštvo ne sme dati.
O postopku glede prošenj za dajanje poroštva izda občinska skupščina ali po njenem pooblastilu svet za družbeni plan in finance posebno navodilo.
98.	člen
Če redna sredstva občine ne zadoščajo za kritje potreb, se lahko občina zadolži z najetjem posojila v okviru splošnih predpisov.
99.	člen
Občina lahko po sklepu zbora volilcev uvede poseben krajevni prispevek skladno s splošnimi predpisi.
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim prispevkom. se lahko uporabijo samo za potrebe, določene s sklepom zbora volilcev.
100.	člen
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo svoja sredstva za kritje skupnih potreb občine oziroma za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena.
Združena sredstva se ne smejo uporabiti v druge namene.
101.	člen
Kreditno in finančno politiko na območju občine izvaja komunalna banka v okviru splošnih predpisov in priporočil, ki jih daje občinska skupščina.
102.	člen
V vsakoletnem občinskem proračunu se določijo dotacije posameznim zavodom, organizacijam in društvom in krajevnim skupnostim, ki morajo biti v okviru materialnih možnosti, dejanskih potreb in skladne z določbami tega statuta.
103.	člen
Občinska skupščina določa vire dohodkov z družbenim planom in z odloki.
Občinska skupščina predpisuje davke v okviru splošnih predpisov in pri tem upošteva dejanske skupne potrebe v občini in materialne zmogljivosti občanov.
104.	člen
Občinska skupščina sprejme po zaključku leta odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna za preteklo leto.
105.	člen
Predlog proračuna in zaključnega računa mora dati občinska skupščina pred sprejetjem v obravnavo zborom volilcev, ki lahko stavijo svoje pripombe.
106.	člen
Občinska skupščina daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom občinskih skladov v okviru splošnih predpisov.
Občinska skupščina lahko da upravnemu odboru sklada priporočila za delo in uporabo sredstev sklada.
Upravni odbor sklada mora dajati občinski skupščini na njeno zahtevo poročila ob predložitvi zaključnega računa.	'	.
107.	člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina po predhodnem pregledu po organih družbenega knjigovodstva. Isto velja glede soglasja k zaključnim računom skladov.
108.	člen
Zagotovi se javnost oziroma obveščanje občanov glede uporabe sredstev sklada. V ta namen se morajo finančni načrti in zaključni računi skladov objaviti na isti način, kakor odloki. Predložiti se morajo tudi v obravnavanje zborom volilcev.
V. del
ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
1.	Splošna določila
109.	člen
V občini izvršuje funkcijo oblasti in upravljanja družbenih zadev kot predstavniško telo občinska skupščina in organi, ki so njej odgovorni. Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Sodno funkcijo v občini izvršujejo občinsko sodišče in višja sodišča kot samostojni organi družbene skupnosti.
Funkcijo tožilstva za območje občine izvršuje občinsko javno tožilstvo.
110.	člen
Določbe o volitvah odbornikov občinske skupščine so v ustavi in v splošnih predpisih o volitvah.
Določbe o sodiščih so v ustavi in v splošnih predpisih o sodiščih.
2.	Sestav občinske skupščine
111.	člen
Občinsko skupščino sestavlja občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinska skupščina šteje skupaj 54 odbornikov. Občinski zbor ima 27 odbornikov, zbor delovnih skupnosti pa tudi 27 odbornikov.
112.	člen
Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
113.	člen
Ob splošnih volitvah vseh odbornikov občinske skupščine ali vseh odbornikov posameznega zbora določi občinska skupščina na prvi seji, katerim odbornikom traja prva mandatna doba 2 leti.
Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje 1 mesec pred potekom mandata. Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih odbornikov.
114.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik obeh zborov občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
Odbornik občinske skupščine je lahko odpoklican pred potekom svoje mandatne dobe. Odpoklic se opravi po 5 plošnih predpisih.
3.	Pravice in dolžnosti odbornikov
115.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam občinske skupščine, sodelovati pri njenem delu, sodelovati pri delu skupščinskih svetov in komisij, v katere so izvoljeni in opravljati druge naloge in dolžnosti, katere jim poveri občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico udeleževati se sej sveta krajevne skupnosti na območju katere so bili izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine se lahko udeležujejo tudi sej tistih skupščinskih svetov in komisij, v katere niso bili izvoljeni kot člani in lahko sodelujejo pri obravnavanju posameznih zadev, nimajo pa glasovalne pravice.
116.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni, da se udeležujejo zborov volilcev na območju, za katero so bili izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine so dolžni obveščati o sklepih zborov volilcev občinsko skupščino in njene organe.
Odborniki občinske skupščine morajo najmanj dvakrat letno poročati zboru volilcev območja, za katero so bili izvoljeni, o delu občinske skupščine.
117.	člen
Odborniki občinske skupščine ne morejo biti izvoljeni oziroma imenovani v več kakor dva organa občinske skupščine, razen v izredno utemeljenih primerih s svojim soglasjem.
118.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevo, ki se pripravlja za dnevni red seje občinske skupščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki služi za obdelavo in obrazložitev zadeve.
Organi občinske uprave so dolžni odbornikom občinske skupščine omogočiti vpogled v spise, poro-
čila, obrazložitve, osnutke predpisov in drugo gradivo o zadevah, ki jih bo obravnavala občinska skupščina na seji in mu dati potrebna pojasnila. Isto velja tudi glede zadev, ki jih bo obravnaval svet oziroma skupščinska komisija.
119.	člen
Odborniki občinske skupščine smejo postavljati vprašanja predsedniku občinske skupščine, predsednikoma obeh zborov,predsednikom svetov in skupščinskih komisij kakor tudi tajniku in predstojnikom občinskih upravnih organov o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov ter iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb, ki so splošnega pomena za občino ter o tem zahtevati pojasnila.
Na vprašanje je treba odgovoriti oziroma dati pojasnilo po možnosti takoj na seji, najpozneje pa na prvi prihodnji seji. Vprašanja in pojasnila morajo postavljati oziroma zahtevati odborniki občinske skupščine pred pričetkom seje ali pa na sami seji. Vprašanja so lahko pismena ali ustna.
120.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico predlagati, da se vnese v dnevni red seje razprava o zadevah, ki imajo splošen pomen za občino ali širšo družbeno-politično skupnost, kakor tudi o zadevah, svoje volilne enote ali o zadevah, ki so pomembne za določeno krajevno skupnost.
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico predlagati, da občinska skupščina razpravlja in sklepa o vseh zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost.
Pravico dajati občinski skupščini predloge imajo tudi komisije in sveti občinske skupščine.
121.	člen
V važnejših zadevah, ki se tičejo območja volilne enote oziroma krajevne skupnosti, se mora odbornik občinske skupščine posvetovati z volilci te enote oziroma skupnosti in dobiti od njih mnenje predno o teh zadevah razpravlja in sklepa občinska skupščina.
Če zavzame odbornik občinske skupščine v zadevi drugačno stališče kakor volilci, je odbornik dolžan pri razpravljanju seznaniti občinsko skupščino z mnenjem volilcev, obrazložiti neskladnost med svojim mnenjem in mnenjem volilcev in navesti o tem razloge oziroma vzroke, še predno pride do glasovanja o zadevi.
122.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost, da zahtevajo sklicanje zbora volilcev, če smatrajo, da je sklicanje nujno potrebno zaradi obravnavanja določene zadeve.
123.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni ob primernem času sprejemati občane svoje volilne enote v prostorih krajevnega urada in poslušati njihova mnenja in predloge ter jim dajati pojasnila na njihova vprašanja glede dela občinske skupščine in njenih organov.
124.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih odgovorni občanom in občinski skupščini.
125.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v občinski skupščini in
njenih organih. Občinska skupščina izda o tem poseben odlok.
Odborniku občinske skupščine, ki opravlja stalno funkcijo v občinski skupščini, pripada njegovemu delu primerna stalna mesečna nagrada. Taka nagrada se prizna praviloma samo predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine. Odbornik občinske skupščine, ki opravi neko posebno delo za skupščino ali njen organ, lahko dobi enkratno nagrado na podlagi posebnega sklepa občinske skupščine.
126.	člen
Odbornik občinske skupščine uživa odborniško imuniteto po določbah ustave. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku brez privolitve njegovega zbora, vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Ce zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija dotičnega zbora s tem, da mora zbor to privolitev naknadno potrditi.
4.	Pristojnost In delo občinske skupščine
127.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni, zdravstveni in socialni razvoj občine in za življenje občanov ter izdaja predpise in potrebne ukrepe za reševanje teh vprašanj v skladu z zakonom in s tem statutom.
128.	člen
Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti izključno odloča o naslednjih zadevah, ki jih opravlja na svojih sejah:
—	sprejema in spreminja statut občine
—	predlaga republiški skupščini spremembo meja občine
—	sprejema program razvoja, družbeni plan, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna.
—	sprejema odloke in druge splošne predpise
—	daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom občinskih skladov
—	sprejme urbanistični načrt in regulacijski načrt občine in njenih naselij
—	ustanavlja delovne in druge organizacije skladno s splošnimi predpisi
—	ustanavlja in ukinja občinske sklade
—	daje soglasje k združevanju delovnih organizacij skladno s splošnimi predpisi
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino kot celoto in lahko v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema deklaracije in resolucije
—	daje priporočila delovnim in drugim organizacijam v občini o vprašanjih skupnega pomena za občino
—	opravlja družbeno nadzorstvo nad delom delovnih organizacij v občini	'
—voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, delegate v organe okrajne skupščine, sodnika za prekrške in njegovega namestnika, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča; imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov ter opravlja druge volitve, imenovanja in razrešitve oziroma daje o tem soglasje skladno s splošnimi predpisi
—	sklepa o prenehanju mandata odbornikov občinske skupščine ter razpisuje nadomestne volitve po splošnih predpisih o volitvah
—	daje privolitev za odvzem prostosti ali za začetek kazenskega postopka zoper odbornika občinske skupščine
—	obravnava poročila o delu organov občinske skupščine, opravlja nad njimi nadzorstvo in jim daje smernice za njihovo delo
—	razveljavlja in odpravlja nezakonite in nepra-
vilne akte svojih organov razen v zadevah upravnega postopka
—	obravnava poročila občinskega sodišča in občinskega disciplinskega sodišča
—	proučuje poročila, analize in elaborate z raznih področij gospodarskega, komunalnega, kulturnega, prosvetnega, zdravstvenega in socialnega razvoja ter življenja občine, sprejema v zadevah teh dejavnosti sklepe in potrebne ukrepe
—	ustanavlja skupaj z drugimi občinami in z okrajem skupne zavode in službe
—	sklepa o najetju občinskih posojil
—	daje poroštva glede posojil delovnim organizacijam in skladom
—	sprejema poslovnik o delu občinske skupščine
—	daje soglasje k sklepom zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma
—	proglaša zaslužne osebe za častne občane
—	sklepa o višini nagrade za predsednika in podpredsednika občinske skupščine in o povračilu stroškov odbornikom v zvezi z opravljanjem njihove funkcije ter članov svetov in komisij o enkratnih nagradah odbornikom za izredno delo
—	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno pristojnost po splošnih predpisih in po tem statutu, kolikor je določeno, da o njih odloča občinska skupščina izključno na svoji seji
Občinska skupščina izvršuje tudi naloge in zadeve s področja narodne obrambe, ki so po predpisih v njeni pristojnosti, seznanja občane z dolžnostmi, ki jih imajo glede narodne obrambe in zagotavlja V proračunu potrebna sredstva za opravljanje nalog narodne obrambe.
129.	člen
Sklepi, ki jih sprejme občinska skupščina brez poprejšnjega sodelovanja občanov, organov in organizacij, kjer je tako sodelovanje po splošnem predpisu ali statutu obvezno, so neveljavni.
130.	člen -
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svetih in komisijah in po organih občinske uprave.
Seje občinske skupščine in njenih organov so javne.
131.	člen
Občinska skupščina kot splošči družbeno-politični zbor občine obravnava s predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij (Socialistične zveze delovnega ljudstva, sindikati in drugimi organizacijami) in z drugimi predstavniki javnosti v občini vprašanja, ki so splošnega in skupnega pomena za občino kot celoto.
Sejo občinske skupščine kot splošnega družbenopolitičnega zbora skliče predsednik občinske skupščine sporazumno s predsednikom občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva.
132.	člen
Občinska skupščina mora vabiti na sejo predstavnike delovnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašanja iz področja določene organizacije.
133.	člen
Občinska skupščina opravlja delo na svojih sejah na podlagi delovnega programa, ki ga sprejme začetkom leta na predlog odbornikov, svojih organov, delovnih in drugi organizacij.
134.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno.
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno razpravljal in odločal o posameznih vpraša-
njih iz delovnega področja občinske skupščine. Ločeno obravnavanje in odločanje lahko zahteva najmanj ena tretjina odbornikov določenega zbora.
Zbora na ločenih sejah sprejemata:
—	statut občine
—	program in plan, urbanistični in regulacijski načrt
—	proračun in zaključni račun
—	odloke o uvedbi občinskih davščin
—	odlok o javnem redu in miru
—	sklepe, če zahteva ločeno sprejemanje splošni predpis.
Vsak zbor občinske skupščine samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora
—	voli in razrešuje člane mandatno-imunitetne komisije
—	razpisuje nadomestne volitve
—	odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornikov zbora
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane v izključno pristojnost.
135.	člen
Seje občinske skupščine in seje zborov sklicuje predsednik občinske skupščine po sprejetem delovnem programu oziroma po dejanski potrebi, če zahteva tretjina odbornikov občinske skupščine, da se skliče seja in če se hkrati poda predlog dnevnega reda, mora predsednik občinske skupščine sklicati sejo najpozneje v 10 dneh. Če predsednik v tem času ne skliče seje, jo skliče odbornik občinske skupščine, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. V takem primeru vodi sejo tisti odbornik občinske skupščine, ki ga občinska skupščina v ta namen posebej izvoli.
136.	člen
Sejo občinske skupščine vodi predsednik občinske skupščine, sejo posameznih zborov pa predsednika
zborov.
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni
red.
137.	člen
Pravico razpravljati in glasovati na sejah imajo samo odborniki občinske skupščine. Pravico razpravljati imajo tudi predsedniki svetov in komisij, ki niso odborniki, na območju občine izvoljeni zvezni in republiški poslanci in po posebnem sklepu občinske skupščine o posameznih zadevah dnevnega reda tudi druge osebe, ki so bile vabljene na sejo.
138.	člen
Občinska skupščina in posamezna zbora sklepajo veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
Na skupni seji obeh zborov in na seji posameznega zbora se sprejemajo sklepi z večino glasov navzočih odbornike''.
Statut občine, program razvoja občine, družbeni plan. proračun in zaključni račun, urbanistični in regulacijski načrt, odlok o javnem redu in miru in odloki o uvedbi občinskih davščin se lahko sprejmejo le z dvetretjinsko večino glasov odbornikov vsakega zbora.
139.	člen
Na seji občinske skupščine se glasuje osebno in javno, razen če skupščina sklene, da se bo glasovalo tajno. Tajno se glasuje tudi, če to določa zakon ali drug splošen predpis. Tajno glasovanje lahko predlaga ena tretjina članov vsakega zbora.
140.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo občinske skupščine določi predsednik občinske skupščine upoštevaje delovni program skupščine ob sodelovanju predsednikov svetov in tajnika občinske skupščine.
Dnevni red seje občinske skupščine določita oba zbora oziroma pri ločenih sejah vsak zbor na pričetku seje.
Predlog za posamezno točko dnevnega reda lahko stavi občinski skupščini vsak odbornik, svet, komisija, najvišji organi upravljanja delovnih in drugih organizacij in zbori volilcev.
Predlogi se lahko stavijo pred sejo občinske skupščine, izven seje in na sami seji do zaključka seje.
Na sami seji lahko stavijo predlog za posamezno točko dnevnega reda samo odborniki.
141.	člen
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati poročila o delu svetov in komisij občinske skupščine, o delu krajevnih skupnosti in zborov volilcev, o delu organov uprave, o delu občinskega sodišča in o izvrševanju programa, plana in proračuna.
Občinska skupščina obravnava tudi poročila o delu drugih organov in organizacij, če je to določeno s splošnim predpisom ali če sama tako odloči.
Poročila o delu občinske skupščine in njenih organov ter poročilo o delu občinskega sodišča se dajo pred obravnavanjem na seji občinske skupščine v obravnavo zborom volilcev.
142.	člen
Predno sprejme občinska skupščina statut občine, program, plan, urbanistični načrt, regulacijski načrt, občinski proračun, zaključni račun, odlok o uvedbi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru, jih da v razpravo zborom volilcev in v javno razpravo občanom.
Zbori volilcev in občani lahko dajejo predloge in pripombe k osnutkom teh predpisov. O pripombah in predlogih sklepa najprej pristojni svet, nato pa občinska skupščina na seji.
Če občinska skupščina sklene, da ne bo upoštevala predloga zbora volilcev in občanov, mora o tem obvestiti zbor volilcev oziroma občane na primeren način in navesti v obvestilu razloge, zaradi katerih predlogov ni bilo mogoče upoštevati.
Predloge in pripombe k osnutkom zgoraj omenjenih predpisov lahko dajejo tudi delovne in družbene organizacije, glede česar velja isti postopek.
143.	člen
Kadar razpravljata in odločata zbora občinske skupščine na ločenih sejah, je predpis oziroma drug sklep sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če sta zbora sprejela predpis oziroma drug sklep v različnem besedilu, se o tem zbora obvestita, da sklepata o vskladitvi besedila. Če se zbora ne zedinita glede besedila, izvolita skupno koordinacijsko komisijo, ki je sestavljena iz enakega števila članov vsakega zbora. Koordinacijska komisija pripravi predlog za vskladitev spornega besedila. Če se koordinacijska komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta r,kupnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če še tudi na skupni seji obeh zborov ne doseže sporazum, se predlog odloži z dnevnega reda. Če pa gre za odlok ali drug sklep, ki bi ga občinska skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in iz utemeljenih razlogov odložitev ni možna, velja besedilo, kakor ga je sprejel občinski zbor.
144.	člen
Občinska skupščina in njeni organi izdajajo pri izvrševanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb, navodil in sklepov.
Odloke izdaja samo občinska skupščina.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam v občini.
Sveti lahko izdajajo splošne predpise samo, če so za to izrecno pooblaščeni s predpisom širše družbeno-politične skupnosti oziroma z odlokom občinske skupščine.
Komisije in upravni organi ne morejo izdati splošnih predpisov.
Občinska skupščina in njeni sveti odločajo na svojih sejah o zadevah v upravnem postopku samo v primeru, kadar je to predpisano z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom oziroma z odlokom občinske skupščine.
Odloki, odredbe in navodila občinske skupščine ter odredbe njenih svetov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje ter začno veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno. Program, plan in proračun veljajo od 1. januarja dotičnega leta, glede drugih splošnih predpisov pa ne more biti določeno, da začno veljati prej kot so bili objavljeni.
V izrednih primerih lahko odloči občinska skupščina, da se zaradi nujnosti splošni predpis objavi na občinski razglasni deski in da velja od dneva take objave.
145.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejmeta oba zbora. Poslovnik podrobneje ureja konstituiranje občinske skupščine, pripravo sej, potek sej, postavljanje predlogov, glasovanje o predlogih in izvrševanje sklepov sej občinske skupščine. Poleg tega ureja poslovnik občinske skupščine tudi delo skupščinskih komisij. Poslovnik se uporablja tudi za ločene seje obeh zborov.
5.	Predsednik občinske skupščine
146.	člen
Občinska skupščina ima predsednika.
Predsednika občinske skupščine izvoli skupščina izmed odbornikov občinskega zbora na predlog 10 odbornikov.
Izvoljen je kandidat, ki dobi dve tretjini glasov vseh odbornikov.
Predsednik se voli za dobo dveh let s tem, da se po konstituiranju občinske skupščine po dveh letih lahko podvrže ponovni izvolitvi.
Volitve predsednika občinske skupščine so tajne.
147.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha njegova funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če se sam odpove funkciji predsednika in če ga občinska skupščina razreši na predlog desetih odbornikov z dvetretjinsko večino glasov vseh odbornikov.
148.	člen
Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje skupščine, predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik občinske skupščine lahko v posameznem primeru pooblasti drugo osebo, da zastopa občino kot pravno osebo. Pred sodišči zastopa občino v premoženjskopravnih zadevah izključno javni pravobranilec.
Predsednik je odgovoren skupščini za svoje delo.
Predsednik občinske skupščine skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, vsklajuje delo njenih organov in delo teh organov z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina.
Zaradi vsklajevanja dela svetov in komisij mora biti predsednik občinske skupščine seznanjen z delom in sklepi organov skupščine in lahko zahteva od njih poročila.
Predsednik občinske skupščine sklicuje občasne konference predsednikov svetov in komisij, daje pripombe k delu svetov, komisij in upravnih organov,
jim daje smernice in navodila ter skrbi, da občinska skupščina, sveti in komisije obravnavajo zadeve, ki so v njihovi pristojnosti.
Predsednik občinske skupščine opravlja tudi zadeve, ki so mu naložene po splošnih predpisih in zadeve, katere mu posebej naloži občinska skupščina.
149.	člen
Predsednik občinske skupščine pregleduje gradivo, ki se pripravlja za sejo skupščine in skrbi skupno s tajnikom občinske skupščine, da dobe odborniki občinske skupščine in druge vabljene osebe pravočasno gradivo o vseh zadevah, ki se bodo obravnavale na seji občinske skupščine.
150.	člen
Predsednik občinske skpupščine skrbi skupno s tajnikom občinske skupščine, da ss izvršujejo sklepi občinske skupščine.
151.	člen
skega postopka zoper tajnika občinske skupščine, sodnika za prekrške in njegovega namestnika, predstojnike občinskih upravnih organov in občinske inšpektorje.
157.	člen
Predsednika občinske skupščine nadomešča, če je zadržan, podpredsednik občinske skupščine. Ce je zadržan tudi podpredsednik, ga nadomešča odbornik, ki ga določi občinska skupščina na seji. Če seje v kratkem času ni mogoče sklicati in skupščina ni določila stalnega odbornika za nadomeščanje, zadeva je pa nujna, določi odbornika za nadomeščanje komisija za volitve in imenovanja za vsak primer posebej. Komisija za volitve in imenovanja mora svojo odločitev predložiti v potrditev na prihodnjo sejo občinske skupščine.
158.	člen
Podpredsednik se voli na enak način kot predsednik.
159.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, naj postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in ‘o njih sklepati.
152.	člen
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo komisije ali sveta, če je predsednik komisije ali sveta odsoten ali če seje na njegovo zahtevo ne skliče. Predsednik da v tem primeru predlog za dnevni red seje sveta ali komisije.
Predsednik občinske skupščine lahko v nujnih primerih imenuje začasno komisijo ali izvrši neko drugo imenovanje iz pristojnosti skupščine, če s tem soglaša komisija za volitve in imenovanja. Imenovanje se predloži v potrditev skupščini na prihodnji seji.
153.	člen
Ce meni predsednik občinske skupščine, da sklep komisije ali sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu ali drugemu splošnemu predpisu, sporoči to predsedniku sveta ali komisije z zahtevo, naj se o zadevi ponovno razpravlja. Ce ostane komisija ali svet pri svojem stališču, lahko predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev sklepa in predloži sporno zadevo občinski skupščini, da o njej odloči na prvi prihodnji seji.
154.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, da mu poroča o delu u-pravnih organov in da mu pripravi poročilo o posameznih vprašanjih iz dela občinske uprave.
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali organ občinske uprave izven upravnega postopka in predlaga občinski skupščini, da o tem odloči.
155.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva posredno preko tajnika občinske skupščine ali neposredno od predstojnikov občinskih upravnih organov potrebne podatke ali poročila o posameznih vprašanjih iz njegovega delovnega področja ali jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo občinske skupščine.
156.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva pri pristojnem disciplinskem sodišču uvedbo disciplin-
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja na podlagi sklepa občinske skupščine.
160.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine določita in javno objavita čas, v katerem bosta sprejemala občane. Cas za sprejemanje občanov ne sme biti krajši kot 10 ur na teden.
161.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine dobivata za svoje stalno delo v občinski skupščini mesečno nagrado, ki se izplačuje vnaprej.
Višino nagrade določi občinska skupščina.
Predsednik in podpredsednik imata pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 delovnih dni.
6.	Sveti
162.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Sveti opravljajo naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in predpisov občinske skupščine.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
163.	člen
Sveti izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših družbeno-političmh skupnosti, kolikor so za to pooblaščeni.
Sveti izdajajo navodila za izvrševanje odlokov in drugih predpisov občinske skupščine, kolikor jih za to pooblasti občinska skupščina.
164.	člen
Sklepe sveta podpisuje predsednik sveta. Odredbe sveta podpisuje predsednik sveta skupno s predsednikom občinske skupščine.
165.	člen
Sveti obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije in jim lahko dajejo priporočila za njihovo delo.
Sveti usmerjajo delo občinskih upravnih organov s svojega področja in nadzorujejo njihovo delo.
Sveti predlagajo splošne predpise in druge sklepe, ki jih prejme občinska skupščina.
Sveti predlagajo ustanovitev, združitev in pripojitev delovnih in drugih organizacij in ustanovitev občinskih skladov.
Sveti obravnavajo vse zadeve, o katerih odloči občinska skupščina, na svoji seji s tem, da skupščini dajejo predloge.
Sveti odločajo v upravnem postopku samo v primerih, kjer to določa zakon ali drug splošen predpis.
Sveti sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja ter družbenimi organizacijami tako, da se z njimi posvetujejo v pomembnejših zadevah iz njihovega delovnega področja in jih vabijo na seje.
Sveti opravljajo tudi druge zadeve, za katere jih pooblasti občinska skupščina.
166.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
V svete se lahko delegirajo in izvolijo samo taki člani, ki imajo potrebno strokovno usposobljenost oziroma izkušnje na področju dela sveta. V svete je treba izvoliti oziroma delegirati predvsem predstavnike strokovnih društev in organizacij, ki delajo na področju sveta.
167.	člen
Občinska skupščina določi s svojim sklepom za vsak svet, katere organizacije delegirajo člane v svet, koliko članov se delegira v svet in koliko jih izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in izmed drugih oseb.
Predsednika sveta izvoli občinska skupščina.
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ne moreta biti člana sveta.
Delovne in druge organizacije so dolžne delegirati člane v svet najkasneje mesec dni pred potekom mandata.
Mandat članov svetov traja dve leti.
Občinska skupščina lahko na predlog sveta tudi pred potekom mandatne dobe zaradi nedelavnosti ali iz drugih upravičenih razlogov razreši člana sveta, ki ga je sama izvolila oziroma zahteva od organizacije, ki je člana delegirala, da ga odpokliče in delegira drugega člana.
168.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Predsednik sveta sklicuje seje sveta.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika občinske skupščine, tajnika občinske skupščine in predstojnika upravnega organa občinske skupščine iz področja sveta.
Seje sveta so javne, razen kolikor je s poslovnikom sveta določeno, da so seje v utemeljenih primerih tajne.
169.	člen
Član sveta, ki ga je delegirala delovna ali druga organizacija, se mora posvetovati pred sejo sveta s predstavniki te organizacije oziroma z organi družbenega upravljanja, če bo svet na seji obravnaval vprašanje iz delovnega področja dotične organizacije.
170.	člen
Svet prejme po potrebi v začetku leta delovni program, ki mora biti vsklajen z delovnim programom občinske skupščine, mora pa upoštevati tudi predloge delovnih in drugih organizacij in zborov volilcev.
171.	člen
Svet daje občinski skupščini redna poročila o svojem delu in o reševanju vprašanj iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa ji mora predložiti najmanj enkrat letno.
172.	člen
Predsedniki svetov sodelujejo pri delu občinske skupščine, nimajo pa pravice glasovanja, če niso odborniki občinske skupščine.
173.	člen
Administrativno in strokovno delo za svet opravljajo pristojni občinski upravni organi.
174.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za seje sveta.
Komisije sveta ne morejo samostojno odločati.
175.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija.
Člani sveta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v svetu. Povračilo se prizna s posebnim odlokom tako kakor za odbornike.
176.	člen
Člani svetov so dolžni poročati o svojem delu v svetu in o delu sveta najmanj enkrat letno organizaciji, ki jih je delegirala v svet.
' 177. člen
Vsak svet ima svoj poslovnik, ki si ga sam predpiše.
S poslovnikom se podrobneje uredi delo sveta.
178.	člen
Občinska skupščina lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, ki ni bil izdan v upravnem postopku. V takem primeru občinska skupščina naloži svetu, da po potrebi izda nov akt po danih smernicah, ki so za svet obvezne.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da svet odloča v upravnem postopku samo v takih upravnih zadevah, kjer se odloča po prostem preudarku.
179.	člen
Svet odloča v upravnih zadevah z upravno odločbo, ki jo podpiše predstojnik pristojnega upravnega organa, v katerega delovno področje spada zadeva.
180.	člen
Predsednik sveta skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta. Sklepe sveta izvršuje pristojni občinski upravni organ.
Svet lahko razveljavi ali odpravi nezakonite akte pristojnega upravnega organa, ki niso izdani v upravnem postopku. V takem primeru naloži svet upravnemu organu, da po potrebi izda nov akt po danih smernicah, ki so za upravni organ obvezne.
Predsednik sveta lahko zahteva od predstojnika ustreznega upravnega organa, da pripravi gradivo za posamezna vprašanja s področja sveta za sejo sveta.
Predstojnik ustreznega upravnega organa je dolžan vsakega pol leta poročati svetu o svojem delu in o delu organizacijske enote, ki ji načeluje in o problematiki njenega delovnega področja. S tem v zvezi mora svet najmanj enkrat vsakega pol leta obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
181.	člen
Občinska skupščina ima te-le svete:
1.	svet za gospodarstvo in finance
2.	svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo
3.	svet za delo
4.	svet za socialno skrbstvo in varstvo družine
5.	svet za zdravstvo
6.	svet za kmetijstvo
7.	svet za splošno upravo in notranje zadeve
Število svetov se lahko razširi ali skrči s posebnim odlokom po potrebi.
Število članov sveta se določi s posebnim sklepom občinske skupščine.
182.	člen
Vsak svet ima svoje delovno področje. V primeru, da posega določena zadeva v področje dveh ali več svetov, imata sveta ali sveti lahko skupne seje.
Zaradi vsklajevanja dela svetov sklicuje predsednik občinske skupščine po potrebi konference predsednikov svetov.
183.	člen
Svet za gospodarstvo in finance obravnava zadeve s področja industrije, gradbeništva, urbanizma, prometa, cest, stanovanjskih zadev, komunalnih zadev, obrti, blagovnega prometa, programa, plana in financ, premoženj sko-pravne zadeve ter zadeve turizma in gostinstva.
Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo obravnava zadeve s področja šolstva, kulture in prosvete, predšolske vzoje, telesne vzgoje in športa.
Svet za delo obravnava zadeve s področja dela, posredovanja dela in socialnega zavarovanja.
Svet za socialno skrbstvo in varstvo družine obravnava zadeve s področja splošnega varstva, varstva družine, skrbništva, invalidske zadeve, zadeve borcev NOB in zadeve socialnega varstva.
Svet za zdravstvo obravnava zadeve s področja zdravstva.
Svet za kmetijstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za splošno upravo in notranje zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov občinske skupščine, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, ljudi in premoženja ter druge zadeve, ki ne spadajo v področje nobenega drugega sveta.
184.	člen
Svet lahko po potrebi vpraša za mnenje drug svet predno odloči o neki zadevi.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se svet s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, naj o tem odloči občinska skupščina.
7.	Komisije
185.	člen
Občinska skupščina ima za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za izvrševanje drugih zadev iz svojega delovnega področja stalne in začasne komisije.
Stalne komisije ima občinska skupščina za stalno delo, začasne komisije pa poslujejo samo toliko časa, dokler ne končajo naloge, glede katere so bile ustanovljene.
186.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja
2.	mandatno-imunitetno komisijo občinskega zbora
3.	mandatno-imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti
4.	komisijo za prošnje in pritožbe
5.	komisijo za družbeno nadzorstvo
6.	komisijo za narodno obrambo
Začasne komisije se ustanove s posebnim odlokom občinske skupščine, v katerem se določi sestav komisije in njeno delovno področje.
Občinska skupščina ima tudi druge komisije, ki jih ustanovi za posebne naloge na podlagi predpisov širših družbeno-političnih skupnosti.
187.	člen
Občinska skupščina lahko vsak čas razreši vsakega člana komisije in izvoli novega člana oziroma zahteva delegiranje novega člana.
Odbornik občinske skupščine je lahko član največ dveh stalnih komisij.
Vsako drugo leto se ob novem konstituiranju občinske skupščine na novo konstituirajo tudi stalne komisije.
188.	člen
Komisija za volitve in imenovanja je sestavljena iz odbornikov občinske skupščine, določeno število članov pa delegira vanjo občinski odbor SZDL.
Število članov in razmerje med izvoljenimi ter delegiranimi člani komisije določi občinska skupščina s posebnim sklepom.
Člani obeh mandatno-imunitetnih komisij so samo odborniki ustreznega zbora. Vsaka mandatno-imunitetna komisija ima tri člane.
Komisija za prošnje in pritožbe ima pet članov, ki morajo biti .vsi odborniki občinske skupščine.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima 11 članov. Sestavljajo jo trije odborniki občinskega zbora, trije odborniki zbora delovnih skupnosti in pet oseb, ki jih izvoli občinska skupščina izmed članov svetov občinske skupščine in drugih občanov.
Komisija za narodno obrambo ima določeno število članov na podlagi zakona, ki jih določi občinska skupščina s posebnim sklepom.
189.	člen
Predsedniki komisij morajo biti odborniki občinske skupščine. Predsednike komisij izvoli občinska skupščina. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine praviloma ne moreta biti člana komisij.
190.	člen
Komisija mora vsaj enkrat vsakega pol leta obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
Komisije opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Seje komisije sklicuje predsednik komisije.
Predsednik komisije obvesti o sklicanju seje predsednika občinske skupščine, tajnika občinske skupščine in predstojnika občinskega upravnega organa iz področja komisije.
Delo komisije je javno, razen kolikor je s poslovnikom določeno, da so seje v utemeljenih primerih tajne.
191.	člen
Član komisije, ki ga delegira določena organizacija, se mora posvetovati pred sejo komisije s predstavniki te organizacije, če bo komisija na seji obravnavala vprašanja, ki se tičejo te organizacije in mora občasno o svojem delu v komisiji in o delu komisije obveščati to organizacijo.
192.	člen
Administrativno in strokovno delo za komisijo opravljajo pristojni občinski upravni organi.
Vsaka komisija ima strokovnega tajnika, ki ga določi tajnik občinske skupščine.
193.	člen
Funkcija člana komisije je častna družbena funkcija.
Člani komisije imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v komisiji. Povračilo se prizna s posebnim odlokom tako kakor za odbornike.
194.	člen
Podrobnejše določbe o delu komisij so v poslovniku.
195.	člen
Sklepe in predloge komisij podpisuje predsednik komisije.
196. člen
Vsaka komisija ima svoje delovno področje. V primeru, da posega določena zadeva v področje druge komisije, imata lahko komisiji skupno sejo ali pa komisi|a vpraša za mnenje drugo komisijo, predno odloči o določeni zadevi.
Če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se komisija s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, naj odloči o tem občinska skupščina.
197.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanjem in razrešitvami članov organov skupščine in drugih funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne predloge. Ta komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini, analizira stanje in potrebe po kadrih v upravnih organih občinske skupščine, stanje in potrebe po vodilnih in visokokvalificiranih kadrih v delovnih in drugih organizacijah. Komisija planira potrebe po kadrih in skrbi za strokovno in družbenopolitično izobraževanje kadrov. Komisija predlaga imenovanje in razrešitev uslužbencev občinskih upravnih organov, ki jih imenuje občinska skupščina in daje mnenja tajniku občinske skupščine glede premestitve in dodelitve posameznih uslužbencev občinske uprave na določena delovna mesta. Ta komisija opravlja tudi vse posle personalnega značaja po predpisih o javnih uslužbencih.
198.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov vsakega zbora, s prenehanjem odborniške-ga mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odbor-niška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov in o tem poroča zboru. Ta komisija obravnava tudi vprašanja udeležbe odbornikov na sejah in o tem poroča zboru zaradi morebitnih ukrepov.
199.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih predlože občinski skupščini občani, delovne in druge organizacije.
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava samo take prošnje in pritožbe, kjer gre za zadevo, v kateri je upravni postopek končan ali če gre za zadevo izven upravnega postopka. O pritožbah v upravnem postopku odloča komisija samo, če jo občinska skupščina za to izrecno pooblasti.
Komisija za prošnje in pritožbe lahko v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo zasliši prosilca oziroma pritožnika.
Komisija za prošnje in pritožbe lahko zahteva v zvezi s prošnjo ali pritožbo od občinskih upravnih organov zlasti od referata za prošnje in pritožbe pojasnilo, lahko preiskusi n jihovo delo in stori vse drugo,
kar se ji zdi potrebno zaradi razjasnitve dejanskega stanja.
Komisija da po proučitvi prošnje ali pritožbe pristojnemu organu svoje mnenje in navodila za rešitev, obenem pa obvesti o tem vlagatelja. Če organ, ki mu je komisija dala svoje mnenje za rešitev zadeve, ne upošteva tega mnenja, mora o tem obvestiti komisijo in navesti razloge, zakaj ni upošteval mnenja komisije. Če komisija meni, da razlogi organov niso dovolj tehtni, predloži zadevo v rešitev občinski skupščini.
200.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in nadzoruje ali delovne in druge organizacije in skladi poslujejo po splošnih predpisih, upravljajo družbeno premoženje skladno s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja in če pravilno razdeljujejo družbena sredstva.
Komisija ima v mejah svojega delovnega področja pravico zahtevati gradivo in poročila o delovanju občinskih inšpekcijskih služb ter vabiti na svoje seje predstavnike delovnih in drugih organizacij ter zahtevati od njih, da ji poročajo ali dajo potrebna pojasnila.
Delovne in druge organizacije ter občinski upravni organi morajo komisiji omogočiti izpolnjevanje njenih nalog.
Na podlagi stanja, ki ga ugotovi, opozori komisija pristojne organe na morebitne nezakonitosti in nepravilnosti v poslovanju delovnih in drugih organizacij ter občinske uprave in njihovih uslužbencev.
Komisija predlaga v zvezi z ugotovljenim stanjem občinski skupščini, da izda priporočila in ukrepe zaradi odprave nepravilnosti in nezakonitosti.
Delo komisije za družbeno nadzorstvo ne sme kršiti samoupravnih pravic delovnih in drugih organizacij ..
201.	člen
Komisija za narodno obrambo opravlja vse zadeve iz področja narodne obrambe in civilne zaščite skladno s splošnimi predpisi.
8.	Upravni organi
202.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če ni s splošnim predpisom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi občinski organi oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
Občinski upravni organi opravljajo zadeve svojega delovnega področja samostojno na podlagi zakonov, in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Občinski upravni organi so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in njenim svetom.
Občinski upravni organi rešujejo vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine razen tistih zadev, ki so z zakonom ali drugim predpisom širše družbeno-politične skupnosti, z občinskim statutom ali odlokom občinske skupščine dane v pristojnost drugim organom občinske skupščine.
203.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdajajo občinski upravni organi odločbe v upravnem postopku, vodijo upravni postopek, pripravljajo osnutke splošnih predpisov, ki jih izda občinska skupščina in njeni sveti in opravljajo druge strokovne ter administrativne zadeve za občinsko skupščino, njene svete in komisije.
204.	člen
Občinska skupščina in pristojni svet lahko razveljavi ali odpravi vsak akt občinskega upravnega organa, razen če je izdan v upravnem postopku, če ga šteje za nezakonitega ah neprimernega.
205.	člen
Občinska skupščina lahko skupaj z občinskimi skupščinami drugih občin sklene, da se določene upravne in strokovne službe opravljajo skupno za območje več občin, če je to smotrno, cenejše in uspešnejše.
206.	člen
Občinski upravni organi so naslednji:
1.	temeljni organi
—	oddelek za skupne in družbene službe
—	odde>ek za gospodarstvo in finance
—	odsek za notranje zadeve
—	odsek za narodno obrambo
2.	posebni in drugi organi
—	krajevni uradi
—	sodnik za prekrške
—	občinsko disciplinsko sodišče
—	služba pravne pomoči občanom
—	upravne komisije
Inšpekcijsko službo na posameznih področjih opravljajo občinski inšpektorji, ki so v sestavu ustreznega temeljnega organa uprave.
Inšpektorji samostojno opravljajo vse inšpekcijske zadeve iz svojega področja v okviru splošnih predpisov.
207.	člen
Vsak občinski upravni organ ima predstojnika-Predstojnik je starešina upravnega organa in skrbi, da organ v redu posluje ter odgovarja za delo organa-
208.	člen
Tajnik občinske uprave skrbi, da občinski upravni organi kot celota poslujejo v redu, izpolnjujejo svoje naloge, se ravnajo po zakonih in drugih splošnih predpisih ter po smernicah občinske skupščine in njenih organov.
Tajnik občinske skupščine je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku.
Tajnik skrbi za vsklajevanje dela občinskih uprav-pih organov, daje pravna mnenja o pomembnejših vprašanjih in osnutkih predpisov, udeležuje se sej občinske skupščine in sodeluje pri razpravljanju brez glasovalne pravice, poroča predsedniku občinske skupščine, če meni, da kakšen akt organa občinske skupščine ni v skladu s splošnimi predpisi, vsaj enkrat letno poroča občinski skupščini o poslovanju občinske uprave in o ukrepih, ki jih je storil zaradi izboljšanja poslovanja in odprave pomanjkljivosti.
Tajnik razporeja in premešča uslužbence v občinskih upravnih organih po zaslišanju komisije za volitve in imenovanja.
Tajnik izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih v okviru svoje pristojnosti.
Tajnik izreka disciplinske kazni uslužbencem občinskih upravnih organov za disciplinske nerednosti jn zahteva uvedbo disciplinskega postopka zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev pri okrajnem disciplinskem sodišču.
Tajnik potrjuje načrt letnih dopustov, ki ga izdelajo in predlagajo predstojniki upravnih organov ob sodelovanju delovnega kolektiva.
Tajnik sodeluje s svetom delovnega kolektiva in rešuje skupaj z njim vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo upravnih organov, sistemizacijo delovnih mest, delitev dohodka in druga vprašanja.
Tajnik je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna in je odgovoren za pravilno in smotrno uporabo proračunskih sredstev.
Tajnik opravlja druge zadeve, ki spadajo v njegovo delovno področje po predpisih občinske skupščine in predpisih širših družbeno-političnih skupnosti.
Tajnik lahko prenese pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti na predstojnike upravnih organov-
Tajnik lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov občinskih upravnih organov, če ugotovi, da so v nasprotju s splošnimi predpisi, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika-
Tajnik zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovnega kolektiva izven upravnega postopka. Akt o zadržanju in zadržani akt sam mora tajnik z obrazložitvijo poslati takoj arbitražnemu svetu, ki odpravi akt, če je nezakonit, v nasprotnem primeru pa odpravi samo akt o zadržanju.
209.	člen
Za tajnika občinske skupščine se lahko postavi, kdor ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, primerno prakso v občinski upravi, organizacijske sposobnosti in je za to mesto tudi primeren po svojih osebnih lastnostih.
210.	člen
V	oddelku za skupne in družbene službe se opravljajo posli za skupščino, pripravljajo normativni akti, posli glavne pisarne, strojepisnice, ekonomata, raču-povodstva in sprejemne pisarne. V tem oddelku se opravljajo tudi posli zdravstva in socialnega varstva, prošnje in pritožbe, invalidske zadeve in zadeve šolstva, prosvete in kulture. V tem oddelku je tudi sanitarna inšpekcija.
V	oddelku za gospodarstvo in finance se pripravlja plan, analize, opravljajo posli statistike, premo-ženjsko-pravne zadeve, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve in finance (odmera davkov, takse, registracija računov in davčno knjigovodstvo). V tem oddelku je tudi tržna inšpekcija, veterinarska inšpekcija, gozdarska inšpekcija, gradbena inšpekcija, kmetijska inšpekcija in inšpekcija dela.
V	odseku za notranje zadeve se opravljajo vse zadeve iz področja notranjih zadev.
V	odseku za narodno obrambo se opravljajo vse zadeve iz področja narodne obrambe.
211- člen
Podrobnejše določbe o notranji organizaciji in delu občinskih upravnih organov se predpišejo s posebnim odlokom-
212.	člen
Na območju občine obstoje krajevni uradi, da se omogoči občanom, ki so oddaljeni od sedeža občine, lažje in hitrejše urejanje svojih zadev pri občinskih upravnih organih.
Krajevni uradi imajo naslednje delovno področje:
—	vodijo matične knjige, državljanske knjige, volilne imenike in izdajajo izpise iz njih
—	izdajajo živinske potne liste
—	izdajajo potrdila v okviru splošnih predpisov
—	sprejemajo vloge, ki jih pošiljajo občinski skupščini in njenim organom občani ter druge osebe in organizacije
•— vodijo evidenco vojaških obveznikov
—	opravljajo prijavno in odjavno službo in vodijo evidenco občanov
—	opravljajo druge zadeve po splošnih predpisih in zadeve, katere jim naloži občinska skupščina in njeni organi.
Krajevni urad je podrejen neposredno tajniku občinske skupščine in dela po njegovih navodilih in po navodilih pristojnega občinskega upravnega organa.
Krajevni urad opravlja po potrebi tudi administrativno in strokovno službo za krajevno skupnost na določenem območju.
Zakonske zveze se sklepajo na sedežu občine. Isto velja za slovesno dajanje imen novorojenčkom (bo-trovanje).
213.	člen
V občini so tile krajevni uradi:
1.	Krajevni urad Slivnica pri Celju za naselja: Bukovje pri Slivnici, Drobinsko, Gorica pri Slivnici, Javorje, Jazbin vrh, Jelce, Kalobje, Kostrivnica, Koš-nica, Osredek, Paridol, Podlešje, Planinca, Rakitovec, Slivnica pri Celju, Sele, Tratna ob Voglajni, Trno, Trška gorca, Turno, Vezovje, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Voduce, Voglajna;
2.	Krajevni urad Dramlje za naselja: Marija Dobje, Dramlje, Grušče, Jarmovec, Jazbine, Laze pri Dramljah, Pletovarje, Razbor, Spodnje Slemene, Zgornje Slemene, Straža na Gori, Svetelka, Šedina, Trnovec pri Dramljah (del), Vodule, Zalog pod Uršulo;
3.	Krajevni urad Ponikva za naselja: Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Dobovec pri Ponikvi, Dolga gora, Hotunje, Lutrje, Okrog, Ostrožno pri Ponikvi (del), Podgaj, Ponikva, Ponkvica, Slatina pri Ponikvi, Uniše, Žagaj pri Ponikvi, Zgornje Selce, Srževica pri Ponikvi;
4.	Krajevni urad Dobje pri Planini za naselja: Brezje pri Dobjem, Dobje pri Planini, Gorica pri Dobjem, Hrušovje, Jezerce pri Dobjem, Presečno, Ravno, Repuš, Suho, Slatina pri Dobjem, Škarnice, Završe pri Dobjem, Večje brdo, Laziše;
5-	Krajevni urad Planina pri Sevnici za naselja: Brdo, Doropolje, Golobinjek pri Planini, Loke pri Planini, Podpeč nad Marofom, Prapretno, Planina pri Sevnici, Planinska vas, Planinski vrh, Podvine, Podlog pod Bohorjem, Podpeč pri Šentvidu, Šentvid pri Planini, Tajhte, Vejice, Visoče;
6-	Krajevni urad Loka pri Žusmu za naselja: Dobrina, Hrastje, Loka pri Žusmu;
7.	Krajevni urad Prevorje za naselja: Dobje pri Lesičnem, Krivica, Lopaca, Straška gorca, Žegar.
Posli iz pristojnosti krajevnih uradov se opravljajo na sedežu občine za naslednja naselja, ki so v okolici Šentjurja pri Celju: Bezovje pri Šentjurju, Bo-tričnica, Brezje ob Slomu, Cerovec, Crnolica, Goričica, Grobelno (del), Hrušovec, Jakob pri Šentjurju, Kameno. Krajnčiča, Lokarje, Nova vas pod Ritnikom, Podgorje pod Resevno, Podgrad, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Repno, Rifnik, Sotensko pod Kalobjem, Stopče, Šentjur pri Celju, Šibenik, Tratna pri Grobel-nem, Trnovec pri Dramljah (del), Vodruž, Vrbno in Zlateče pri Šentjurju.
214.	člen
Občinski sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji upravnokazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinske skupščine in o prekrških, določenih s predpisi širših družbeno-političnih skupnosti, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške.
Sodnik za prekrške mora vsaj enkrat letno poročati o svojem delu občinski skupščini.
215.	člen
Občinsko disciplinsko sodišče posluje v disciplinskih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti po določbah zakona.
Občinsko disciplinsko sodišče je dolžno enkrat letno poročati o svojem delu občinski skupščini.
216.	člen
Služba pravne pomoči občanom skrbi, da se nudi občanom pravna pomoč.
Služba pravne pomoči je dolžna vsaj enkrat letno poročati o svojem delu občinski skupščini.
217- člen
Sestav in delo upravnih komisij je urejeno s posebnimi odloki oziroma s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti-
Upravne komisije so dolžne poročati o svojem delu občinski skupščini in pristojnim svetom.
218.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov (načelniki, šefi) podpisujejo odločbe, ki jih izda upravni organ in svet.
Upravne odločbe, ki jih izda občinska skupščina, podpisuje tajnik občinske skupščine.
219.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov organizirajo delo organa in določajo uslužbencem naloge.
Tajnik občinske skupščine in predstojniki upravnih organov lahko v utemeljenih primerih pooblastijo določene uslužbence svojih upravnih organov za podpisovanje v določenih vrstah zadev.
220.	člen
Za predstojnika občinskega upravnega organa je lahko postavljen, kdor ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, primerno prakso v državni upravi, organizacijske sposobnosti in je za to mesto tudi primeren po svojih osebnih lastnostih.
Občinskega sodnika za prekrške izvoli občinska skupščina v skladu s splošnimi predpisi.
Za šefa krajevnega urada se poleg ostalih pogojev zahteva srednja strokovna izobrazba.
Predsednik ali član občinskega disciplinskega sodišča mora imeti dovršeno pravno fakulteto. Kolikor to iz kadrovskih razlogov ni mogoče, pa mora ta pogoj izpolnjevati tajnik tega sodišča- Tajnika občinskega disciplinskega sodišča postavi iz vrst uslužbencev s soglasjem predsednika občinskega disciplinskega sodišča tajnik občinske skupščine- Za delo tajnika občinskega disciplinskega sodišča se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za strokovne tajnike svetov.
Vsaka upravna komisija mora imeti strokovnega tajnika, ki opravlja po svoji službeni dolžnosti posle, ki so v delovnem področju komisije.
9.	Uslužbenci občinske uprave
221.	člen
V občinskih upravnih organih so zaposleni uslužbenci in delavci. Kjer govori ta statut o uslužbencih, so mišljeni tudi delavci.
Občinski uslužbenci so javni uslužbenci.
222.	člen
Uslužbencem občinske uprave je zagotovljeno samoupravljanje v mejah splošnih predpisov pri urejevanju zadev in vprašanj, ki se nanašajo na delovna razmerja in druga notranja razmerja občinske uprave ter delitev dohodka.
223.	člen
Uslužbenci izvršujejo pravice in dolžnosti samoupravljanja neposredno kot delovni kolektiv in po svetu delovnega kolektiva.
Uslužbenci izvolijo svet delovnega kolektiva izmed sebe. Volitve v svet so tajne- Svet šteje 9 članov
•	224. člen
Delovni kolektiv izvršuje neposredno te-le naloge:
1. voli in razrešuje člane sveta delovnega kolektiva
2.	obravnava poročila sveta delovnega kolektiva
3.	obravnava predlog pravilnika o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka in predlog pravilnika o upravljanju sklada skupne porabe
4.	obravnava predlog finančnega načrta in zaključnega računa občinske uprave
5.	opravlja splošno nadzorstvo nad delom sveta delovnega kolektiva
Podrobnosti o pristojnosti delovnega kolektiva so v posebnem pravilniku.
225. člen
Svet delovnega kolektiva skupno s tajnikom občinske skupščine sprejme pravilnik o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave, sprejme finančni načrt in zaključni račun občinske uprave, odloča o razpisu prostih delovnih mest v občinski upravi in opravlja druge zadeve, o katerih podrobneje govori pravilnik o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave.
Pravilnik o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka občinske uprave potrdi občinska skupščina.
226- člen
Delovna mesta v občinskih upravnih organih se popolnjujejo praviloma na podlagi razpisa-
Odločbo o imenovanju in o razrešitvi ter druge odločbe glede delovnega razmerja tajnika občinske skupščine podpiše predsednik občinske skupščine, vse druge odločbe o delovnih razmerjih uslužbencev pa tajnik občinske skupščine.
Podrobnejše določbe o razpisu in pogojih za posamezna delovna mesta so v splošnih predpisih, v tem statutu in v pravilniku o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka občinske uprave.
227.	člen
Tajnik občinske skupščine lahko predlaga svetu delovnega kolektiva, da obravnava določena vprašanja, glede katerih meni, da je potrebno mnenje sveta.
Tajnik se udeležuje sej sveta delovnega kolektiva, če je na dnevnem redu zadeva, kjer je predpisano skupno reševanje sveta in tajnika.
228.	člen
Svet delovnega kolektiva obvešča predsednika občinske skupščine o svojih sejah. Svet delovnga kolektiva daje predsedniku občinske skupščine poročila o svojem delu.
Predsednik občinske skupščine se lahko udeležuje sej sveta delovnega kolektiva.
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev sklepa, ki ga je sprejel svet sam ali s sodelovanjem tajnika občinske skupščine, če je mnenja, da sklep ni v skladu s splošnimi predpisi ali z načeli družbenega samoupravljanja.
Zadržani sklep sveta delovnega kolektiva pošlje predsednik občinske skupščine arbitražnemu svetu.
229.	člen
Spore med svetom delovnega kolektiva in predsednikom oziroma tajnikom občinske skupščine rešuje arbitražni svet. Ta svet rešuje tudi pritožbe uslužbencev na podlagi pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka občinske uprave.
230- člen
Arbitražni svet imenuje občinska skupščina. Arbitražni svet šteje 3 člane, od katerih morata biti 2 člana odbornika občinske skupščine, 1 član se pa jmenuje iz vrst uslužbencev na predlog sindikalne podružnice.
Odločitev arbitražnega sveta je dokončna.
VI. del
OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA V
OBČINI
1. Krajevne skupnosti
231.	člen
Krajevna skupnost je samostojna samoupravna teritorialna skupnost občanov določenih naselij v občini.
Občani ustanovijo krajevno skupnost zato, da neposredno organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij.
Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomaga hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje delovnih organizacij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov.
Za uresničevanje svojin nalog lahko krajevna skupnost skladno z zakonom ustanavlja delovne organizacije in servise.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da izda predpis ali drug splošen akt-
232.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani za določeno območje na zboru volilcev-
Občinska skupščina da soglasje k sklepu zbora volilcev o ustanovitvi krajevne skupnosti in določitvi njenega območja.
Občinska skupščina da soglasje k sklepu zbora volilcev za spremembo območja krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo za območja, ki tvorijo geografsko, urbanistično in gospodarsko celoto.
233.	člen
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se j s za ustanovitev izjavilo na zboru volilcev najmanj 20% volilcev iz območja krajevne skupnosti.
234.	člen
Zbor volilcev, ki je ustanovil krajevno skupnost, izvoli pripravljalni odbor, ki upravlja krajevno skupnost do izvolitve sveta krajevne skupnosti.
Pripravljalni odbor pripravi in predloži zboru volilcev v roku dveh mesecev osnutek statuta krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti prične veljati, ko ga sprejme zbor volilcev in potrdi občinska skupščina.
235.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba
Krajevna skupnost nima funkcije oblasti in njeni organi nimajo upravnih pooblastil.
Premoženje krajevne skupnosti je družbeno premoženje, ki ga upravlja svet krajevne skupnosti
236.	člen
Krajevna skupnost ima kot svoj organ svet krajevne skupnosti.
Sestav in naloge sveta krajevne skupnosti določi statut krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti se voli na zborih volilcev.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja 2 leti, tako, da se vsako leto zamenja polovica članov sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi poravnalni svet in potrošniški svet v okviru splošnih predpisov.
Statut krajevne skupnosti določi, da ima krajevna skupnost po potrebi še druge organe.
237.	člen
S statutom krajevne skupnosti se podrobneje določi organizacija in delo krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti, delo in organizacija poravnalnih svetov in. potrošniških svetov, način ustanavljanja sendsov, komunalnih in drugih organizacij, razmerje do hišnih svetov in druga vprašanja v zvezi z delom krajevnih skupnosti.
238.	člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih da občina, s sredstvi, ki jih dajo delovne in druge organizacije in s sredstvi, ki jih dajejo občani krajevne skupnosti-
Vire sredstev, ki jih da občina krajevnim skupnostim, določi občinska skupščina vsako leto posebej v svojem proračunu in z drugimi predpisi skladno z zakonom, programom in planom, upoštevaje potrebe krajevne skupnosti, prizadevnosti njihovih organov za napredek in razvoj skupnosti ter druge okoliščine.
239- člen
Občinska skupščina mora na predlog zbora vo-lilcev obravnavati vsako zadevo, ki neposredno zadeva krajevno skupnost.
Občinska skupščina mora vsako leto obravnavati poročilo o delu svetov krajevnih skupnosti.
Zaradi vsklajevanja interesov posameznih krajevnih skupnosti sklicuje predsednik občinske skupščine konference predsednikov svetov krajevnih skupnosti.
240. člen
Krajevna skupnost opravlja družbeno premoženje, ki ji je dano v uporabo, pomaga občinski skupščini in njenim organom pri opravljanju njihovih družbenih nalog na območju krajevne skupnosti, skrbi za varstvo oseb, ki jim je taka pomoč potrebna in predlaga skrbnike za mladoletnike in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo, organizira prostovoljno delo prebivalcev na svojem območju, organizira zbiranje prostovoljnih prispevkov, organizira razne kulturne, zabavne in druge prireditve, daje občinski skupščini in njenim organom predloge in mnenja o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki so določene s splošnimi predpisi in s statutom krajevne skupnosti ter zadeve, za katere jo pooblasti občinska skupščina.
2. Zbori volilcev
241. člen
Občani občine neposredno sodelujejo pri upravljanju občine na zborih volilcev.	'
Zbori volilcev se praviloma sklicujejo za območja volilnih enot, ki so določena za volitve v občinski zbor občinske skupščine, lahko pa se po potrebi sklicujejo tudi za posamezna naselja ali za območje posamezne krajevne skupnosti.
Poleg splošnih zborov volilcev se lahko sklicujejo tudi zbori volilcev delovnih organizacij. Ti zbori se sklicujejo po volilnih enotah kot so določene za volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po ekonomskih in drugih enotah posameznih organizacij-
Način sklicevanja zborov volilcev določi občinska skupščina s posebnim sklepom.
242- člen
Zbori volilcev se sestajajo po potrebi.
Zbor volilcev lahko skliče predsednik občinske skupščine, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali desetina volilcev iz območja, za katero se zbor sklicuje, vendar najmanj 30 volilcev. Zbor volilcev delovnih organizacij lahko skliče tudi ena tretjina članov delovnih organizacij z območja tega zbora.
Kadar zbora volilcev ni sklical predsednik občinske skupščine, mora sklicatelj zbora obvestiti predsednika občinske skupščine o sklicanju zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj 3 dni pred dnevom zbora.
243.	člen
Sklicatelj mora razglasiti sklic zbora najmanj sedem dni pred dnevom zbora. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo sklicuje zbor.
Zbor volilcev lahko skliče tudi občinska skupščina na podlagi sklepa, ki ga sprejme na seji.
244.	člen
Na zborih volilcev lahko sodelujejo vsi občani iz območja zbora volilcev, odločajo pa samo tisti občani, ki imajo splošno volilno pravico.
245.	člen
Na zborih volilcev občani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, ’ pa tudi za življenje in delo v občini in v širših druž-,beno-političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo in zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali statutom občine-
Na zborih volilcev poročajo odborniki občinske skupščine o delu občinske skupščine. Organi družbenega upravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo dati zboru volilcev potrebna pojasnila, če zbor to zahteva
Zbori volilcev obravnavajo poročila o delu občin-sku skupščine in njenih organov ter organov krajevnih skupnosti.
Zbori volilcev dajejo predloge, mnenja in pripombe pred sprejemom posameznih predpisov občinske skupščine.
Zbori volilcev izvršujejo v mejah zakonitih predpisov naloge v zvezi z volitvami odbornikov občinske skupščine, poslancev republiške skupščine in poslancev zvezne skupščine.
Zbori volilcev izvolijo svet krajevne skupnosti v skladu s statutom krajevne skupnosti.
Zbori volilcev opravljajo druge naloge po splošnih predpisih, statutu občine in sklepu občinske skupščine.
246.	člen
Razglas sklica zbora se objavi na občinskih razglasnih deskah in na drug krajevno običajen način (po razglasni postaji, z listki, ki se raznesejo po stanovanjih in pod.).
Za administrativno-tehnično pripravo zbora volilcev, kakor tudi za potrebno gradivo in poročila o zadevah, ki so na dnevnem redu, skrbi sklicatelj.
247.	člen
Zbor volilcev začne predstavnik sklicatelja.
Zbor vodi predsedstvo, ki ga izvolijo volilci na zboru izmed sebe- Predsedstvo sestavljajo predsednik in 2 člana.
Zbor dela na podlagi dnevnega reda, ki ga sprejme ob začetku- Občani, ki imajo volilno pravico, lahko
zahtevajo, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
248.	člen
Občani oziroma volilci lahko na zboru volilcev postavljajo vprašanja odbornikom občinske skupščine v zvezi z delom občinske skupščine in njenih organov.
Odborniki občinske skupščine morajo na vprašanja odgovoriti takoj na zboru volilcev, če pa je treba opraviti poizvedbe in zbrati podatke, pa na prvem prihodnjem zboru volilcev.
249.	člen
Zbor sprejema sklepe z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih.
Zbor je sklepčen, če je na zboru navzoča ena desetina volilcev iz območja, za katerega se sklicuje' zbor ali najmanj 30 volilcev.
250.	člen
Odborniki občinske skupščine so se dolžni pred zborom volilcev seznaniti z vprašanji, ki so na dnevnem redu zbora in si o tem pri organih občinske skupščine preskrbeti potrebne podatke, ki jim omogočajo popolno razumevanje in sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu zbora. Skupno s predsedstvom zbora morajo skrbeti, da se o zboru piše zapisnik, da zapisnik obsega vse sklepe, predloge in mnenja zbora in da se zapisnik pošlje občinski skupščini v roku 5 dni po zboru.
251.	člen
O sklepih zbora volilcev mora razpravljati občin-' ska skupščina ali njen pristojni organ in obvestiti zbor o stališču, ki ga je v zadevi zavzela, takoj po končani seji-
Občinska skupščina in njen organ ne more sprejeti akta, ki obravnava vprašanje, pomembno za življenje in delo v naselju, če se je na zboru volilcev proti njemu izrekla več kot polovica vseh občanov. Prav tako občinska skupščina in njen organ ne more sprejeti akta, ki obravnava vprašanje, pomembno za življenje in delo v občini, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volilcev
Sklepi občinske skupščine, ki bi bili sprejeti v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, so neveljavni.
3.	Referendum
252.	člen
Občinski referendum je oblika neposrednega odločanja občanov.
Na referendumu občani odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezno naselje ali občino kot celoto.
Referendum se lahko razpiše za območje enega ali več naselij ali za območje cele občine.
Referendum se lahko izvrši zato, da se občani izjavijo vnaprej o predlogu odloka ali sklepa, še preden ga je občinska skupščina sprejela, ali pa zato, da potrdijo ali ovržejo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela.
.	253. člen
Referendum razpiše občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko razpiše referendum v zadevah, za katere je mnenja, da bi jih bilo rešiti z referendumom.
Referendum je obvezen tudi glede zadev, za katere je z zakonom predpisano, da morajo o njih odločiti občani z referendumom.
254- člen
Občinska skupščina določi besedilo referenduma. V sklepu o razpisu referenduma mora biti vsebovan predmet in datum referenduma-
Med objavo šklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 15 dni. Razpis referenduma se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem vestniku okraja Celje.
Referendum izvede občinska volilna komisija po postopku, ki velja za volitve v občinsko skupščino. Po enakem postopku se opravi tudi glasovanje. Volilci glasujejo z glasovnicami z »da« ali »ne« na postavljeno vprašanje.
Glasovanje je neposredno in tajno.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo splošno volilno pravico.
255.	člen
Občinska skupščina je dolžna razpisati referendum o določeni zadevi, če to zahteva večina zborov volilcev z območja, za katero naj se referendum opravi.
256.	člen
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina v volilni imenik vpisanih volilcev naselja, za katero se opravi referendum, oziroma volilcev občine-
V primeru, da referendum ni veljaven, se šteje kot da ga ni bilo in občinska skupščina lahko odloči o zadevi ne glede na referendum.
Izid referenduma je za občinsko skupščino obvezen. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Občinska skupščina lahko odloči tudi, da se referendum ponovno razpiše v primeru, da prejšnji referendum ni bil veljaven.
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je zanj glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
VIL del
RAZMERJA OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV DO DELOVNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ
257.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami v občini, organizirajo zbiranje in združevanje teh sredstev ter organizacij za izpolnitev splošnih nalog občine in pri izvedbi drugih splošnih akcij.
Občinska skupščina in njeni organi organizirajo zaradi uresničevanja teh nalog sestanke s predstavniki delovnih in drugih organizacij.
Občinska skupščina in njeni organi imajo do delovnih in drugih organizacij samo tiste pravice, ki so določene v ustavi in zakonu.
Občinska skupščina in njeni organi opravljajo nad delovnimi organizacijami družbeno nadzorstvo s tem, da nadzorujejo zakonitost dela organov teh organizacij in politiko gospodarjenja s sredstvi, ki mora biti v skladu s splošnimi družbenimi interesi, zlasti s programom in planom razvoja občine.
Občinska skupščina in njeni sveti so dolžni proučevati predloge delovnih organizacij in jih obveščati o svojem stališču do teh predlogov.
258- člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko dajejo delovnim organizacijam priporočila. Delovne organi-zacje so dolžne, da o priporočilih razpravljajo na sejah svojih organov in morajo poslati obvestilo, kaj so odločile glede danega priporočila.
Razmerje občinske skupščine in njenih organov do komunalnih organizacij je urejeno v tem statutu posebej.
Kadar občinska skupščina in njeni organi dajejo priporočila, ki imajo pomen za širše področje dejavnosti ali za večje število delovnih organizacij, morajo pred izdajo priporočila dati predlog priporočila v obravnavo zborom volilcev delovnih organizacij.
259.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo, kako delovne organizacije izpolnjujejo plane in jih opozarjajo na pomanjkljivosti ali nepravilnosti njihovih ukrepov, ki bi lahko imeli škodljive posledice za organizacijo ali za občino.
260.	člen
Če delovna organizacija ravna v nasprotju z zakonitimi predpisi, je občinska skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe zoper organe upravljanja po splošnih predpisih. Isto velja, če je delo delovnih organizacij v nasprotju z družbenimi koristmi.
261.	člen
Občinska skupščina priporoči združevanje posameznih delovnih organizacij v večje delovne organizacije, če to narekujejo splošni gospodarski in družbeni interesi in če se s tem doseže kakovostno boljša in količinsko večja proizvodnja oziroma storitve.
262- člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbe za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva in gozdarstva, ustvarjajo pogoje za tako preobrazbo in dajejo v tem pogledu priporočila ustreznim delovnim organizacijam.
263. člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbe za smotrno upravljanje in uporabljanje splošnega družbenega premoženja na območju občine.
Občinska skupščina in njeni organi morajo u-pravljati s splošnim družbenim premoženjem s skrbjo dobrega gospodarja v skladu z zakonitimi predpisi.
Občinska skupščina prepusti splošno družbeno premoženje v uporabo ali upravo delovnim in družbenim organizacijam in krajevnim skupnostim.
Premoženje, ici ni dano v uporabo ali upravo po prejšnjem odstavku tega člena, upravlja občinska skupščina po svojih organih.
VIII.	del
SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI OBČINAMI
264- člen
Zaradi urejevanja zadev, ki imajo skupen pomen za več občin in zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov za območja posameznih občin, lahko zainteresirane občine ustanovijo skupne službd in sklade.
Skupne službe in skladi se ustanovijo na področjih, za katere smatra občinska skupščina, da za (njihovo delovanje ni pogojev na območju ene same občine.
265.	člen	«
Razmerje med občinami pri ustanavljanju skupnih služb in skladov se uredi s posebno pogodbo.
266.	člen
i	•
Občina lahko zaradi uresničevanja svojih nalog z drugo občino ustanavlja tudi skupne delovne organizacije (zavode), združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in prireditve ter druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja-
Razmerje, ki nastane z drugo občino pri ustanovitvi skupnega zavoda, združevanju sredstev in organiziranju skupnih akcij, se določi s posebno pogodbo.
IX.	del
RAZMERJE OBČINE DO OKRAJA
267.	člen
Občina lahko pooblasti okraj Celje za opravljanje tistih nalog, ki se dajo boljše in uspešnejše opravljati pri okraju zaradi enotne ureditve ali če to narekujejo kadrovski in drugi razlogi.
Medsebojna razmerja, ki nastanejo s tako pooblastitvijo, se uredijo s pogodbo, ki se. sklene z okrajem.
268.	člen
Občina lahko z drugimi občinami in z okrajem ustanovi skupne sklade, če je to v interesu občine.
Medsebojno razmerje do drugih občin in do okraja glede finansiranja sklada in drugih nalog, se uredi s pogodbo-	*
X.	del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
269.	člen
Vsi predpisi, ki jih morajo po določbah statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, da se zagotovi izvajanje statuta, morajo biti izdani v enem letu po uveljavitvi statuta. V istem roku morajo biti vsklajena z določbami tega statuta vsa obstoječa stanja
270.	člen
Za spremembe in dopolnitve statuta velja enak postopek kot za sprejem statuta.
271.	člen
Za izvajanje statuta skrbi komisija za statut, ki jo imenuje občinska skupščina kot začasno komisijo.
Komisija za statut daje do zaključka svojega dela tolmačenja določb statuta in navodila za njegovo izvajanje.
Po končanem delu poda komisija za statut občinski skupščini poročilo.
272.	člen
Ta statut se uveljavi s 1. junijem 1964. S tem dnem preneha veljati statut občine Šentjur pri Celju in vsi drugi predpisi statutarnega značaja. Statut se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 011-3/64-1
Šentjur pri Celju, dne 16. aprila 1964
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.




■





■



v 1
"

■















■











-

/
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno
1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.	1