Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
r;eto XVIII,
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski oL št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
štev. 22.
Poštnina jfla?ana v gotovini.
Ljubljana, dne 27. maja 1936.
tfemelj
Zlepa ni bilo dobe, ki bi bila tako nemirno razgibana kakor je naš čas. Zgodovina pač ve povedati o vojnah in revolucijah, o krvavih pretresih v tej ali oni državi, toda vse to je več ali manj ostalo vselej omejeno na posamezne države ali kvečjemu na posamezne skupine držav. Danes pa je nemir zajel ves svet.
Kdor prebira poročila po listih, je brez dvoma že sam imel ta občutek. Zdaj vzvalovi nemir tu, nemir tam. Upori, vstaje, vojne in prekucije so po svetu tako rekoč vsakdanji dogodki. Kdo bo torej obstal v tej zmedi in kako?
Kmet |e steber miru.
Vodilni možje javnega življenja si pač marsikje zastavljajo to vprašanje in zaman iščejo odgovora, ako ne vedo, da je edino kmetski živelj ona sestavina družbe, ki pomeni stanovitnost in mir.
To ni niti kmetova vrlina niti napaka, ampak je glavni pogoj njegovega obstoja. Način kmetovega dela je tak, da zahteva mir. Ni mogoče saditi in sejati in potem nepado-ma vse to pustiti v nemar ter se lotiti kdo ve česa. Kmet, ki bi tako ravnal, bi kmalu za lakoto umrl.
Pri katerem koli drugem delu je prekinitev ali opustitev vsak trenutek mogoča brez posebnih kvarnih posledic. V obrti, v industriji lahko delavec delo v sredi prekine, pa ga čez čas potem nadaljuje in dokonča, pri kmetskem delu pa je to popolnoma izključeno. Zato je naravno, da je po tisoč in tisočletni izkušnji prešla kmetskemu človeku v meso in kri zavest miru.
Radi te njegove lastnosti mu marsikdo očita starokopitnost, zaostalost in trmoglavost, vendar so vsi ti očitki samo izraz površnega in enostranskega pojmovanja. Ne starokopitnost, ampak previdna bojazen, da utegnejo novotarije povzročiti nemir, to je tista moč, ki kmeta sili, da je proti vsemu novemu nezaupljiv in oprezen.
5z večnosti za večnost.
Če v naravi sploh rabimo izraz oziroma pojem večnost, potem je ta veljaven pač le pri kmetskem delu. Priroda je s svojimi silami večna uganka, ki jo človeški rod pač polagoma spoznava, a je ne bo nikoli popolnoma spoznal in doumel. Vsak drobec spoznanja o prirodi nam sicer koristi in nam življenjski boj olajšuje, hkratu pa nam potrjuje in razgrinja, kako neskončna je še množina vsega onega, česar — ne vemo.
In s prirodo, s to večno uganko je kmetski človek ▼ stalnem stiku. Z njo je tako povezan, da mu ni življenja ne obstoja brez nje. Kmetsko del« % vsemi svojimi posebnost-
mi je tako svojsko, tako samoniklo, da ni mogoče delati z njim nobenih takih družabnih poskusov kakor v drugih poklicih. Kdo si more misliti prekinjen je kmetskega obrata v nujnem delu? Že ti dve primeri zadoščata, da nam postane jasno, kako je kmet življenjsko, organsko
Povezan s prirodo.
Iz te povezanosti izvira potem vse drugo. Kmet živi v večnem oklepu neizprosnih pri-rodnih zakonov. Od tod tudi njegova trdost in tista navidezna brezsrčnost, ki jo mnogi smatrajo za nesocijalnost. V resnici je to seveda le nujno iz načina dela izvirajoča odločnost, ki sprejema življenje, kakršno je in ne išče nič nemogočega.
V bistvu je ta realna usmerjenost kmeta prav za prav najboljša in najbolj zdrava podlaga za resnično demokracijo. Kajti demokrat je lahko le tisti, ki se zna premagati in se žrtvovati v prid splošnosti.
Mirno lahko rečemo, da noben družabni sloj ni tega zmožen v taki višini kakor kmet. Mesto vseh drugih dokazov je samo treba pogledati v sodobno vsakdanjost, pa bomo videli, da življenje vsak dan sproti potrjuje našo trditev.
Ha grudi je temelj ...
Naj se človeška družba trudi kakorkoli, naj išče še takih izhodov in potov za ozdravljenje in olajšanje življenja, bo ostalo in mora ostati vse to delo brez uspeha, dokler ne bo vse prizadevanje upoštevalo neizpodbitne resnice, da je kmet temelj življenja oziroma družbe. On dela, pa naj so cene njegovih pridelkov take ali take, naj so pogoji življenja ugodni ali neugodni. On ne pozna besede »stavka«, ne pozna omejevanje v času.
Gruda je ona večna trdnjava, iz katere izvirajo nele gmotne dobrine, ampak tudi duhovne vrednote. Kmetski človek je radi ta-jinstvenosti prirode najbolj dovzeten za religijo in vse sorodne duhovne vrednote (lepoto, dobroto, svetost družine itd.). Njegov naravni način življenja ohranja tudi rod najbolj zdrav. Samo pomislite, kaj bi začela mesta, ako ne bi dobivala vedno osvežitve z dežele? Poglejmo velika imena vseh narodov, pa bomo videli, da je največ zaslužnih in za človeštvo res pomembnih mož izšlo iz kmetov, ako ne neposredno, pa vsaj posredno.
Zakaj smo vse to povedali? Zato, da pokličemo v spomin onim, ki bi se morali teh spoznanj in resnic stalno zavedati in usmerjati svoje delovanje po. njih. Zaman se tru-; dijo in skušajo zgraditi javno življenje oni, ki ne postavila,io temelja svoje zgradbe na edino pravo in trdno podlago, na kmeta. Če
X Občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov se bo vršil v nedeljo, dne 7. junija ob 10.. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani na Turjaškem trgu.
"j države
to velja drugod, velja prav posebno še pri nas, ki smo v pravem pomenu besede
Kmetska država.
Po tem vidiku bi se moralo pri nas ure-* jevati vse javno življenje: prosveta, zakonodaja, socijalno delo itd. Po tem vidiku pa bo mogoče delati samo takrat, kadar bo o vsem odločal kmet, oziroma ljudje njegovega zaupanja. Dokler tega ne dosežemo, ne bo reda, ne bo miru, ne bo nobene stalnosti in ne pravega napredka. Blagoslov je v zemlji in v delu tistih, ki žive z njo. Vse drugo je zmo-* ta, je zabloda, ki se neizprosno maščuje.
Bolgarski zadrugarji med nami
V ponedeljek 25. t. m. je posetilo Slovenijo na študijskem potovanju 44 bolgarskih zadrugar-jev, katerim je bil prirejen v Ljubljani lep pri« srčen bratski sprejem. Na kolodvoru jih so pri« čakovali vsi predstavniki našega zadružništva, navzoča pa sta bila tudi župan dr. Adlešič in predsednik Jugosl.-bolgarske lige Rasto Puslo-slemšek. V imenu naših zadružnih organizacij je pozdravil Bolgare in jim želel dobrodošlico go* spod Klebel, g. župan dr. Adlešič in predsednik lige g. Pustoslemšek. Za prisrčen sprejem se je zahvalil v imenu bolgarskih zadruganjev vodja ekskurzije generalni direktor Zveze narodnih bank dr. Ilija Palaso.
Po ogledu naših zadružnih ustanov in mesta Ljubljane so krenili bolgarski zadrugarji proti Gorenjski, kjer si bodo ogledali divno lepoto naših krajev in raznih zadružnih naprav.
Z et vsakogar!
Od 30. maja do 8. junija potovanje v Ljubljano na
XVI.
Vjp^If Ljubljanski nP^ velesejem
Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2-—. Razstava Industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). „Sodobna gospodinja". Modna revija. Pohištvo. Automo-bill. Male živali. - Razstavni prostor zavzema 40.000 m'.
Bodoči politični
Slovenijo sestavljajo kmetje, delavci, obrtniki in kos meščanstva. Le meščanski poklici so, dasi najmanj številni, večjidel organizirani v raznih staleških skupinah. Čim številneji so drugi staleži, tem manj je med njimi načrtne povezanosti, ki ji pravimo organizacija.
Povsem manjka kmetu in delavcu. Ta dva sta od nekdaj tvorila glavno silo političnih strank, ki sc sicer videzno prenehale po 6. januarju 1929, a so se morebiti oijačene, morebiti oslabljene pod raznimi imeni pojavljale pozneje in se še pojavljajo. Vodstva strank pa so tvorili ljudje, ki s svojo miselnostjo, življenjskimi navadami in naziramji niso bili več člani onih širših skupin, iz katerih so izšli.
Bivša kmetijska in socialistična stranka sta bili ognjišči, okrog katerih naj bi se kmetje in delavci zbrali in združili svojo politično moč.
Predno sta mogli dodobra razviti svoj delokrog in preizkusiti svoje sposobnosti, so jima bile vzete možnosti za to.
Delavstvo številčno narašča. Vse bolj občuti, da tava izgubljeno, če nima ne samo ustrezne strokovne, temveč tudi politične organizacije. Nezdružena in neorganizirana ostaja čreda, ki služi nedelavskim strankam. Zato je razumljivo, če današnja doba, ki delavstvu ni naklonjena, ne da svobodnih rok niti umerjenim delavsko-političnim strinjam.
Delavstvo pa je tudi edini činitelj, ki se more boriti proti tistim, ki tlačijo njega in izsesavajo kmečko ljudstvo. Seveda le takrat, če se more uveljaviti kot samostojna politična sila, kot ne-zavisna stranka.
Ko imata kmet in delavec istega nasprotnika, pa morata nujno spoznati, da imata skupne cilje. Morala bi tudi najti skupna pota.
Doma
Teden domače politike
Zbor banovinskega odbora JNS
Glavni akcijski odbor Jugoslovanske naci-jonalne stranke je pričetkom lanskega leta sklenil obnoviti in poživiti stranko ter njeno delo. V svrho boljšega in lažjega poslovanja strankinih odl>orov, je sklenil akcijski odbor zopetno organizacijo banovinskih odborov, ki so bili svoj cas opuščeni.
Preteklo nedeljo 60 se zbrali delegati sreskih organizacij Dravske banovine v Ljubljani, da izvolijo banovinski in izvršni odbor ter predsedstvo.
Zborovanje je otvoril v prostorih »Kazine« senator g. dr. Albert Kramer. Politično poročilo je podal tovariš senator Ivan Pucelj, ki je po-vdaril v svojem govoru potrebo po krepki strankini organizaciji, ki bo sposobna uveljaviti svoj program in nuditi dovolj varne zaščite za vse njene člane in pristaše. Med drugim je tov. Pucelj izjavil sledeče:
V diktatorskih režimih so po 6. januarju sodelovali ljudje, ki te režime danes najbolj napadajo in kritizirajo. Predstavniki naprednih Slovencev so vstopili v vlado šele potem, ko je bila 2. septembra 1931 že proglašena nova ustava in ko je šlo za likvidacijo diktature in postopno obnovo demokratičnega, političnega življenja v državi. S tem ciljem in s tem namenom je bila osnovana JNS in dokler je bila ona na vladi, je tudi z vsemi silami delala za normalizacijo političnega življenja v državi. Vse je bilo na najlepši poti, ko nas je zadela usodna marsejska katastrofa. Znano je, kako so se prilike razvijale dalje in kako. je prišlo do peto-majskih volitev. Potem, ko je JNS odložila od-
obraz Slovenije
Preteklost, ki teži slovenskega duha, ljudstvu ne da spoznati ne krivcev njegove razkosa-nosti, ne vzročnikov njegove plašljivosti in klon-ljivosti. Zato tudi še ni očitna potreba o ustanovitvi politične kmečke in delavske organizacije, ki bi sicer ločeno delali, toda se borili za mnoge skupne cilje.
Slovenski kmet se mora iztrgati tradiciji, ki mu šele danes vzbuja nacionalizem, dočim ga je tedaj, ko je imel v posesti še pol Koroške, svarila pred enakim nacionalizmom. Mora postati slovensko-jugoslovansko nacionalen in stanovsko zaveden ter se politično osamosvojiti. Dejansko politično oblast mora dobiti v roke on. Tega ne more doseči drugod, kot v svoji lastni stranki.
Delavske sile so mlade, polne upov v bodočnost. Zbrane v ravno taki nezavisni politični stranki bi gotovo pokazale ogromno delavnost.
Za vse pripadnike drugih slojev bo v teh organizacijah dovolj prilik udejstvovanja.
Naj nihče ne misli, da Slovenija ni zmožna duhovnega preporoda. Kakor je majhna, ga s hrepenenjem pričakuje in se tudi nadeja, da mora priti.
Prinesti pa ga morata samo res nezavisni, sveži, novi svobodni organizaciji.
Pripravljajte se. Pridejo ure, ko bo vsa modrost izigravanja človeka zoper človeka zatenila k svojemu koncu.
Pravica neizogibno terja svoje, zlasti pa to, da ne imej kruha, kdor noče delati 'c k t *Wii*4
Združena bosta kmet in delavec ustvarila pravico, ki bo nehala zanje biti miloščina, za tiste, ki jo dajejo, pa darilo.	s. g.
govornost za državne posle, je ostala ob strani. Politične razmere so se razvijale tako, da je smatrala ne samo za svojo rodoljubno dolžnost, da neposredno ne posega v politične odločitve, marveč se je tudi iz taktičnih razlogov dopustilo, da se pokaže, ali je bilo njeno delo res tako slabo, da je treba namesto nje postaviti samo nove kombinacije, pa bodo vsa naša notranja vprašanja srečno rešena. Danes lahke ugotovimo, da je stranka svojo preizkušnjo odlično prestala in bolj ko kdaj se jasno vidi, da je v Jugoslaviji nemogoče voditi stalno zdravo in trezno politiko brez sodelovanja in soodločanja jugoslovenskih nacionalnih elementov, to je pred vsem kmetskega ljudstva.
Zborovalci so govorniku navdušeno pritrjevali.
Pucljevo poročilo je izpopolnil senator dr. A. Kramer, ki je v obširnem govoru prikazal borbo JNS od njenega postanka do danes ter vse trpljenje, ki so ga zadnje čase morali prenašati strankini pristaši.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni vsi predlagani odbori. V predsedstvo banovinskega odbora so bili izvoljeni sledeči gg.: predsednik dr. Janko Rajcr, bivši senator, podpredsednika Ivan Pucelj in dr. Kramer, poslevodeči podpredsednik dr. Otmar Pirkmajer, bivši pomočnik bana, blagajnik Albin Koman, nar. posl. ter tajnik dr. Marjan Zaje.
Kongres stranke se bo vršil začetkom junija v Beogradu.
Združena opozicija
Poročali smo že, da je član zemljoradni-škega vodstva dr. Gavrilovič obiskal pretekli teden Zagreb in se tam razgovarjal z vodjo hrvatske opozicije dr. Mačkom.
Po povratku iz Zagreba so se zbrali šefi sr-bijanske opozicije na stanovanju g. Joče Jovano-viča, kjer jim je dr. Milan Gavrilovič poročal o tem, kaj je razgovarjal z dr. Mačkom. Na tem sestanku je bil navzoč tudi Miša Trifunovič, kot član glavnega radikalskega odbora.
Ministri v Sloveniji
Minister za socijalno politiko in narodno zdravje ter zastopnik ministra pravde g. Dragiša Cvetkovič je prišel pretekli teden v Slovenijo, kjer je obiskal nekatera zdravilišča in sodnije.
Na Bledu je otvoril pretekli teden avtomatično telefonsko centralo poštni minister g. dr. Kaludjerčič. Bled kot poletno bivališče našega kralja in tujih diplomatov je z novo telefonsko centralo mnogo pridobil. Zaradi petičnih inozemskih turistov je naša banska uprava kupila v bližini Bleda večji kos zemljišča in dala zanj preko pol milijona dinarjev. Na tem zemljišču bo zgrajeno igrišče za »golf« igro. Za bogataše bo s tem prav lepo vse preskrbljeno. Brezposelni in revni bajtarji bodo prišli pozneje na vrsto in če bo kaj ostalo.
Zunanje - politični pregled
Kakor omenjamo že v uvodniku, stoji vse sodobno išrvljenje v znamenju nemira in bolestne nestalnosti. Težišče svetovne politike je še vedno
vprašanje kolonij.
Velika borba med Italijo in Anglijo z abesinsko vojno ni končana, ampak se nadaljuje in ne more še nihče povedati, kakšen bo konec. Prvotna ostra napetost se je umirila in so na vidiku pogajanja, ki bi vsebovala:
1. Likvidacijo sankcij. 2. Rešitev ugleda Društva narodov. 3. Sklenitev sredozemskega pakta. Poslednja točka je važna posebno zaradi tega, ker bi se moglo z ureditvijo odnošajev na Sredozemskem morju obnoviti zaupanje manjših držav v Društvo narodov. Sredozemski pakt naj bi določal jamstvo za prosto pot po Sredozemskem morju, obenem pa zavaroval angleške interese. v Afriki in Aziji. Priznanje italijanske aneksije Abesinije po Društvu narodov bi nikakor ne bilo nujno.
To so vsekakor pomirljivi glasovi.
Palestina
je še vedno nemirna in Arabci se odločno gibljejo. Krvavi spopadi med Arabci in Židi, pa tudi med Arabci in angleškimi vojaki so na dnevnem redu.
Zaradi teh dogodkov je zavladalo v angleških krogih veliko vznemirjenje, ker kažejo, da se Arabci ne mislijo ukloniti. Na zahtevo angleškega vrhovnega komisarja so bili nujno odposlani iz Egipta večji vojaški oddelki v Palestino. V Jeruzalem je prispel tudi bataljon škotske pehote, iz Kaira pa dva polka kolonialnih čet V Jeruzalemu je bila velika vojaška parada, ki naj bi Arabcem dokazala, da so angleške posadke, čeprav so bili znatni oddelki poslani na mejo, da zadrže uporne beduine, še vedno dovolj močne da preprečijo arabski upor. Nad mestom so krožila tudi bombna letala.
V Rusiji
se pripravlja ustavna reforma. Kakor poročajo, bo nova sovjetska ustava uvedla parlamentarni sistem z dvema zakonodajnima domoma. Narodni poslanci bodo voljeni direktno na osnovi splošne1 volilne pravice. V drugem domu, ki se bo imenoval dom nacionalistov, se bodo zbrali delegati, ki jih bodo izvolile posamezne sovjetske republike. V glavnem bo nova ruska ustava sestavljena po švicarskem zgledu. Poslanski kandidati ne) bodo določeni individualno po svojih pristaših,] nego po posameznih organizacijah, tovarniških'; in drugih prizadetih udruženjih.
drugod
Vatikan in Berlin
se bosta menda le pobotala. Kakor poročajo, je neki zastopnik Vatikana pred kratkim prispel v Berlin in se pričel pogajati z nemško vlado za proglasitev splošne amnestije za katoliške duhovnike in lajike, ki so bili obsojeni zaradi tako-zvanih deviznih tihotapstev. V Rimu so to amnestijo pričakovali že 1. maja. Tedaj pa je bil izpuščen iz zapora le msgr. Ludvik Volker, predsednik katoliških udruženj v Nemčiji. List pravi dalje, da je nemška tajna policija te dni v raznih industrijskih centrih izvršila celo vrsto novih aretacij. Sedaj so bili večinoma aretirani člani bivše socialistične stranke.
V Avstriji
je po odstranitvi Starhemberga vedno bolj napeto. Heimwehrovske organizacije se še vedno pokoravajo svojim voditeljem, he vladi, razen tega pa je spet v ospredju vprašanje Habsburžanov. Tako je te dni prispela na Dunaj najstarejša hči bivšega cesarja Karola in bivše cesarice Cite nadvojvodinja Adelaida, ki namerava stalno ostati na Dunaju ter se posvetiti karita-tivnemu delovanju. Tako namreč oznanja njen prihod glasilo avstrijskih legitimistov »Der Osterreicher«, ki piše dobesedno, »da bodo revni in trpeči ter vsa avstrijska mladina kmalu imeli priložnost spoznati najstarejšo hčerko bivšega cesarja«. Princesa Adelaida se j« udeležila v
Leopold v. Ranke spada med največje nemške zgodovinarje. Letos 28. maja je minulo 50 let izza njegove smrti
spremstvu nadvojvode Evgena tudi mladinsko-športnega turnirja v Salzburgu, kjer je bilo prečrtano tudi lastnoročno pismo nadvojvode Otona in kjer so obema prirediti velike manifestacije.
Kakor trdijo nekateri, bo sedaj princesa težko >zbolela«, nakar bodo seveda brzojavno poklicali k bolni hčerki njeno mater Cito in k bolni sestri brata Otona. Tako bosta oba, Cita in Oton prišla »skozi stranska vrata« v Avstrijo in bosta tam ostala ter bo s tem obnova Habsburžanov čez noč gotova stvar. Avstrijska vlada si zaenkrat še samo beli glavo, kako preprečiti, da ne bi sosedne države Avstrije takoj vkorakale v Avstrijo, če bi se kaj podobnega zgodilo. Baje so pogajanja glede tega že v teku. Za enkrat menda mislijo, da je treba z »boleznijo« princese Ade-laide še toliko počakati, da bo spor med Anglijo in Italijo poravnan, ker potem bi šlo mnogo lažje.
Na Dunaju se nahajata tudi še dva druga vojvoda, ki sta oba vstopila v avstrijsko milico domovinske fronte. To sta nadvojvoda Anton in nadvojvoda KareL
Na Dunaj je prispel tudi maršal nadvojvoda Friderik, bivši vrhovni poveljnik avstro-ogrskih armad v svetovni vojni.
Kakšen kruh nastane iz te moke, je vprašanje. Verjetno je, da bo svincem " •
Poljska
V zadnjem času je morda najznačilnejši politični razvoj na Poljskem, kjer se bori kmetsko-delavski narod proti klerikalno ple-menitaškemu in vojaškemu nasilju. Od nekdaj so imeli na Poljskem vso politično in gospodarsko premoč klerikalni žlahčiči, grofje in baroni, ki so potom judov izkoriščali zapuščenega in revnega poljskega kmeta. Tej nad-oblasti plemenite gospode pa je stala ob strani in jo z vso vnemo podpirala cerkev, slično kakor na španskem. Agrarno reformo so tudi na Poljskem povsem izigrali, kar je samo po sebi razumljivo. Saj ravno zaradi tega hočejo imeti politično oblast, da ščitijo svoje veleposestniške in kapitalistične interese.
Po vojni so se pričeli kmetje in delavci organizirati v močnih političnih strankah. Izgledalo je, da se bo politika in gospodarstvo zdemokratiziralo. Najštevilnejše kmetskoh delavske plasti bi prišle do besede in odločujočega vpliva. Zemlja bi se razdelila, a kapitalu socialne in nacionalne dolžnosti. Predno je moglo priti do takih gospodarskih in političnih svoboščin, so se že našli na skupni fronti ogroženi veleposestniki, klerikalni žlahčiči in vojaška organizacija, tako zvana polkovniška liga, ki je uvedla fašistični režim na vsej črti in zopet pritiskala ob tla komaj prebujajočega se kmeta in delavca.
Malo je upanja, da se bi mogla ta fašistična družba dolgo časa držati na oblasti, ker so gospodarske in socialne razmere na kmetih pretežke.
V Belgiji
so izvedli volitve. Po dosedaj znanih rezultatih so se ojačile desničarske in levičarske stranke. Ljudstvo je že nezadovoljno radi gospodarske krize in devalvacije franka, kakor tudi radi raz-
nih finančnih afer, v katere so bile vmešane razne ugledne osebnosti dosedanjih političnih strank. Nesporno je, da je dosegla največji uspeh nova reksistična stranka (Degrelle), ki je dobila okoli 20 mandatov. Zgubili sta pri tej priliki največ glasov katoliška in socialistična stranka. Katoliška je zgubila 15 mandatov v korist reksi-stom, a socialna večinoma v korist komunistom in reksistom. Kljub temu bodo socialisti ostali najjačja stranka v novi narodni skupščini. Liberalci so obdržali skoraj vse svoje glasove. Nova belgijska narodna skupščina bo približno sestavljena takole:
Socialistična stranka: mandati dobljeni 70, izgubljeni 3; katoliška 63, 16; liberalna 23, 1; reksistična (Degrelle) 21, —; flamska stranka 16, 8; komunistična 8, 6.
V Franciji
je zanimivo mnenje, ki zastopa stališče, da se je treba zvezati z Nemčijo proti italijanskemu cesarstvu v Abesiniji. Tako piše ugleden francoski list: »Problemi v državah Sredozemskega morja vedno bolj zmanjšujejo nemško nevarnost. More se celo reči, da sedaj angleški odločilni krogi vidijo v hitlerjevski Nemčiji neko sredstvo, a katerim bi se resno mogla onemogočiti ustvaritev rimskega imperija.«
Vsekakor zanimiv pojav, ki da mnogo misliti. — Kako je drugod po svetu, o tem pa prihodnjič.	j
Belgrad ali Beograd?	I
Vsi slovenski, hrvaški in srbski listi pišejo: Beograd. Razume se, da tudi nemški, madžarski in drugi, ki izhajajo na naših tleh. Tudi uradni naslov je Beograd. Zakaj samo »Slovenec« z afirmiranimi filijalaml piše dosledno Belgrad? Od kdaj? Na čigav ukaz? 1 Vsekakor zanimivo vprašanje, ki bi zaslužilo vljuden odgovor.
To

Je Perilu
Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in teme« Jjito nesnago iž perila, po-
Rudarji pred katastrofo
0 nevzdržnih razmerah, ki vladajo v rudarskih revirjih Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, govori že danes vsa Slovenija in menda že cela država. Revščina je prispela do vrhunca. Bolezen se naglo širi, posebno jetika. Pri otrocih so Zdravniki ugotovili 27% odprte jetike, a pri Starejših več kot 70% so našli začetke te strašne bolezni. Dve tretjini prebivalstva je nezaposlenega in nima hrane. Tisti pa, ki še delajo, so napravili v prvi polovici maja 5 delovnih dni in so najboljši rudarji zaslužili 185 Din. Od tega jim polovico odtegnejo za socialne dajatve.
Kako naj tak rudar, oče petero otrok preživi svojo družino? Ali je to še življenje? Zaradi bede je postalo prebivalstvo rudarskih revirjev apatično, brezbrižno, topo. Obupani so. Na \idez so mirni, toda v njihovi duši se nekaj nevarnega kuha. V notranjosti vre in strašen bi mogel biti izbruh, ako se dvigne lačna armada in da duška svojim notranjim čustvom.
Rudarji zahtevajo dela in kruha. Dajte ga jim! Zakaj se zapostavljajo rudniki v Sloveniji? Kako se varujejo naši interesi in kako se ščiti enakopravnost industrije v Sloveniji? Kdo nosi odgovornost za vse straholne razmere?
Preteklo soboto je sklicala medstrokovna komisija v dvorani Delavske zbornice v Ljub-
ljani anketo, na kateri so podali pretresljivo skico o razmerah v rudarskih revirjih zastopniki delavskih strokovnih organizacij in župani prizadetih občin so poročali o pogubnih posledicah, ki jih občutijo občine vsled rudarske krize.
Na tej anketi, ki so se je udeležili poleg zastopnikov delavstva tudi predstavniki vseh panog našega gospodarstva in javnega življenja, se je ugotovilo, da so bili storjeni od njihove strani prav vsi koraki za zboljšanje gospodarskih, socialnih in zdravstvenih razmer v rudarskih revirjih. Uspeha niso imeli do sedaj nobenega. Zato odklanjajo prav vsako odgovornost pred morebitnimi dogodki v teh krajih žalosti in nesreče.
Poslednji opomin naj bi bila sobotna anketa. Vsi tisti pa, ki se jih tiče, naj se globoko zamislijo in naj si dobro ogledajo zevajočo rano na našem narodnem telesu, ki se odpira od naših revnih vasi in tja preko Zagorja, Trbovelj in Hrastnika.
To je rana, ki je Ze močno spodrezala korenine našemu narodu, našemu gospodarstvu in naši morali. Ce je ne izlečite, ne preti katastrofa samo rudarjem, temveč vsem skupaj!
Kmeiska mladina
Tovariši in tovarišice, naša barva je zelena!
Slovansko agrarno gibanje, tako na Češkem, Bolgarskem in drugod ter pri nas si je izbralo za svojo simbolično barvo — zeleno barvo, barvo liaših zelenih livad in polj!
Zato nujno vabimo vse tovariše in tovarišice, 'da to upoštevajo zlasti pri naših bližnjih tekmah koscev in žanjic. Že z zunanjostjo moramo dati borbenega povdarka našim prireditvam in bomo zato slej ko prej čim bolj v tem smislu na naših prireditvah nosili vsi zelene srajce in kravate. Naj ne bo člana, ki bi pri tekmi koscev ne imel predpisane zelene srajce in kravate ter znaka štiriperesno deteljico.
Zelena srajca s kravato vred stane letos Din 45'— (pot in štirideset).
Znak — štiriperesna deteljica stane Din 5'—.
Srajce s kravatami in znake pravočasno naročite pri Zvezi, ki vam oskrbi takojšnjo dobavo. Zbirajte za skupna naročila denar, ker drugače tvrdka nabave ne more izvršiti.
V delu in slogi vstajamo!
V nedeljo se je vršila v Celiju seja Glavnega odbora Zveze, ki je ugotovila kljub razmeram »elo zadovoljiv uspeh in izvedbo načrta v zimski sezoni, ki je bil pri Društvih kmetskih fantov in deklet v kulturno-prosvetnem oziru tudi to zimo v veliki meri izveden.
Seja je nato določila načrt za delo naših društev v letni dobi, pri čemer so se predvsem storili umestni sklepi za točno izvedbo naših lepih letnih prireditev — tekem v kmetskem delu. Podrobneje bo te sklepe in navodila Zveza kmetskih fantov in deklet sporočila društvom z okrožnico.
Ker je dne 22. t. m. potekel šesttedenski karenčni rok, odkar so bila vložena nova Zvezi-ma pravila, ki v tem času od kralj, banske uprave niso bila zavrnjena — v znak, da so po zakonskih določbah s tem stopila že v veljavo, ije eeja glavnega odbora v okviru novih Zvezinih pravil izdelala osnutke za pravila vseh sedmih Zvezinih pododborov in sprejela pravilnike za ©krožne odbore. Tako bo sedaj dana tudi Pododborom možnost še večjega razmaha v organizacijskem oziru.
Vsa tovariška društva in Pododbori se v njih lastnem interesu naprošajo, da se po navodilih glavnega odbora točno ravnajo, da bomo po sistematičnem organizacijskem in prosvetnem delu dosezali vedno nove uspehe in dosegli naš končni cilj, kar pa je možno le ob skrajno sistematičnem delu in železni disciplini, ki ije naša tradicionalna lepa lastnost in skrivnostni ključ k zmagi!
Prekopa
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi dne 7. junija svojo prvo tekmo koscev. Ob 2. uri pop. bo zbirališče pet Društev kmetskih fantov in deklet, in sicer Braslovče, Orla vas, Št. Juriij ob Taboru, Št. Pavel pri Preboldu in Prekopa pri tov. Apatu v Kapli. Nato bo krenila povorka z godbo na čelu v Prekopo, kjer se bo vršila tekma koscev pri tov. Severju. Pridite vsi na to kmetsko prireditev!
Središče ob Dravi
Naše društvo priredi na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija ob 3. uri popoldne kmetski praznik, združen s tekmo koscev.
Spored: ob 3. uri pop. zbirališče koscev, grabljic in gostov pred spomenikom padlih vojakov na Grabah. Nato odhod z godbo na čelu na tekmovališče na travnik g. Zadravca pri Gradišču. Pozdravni govor delegata Zveze kmetskih fantov in deklet, nato tekma in razdelitev nagrad.
Prijatelji kmetske mladine vabljeni!
Prvovrstne tržiške
KOSE
in
brusilne kamne
v različnih kvalitetah ima v veliki izbiri v zalogi
»EKONOM", Kolodvorska 7
Srečko Kosovel
Sredi pomladi, v najlepšem mesecu, se je tudi sam mlad in res sredi svoje življenjske pomladi sklonil v grob pesnik po božji volji, slovenske zemlje brat — Srečko Kosovel.
Krašovec, nadučiteljev sin, je bil Kosovel z vsem svojim bitjem vraščen v zemljo. Rodil se je v Sežani, po končani gimnaziji pa je nadaljeval študije na univerzi v Ljubljani, kjer se je udejstvoval tudi v kmetsko mladinskem pokre-tu. Zavratna bolezen — jetika ga je končno premagala in nam položila v grob mladeniča, od katerega smo upravičeno mnogo pričakovali. Bolan in potrt se je pred 10 leti odpeljal domov — umret.
Šibko telo počiva v naročju večne matere, duh pa živi v Kosovelovih pesmih, katerih eno tu objavljamo, da si naši čitatelji osvežijo spomin na ta čisti cvet slovenskega kmetskega rodu.
Starka za vasjo
Lačni otroci ležijo na senu, burja vihra skozi lino pod nizkim, sivim čelom hiše — noč je pokrila ravnino.
Mali sanja: droben krompirček, ne eden — polna skleda. Tiho stopa za temno vasjo raztrgana sivka Beda.
Drugi sanja: krompirček v oblici mrzle ročice ogreje. Tiho stopa za hišami in se ledeno zasmeje.
Tretji, četrti in peti in vsi — tisoč in več — jaz ne morem spati. Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o vse bi vam moral dati.
Dobrunje
Društvo kmetskih fantov in deklet v Dobrn-»jah bo imelo na Binkoštni ponedeljek ob pol 3. uri pop. tekmo koscev (tekme fantov in tekme deklet) pri Grešniku v Dobrunjah. Po tekmi se bo vršila kmetska veselica s prosto zabavo. Vabimo vsa tovariška društva in vse prijatelje kmetske mladine, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu.
Sv. Jurij ob juž. žel.
Društvo kmetskih fantov iu deklet v Sv. Jur-ju ob j. ž. priredi na binkoštni ponedeljek, t. j. 1. junija ob 3. uri pop. pri g. Martinu Šporerju, tekmo koscev, združeno s kmetsko veselico.
Zt okrepčilo in razvedrilo bo poskrbljeno.
K obilni udeležbi Vas vljudno vabijo prireditelji. Vstopnine ni.
Za slučaj slabega vremena se preloži na prihodnjo nedeljo.
Ob 2. obletnici smrti dr. Janžetfa Novaka
Letos 19. julija bo poteklo dve leti od smrti požrtvovalnega preporoditelja mladine, borca za osvobojenje Jugoslavije in voditelja kmetskega gibanja.
Podpisana društva čutijo neodložljivo dolžnost, da mu čim prej postavimo vsaj skromen spomenik na grobu v Notranjih goricah.
Odkritje bo ob 2. obletnici njegove smrti 19. julija 1936
Obračamo se do vseh pokojnikovih prijateljev, tovarišev in vseh, ki cenijo pokojnikove velike zasluge, da prispevajo vsak po svojih močeh vsaj skromen dar.
.V Ljubljani, v maju 1936.
Pripravljalni odbor.
Za:
Zv£zo kmetskih fantov in deklet: Ivau Kronovšek- — • — Kmetsko prosvetno društvo i Brazda-": Vjktor Hrovatin.
Starešinsko organizacijo Preporoda: Dr. France Kovič.
L izkaz prispevkov: Po 100 Din so darovali gg. dr. Drago Marušie, senator in minister v pok., dr. A. Gorazd, odvetnik, Stanko Deu, kli-šar, Drago Kornhauser, odv. koncipient, Rožet Anton, zadr. revizor, Dolfe Schauer, zadr. tajnik, France Koruza, zadr. revizor, Zveza kmetskih fantov in deklet, Kmetijski družba v Ljubljani; po 50 Din: Kramar Jože, Albin Prepeluh, ing. Zaplotnik, Sancin Ivo, Matevž Trček, Viktor Hrovatin; po 20 Din: ing. M. Debelak; po 10 Din: župnik Janko Barle, Torič France ter Trt-nik Ivan. Skupaj 1250 Din.
Prosimo nadaljnjih darov!
•
Ormož
Pretekli nedeljo se je vršil v škorčičevi dvorani II. redni občni zbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za ptujski okraj, kateri je bil polnoštevilno obiskan od delegatov včlanjenih društev. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je bilo organizacijsko delo pododbora zelo živahno in intenzivno. Od večjih skupnih prireditev omenjamo le: 2 zborovanji, kmetski praznik v Ptuju, 3 izlete, prosvetno-organizatorični tečaj za fante in prosvetno- gospodinjski in organizatorični tečaj za dekleta. Pri volitvah je bil z malimi izpremembami enoglasno izvoljen stari odbor: predsednik Joško Tomažič, I. podpredsednik Franc Hoic, II. podpredsednik Joško Zelenik, tajnik Mirko Ple-pelec, njegov namestnik Jurij Cestnik, blagajnik Ivo Savora, namestnik Alojzij Ekart, načelniea ženskega odseka: Lojzka Štampar, na-mesfnica Marta Plepelec, nadzornika: Janže Toplak in Ivo Škoiijanec. Odborniki ožjega odbora: Franc Puklavec, Anton Otorepec, Alojz Neubau-er, Anton Simonič, Martin Ogrizek, Rudolf Se-kelšek in Jože Klep. Šir~i odbor tvorijo poleg imenovani!' še načelnice društvenih ženskih odsekov in predsedniki in tajniki društev.
Že imena izvoljenih, ki jih poznamo kot vnete in marljive društvene delavce, nam jamčijo, da je vodstvo Pododbora v pravih rokah in bo tako Pododbor tudi v novem poslovnem letu v polni meri vršil svoje poslanstvo. Svoj običajni vsakoletni »kmetski praznik« priredi Pododbor v začetku avgusta v okolici Ormoža. Naši zavedni in delavni mladini želimo mnogo uspehov!
šmarnogorsko okrožje
Društev kmetskih fantov in deklet priredi na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija v Vogljah kmetski praznik, združen s tekmo koscev za prvenstvo šmarnogorskega okrožja.
Ob pol 3. uri pop. Zbirališče gostov, koscev, grabljic in okrašenih vozov pred Gasilskim domom v Vogljah. Nato odhod z godbo na čelu na tekmovališče, kjer se vrši niauifcstacijsk« zboro-
vanje, nato tekma koscev, kjer sodeluje 10 društev z 20 tekmovalci.
Kmetski pokretaši, podprite nesebično delo kmetske mladine s tem, da njihovo prireditev poselite v polnem številu!
Hlebce pri Velikih Laščah
V Kmetskem listu z dne 13. maja štev. 20 smo pomotoma objavili nepravilna imena društvenih funkcionarjev, kar s tem popravljamo: predsednik: Franc Novak, pos., Hlebce; podpredsednik: Ivan Ivane, pos. sin, Pušče; tajnik: Franc Jakič, pos. sin, llrustovo; blagajnik: Ludvik Gač-nik, pos. sin, Opolkovo.
Mladic
O »programu« in raznašalcih časopisov
Zadnjič sem bil na javnem shodu »čisto nove stranke« (lahko bi skrajšali na ČNS) in čul od prvega slavnostnega govornika zabavljanje, kako danes' povsod ljudje romajo od stranke do stranke, kako nimajo ne značaja ne zvestobe, ne načel ne programa, skratka politika jim je »gšeft« in vedno so le taki, kakor jim kaže. Potem pa zaključi: »in če mi sedaj navzlic temu stopamo v »novo stranko«, vstopamo vanjo le s celim našim programom.« Spomnil sem se sicer na zgodbo o mami, ki je sinčka učila, kako grda stvar da je laž, ko pa je na vrata pozvonil berač, ga je pa brž poslala z naročilom, da je ni doma. Meni pa je ideja le ostala. Spomnil sem se tudi na Cankarjevo »O možu, ki je izgubil svoje prepričanje«, povezal vse v celoto in za preteklo sredo sem že imel pred ženo izgovor: »Ti jaz moram v Ljubljano«. »I — zakaj pa?« je bil godrnjavi odgovor. In obrazložim, da so taki in taki časi, da se ne ve kaj pride, pa je treba imeti »program« pri rokah. Da je najbolje, da ga dam v trde in močne platnice od domačega svinjskega usnja in pa seveda z zla-tim napisom, ki bo od daleč viden, da je to program, moj program, ki ga ne zatajim nikjer in nikoli pa naj me imenuje ta ali oni ban na to ali ono mesto, naj bo tak ali pa drugačen režim, naj bo stranka od zdolaj ali pa od zgoraj ustanovljena, skratka: program ostane, kajti svinjsko usnje je večno! Žena je dovolila. S ploho besed se vse doseže, to-vidimo na shodili »ljudskega zaupanja«. V Ljubljani sem vse v redu opravil. Program, kakor je moda, vezava solidna, kakor za časa starega Bonača na Poljanah. In se približa čas odhoda — kakor rečeno na sredo pred Vnebohodom. In ko jo maham iz centrale proti kolodvoru — vozni red je jako pametno popravljen — premišljujem, kam bi zavil ali k »Figovcu« ali k »Šestici«. V tem premišljevanju dohitim počasi stopajočega « " 'A. A	f\'0, fO*' (.CiVlV.
Od ŠelenDurgove pa priletita dva raznašalca »Glasa Naroda«. Poglej ga — pravi prvi drugemu, ta je tudi začel delati nama konkurenco. In tečeta naprej, da bi prevzela cenj. odjemalca. Jaz pa zavijem, kakor sem bi bil odločil. Sedem kar v veži za mizo. Tako mesto je dandanašnji najpripravnejše. Pri kraju je, vse vidiš, vse slišiš. Lahko greš naprej, če ti kaže, lahko pa tudi zbežiš na prosto, če je bolj oportuuo. Lahko si tu ves dan in vendar vsak misli, da si šele prišel in da tudi že greš, ker nimaš časa in si strašno zaposlen. Tudi v politiki so taka mesta najelastienejša in praktični Slovenci se jih radi poslužujejo	f / »
' Zadovoljen z mestom pri mizi, napnem ušesa, da vidim, kateri časopis raznaša in že pripravim dinar, na mizo pa položim »program« tako, da se zasveti zlati napis na vrh. »Imate današnjega Slovenca?« — vljudno vpraša gostilničarja. »Imamo, imamo« — hiti le ta, kakor da ga je vprašal za cviček, ji' '»»iVj V*'*" . , «• ,	f» V
V « < *'t <;'s *' » ' . .<• J.'l'l f. V^vi
V.s, r^rijozi '«.4. \»if r*	— Tu
pa preveč vprašate. — Tako sva se ločila. Končno je tudi po novem voznem redu prišla ura odhoda. Na kolodvoru sem našel kopo znancev in od vseh strani lete vprašanja: »Ali imaš današnjega Slovenca?« »Imam!« — »Imam dva izvoda!« — »Jaz pa imam tri!« — In 'ako dalje, PiPb f	<cU	IT. * 4y«*itt-
iT\	f Vti iirV • »|V> v«1 iVJ
t V/lvfu s*. «*<v i i*.««* *<«-x, cw>-i >* 4>t**4'\ p*«i't	fjiflV Moj, takole v
svinjsko usnje povezani program se le ne more konfiscirati, če ga pa preliješ v uvodnik ali se ti tako rekoč izmuzne iz srca v pero, pa ga še tako Cisto Nova Stranka ne prenese. Prepovedano sadje pa ni dišalo samo meni. V raju se je bila ta lastnost prvič pojavila v človeku in od takrat naprej je to največja človeška napaka. Zato — mislim — bi je bilo koristno dobro uporabiti. T^tvriv/,, lAf»«V*. ?.*>;>;», r d	f'.v; '."<•'n. V V iT «,'i©V ...f,
Razumljivo ogorčenje
»Slovenec« za Vnebohod od 21. maja poroča o mačkovskem shodu v Dubravi pri Zavrču in predvsem popravlja število udeležencev od 13 tisoč na 3 tisoč duš. Potem pa pravi: »Zborovanje je trajalo precej dolgo. Govorniki so napadali vse, kar ne trobi v njihov rog. Najbolj se je odlikoval Slovcnec dr. Dobovišek, ki je napadal dr. Korošca s tako neotesanimi izrazi, da so se Slovenci zgražali nad njegovimi pro-staškimi besedami in so nekateri zapustili zborovanje«. — To sSlovenčevo« ogorčenje nam je razumljivo, kajti kdor tako lepo piše o svojih nasprotnikih, kakor JRZ časopisje v Sloveniji in kdor tako lepo govori o vseh, ki ne trobijo v njihov rog, kakor delajo to nekateri govorniki na JRZ-shodih, ta ima res moralno pravico zgražanja kakor ga navajamo v podčrtanem tekstu, Če bo pa g. dr. Dobovišek poslušal tako od blizu g. župnika iz Dolenje vasi pri Ribnici, kakor sta ga minulo nedeljo vživala g. minister dr. Krek in g. župan slovenske prestolnice dr. Adlešič, potem bi šele videl, kako strašno krivico je zagrešil s svojimi »prostaškimi bese. dami in neotesanimi izrazi« nad ljudmi, ki jih je sama blagost in milina, dobrota in človekoljubje in ki bi rajši umrli, nego izrekli kakšno neestetično besedo, kaj šele »prostaško ali neotesano«. Zato naj se g. dr. Dobovišek poboljša in ne spravlja dobrih ljudi v skušnjavo!
Dopisi
Grahovo
Naš notranjski kmet, še v večji meri pa naš delavec preživljata hude in kritične čase, Zasluž-kf nikjer nobenega, a dajatve z dneva v dan večje in "ečje. Les in živina, ki sta bila našemu kmetu in poleg njega tudi delavcu glavni vir dohodkov, se ne proda; kar pa se s silo spravi v denar, gre za naravnost ponižujočo in sramotno ceno. Ljudje pa, najsi bodo to kmetje ali delavci, se sprašujejo v gnevu, kaj bo, če ne pride od. kje pomoč?
Sankcije, da bi jih vrag čim preje odnesel, so naš kraj skoraj upropastile. Promet, ki je bil pri nas tako živahen, je skoraj zamrl. Dnevno ropotanje in škripanje težkih vozov proti Rakeku je docela utihnilo. Cesta je postala tiha in pusta, da je popotnika strah po njej. V takih razmerah ni čuda, če se lačni ljudje lotijo vsakega posla — tako nekateri celo tihotapstva, ki je postalo, odkrito povedano, za naš cel okraj skoraj glavni vir dohodkov. Dobijo pa se ljudje,, ki te siromake, ki tvegajo za lačne želodčke svoje družine življenje, da jih zaničujejo. In to delajo, največ tisti, ki živijo od naših krvavih kmetskih in delavskih žuljev, ki ne vedo, kako obupno se živi ob nezabeljenih, ponekod pa celo ob neslanih koruznih /gaueih. Povedati pa ni sramotno,
da v mnogih hišah niti tega ni. Ne čudite se, če apeliramo na merodajne in prosimo samo eno. Daijte ljudem dela! Dajte ljudem kruha! Da se ne bo zgodilo ono, za kar pravimo, Bog nas obvaruj! Kmetski fant tam od Grahovega.
št. Pavel pri Preboldu
Dne 9. marca t. 1. je posebna komisija iz Celja ugotovila več nujnih popravil, ki so potrebna pri naši cerkvi in župnišču. Popravila bi 6tala 16.750 Din. Enako ije sresko načelstvo odobrilo, da se plača dolg organistu od leta 1983 do 1936, kar znese s prispevki Pokojninskemu zavodu 26.981 Din. Z upravnimi stroški vred (seznam davkoplačevalcev, neizterljivi prispevki itd.) v višini 7.269 Din, skupno tedaj 51.000 Din.
Imenovani znesek se bo kril z delom zapu-Sčine pokojnega župnika Fortunata Končana, ki je umrl 27. januarja t. 1., za ostanek okroglo 37.000 Din je pa sresko načelstvo s svojim odlokom No 4384/10—36 od dne 30. aprila t. 1. določilo 30 % doklado na neposredne davke na vse farane Št. Pavel pri Preboldu po davčnem predpisu iz 1. 1935. Ta davčni seznam bo na vpogled v občinski pisarni od 25. maja do 9. junija. Vsaka prizadeta oseba lahko potom cerkvenega skladnega odbora vloži na sresko načelstvo pritožbo, katero mora kolkovati z 20 Din.
•K gornjemu poročilu, ki je nabito na uradni občinski deski, pripominjamo, da je predsednik odbora G. Zavelčina, člani pa so: Derča, Podgoršek in Ocvirk. Kako je prišlo do zahtevanih zneskov, ki so vzrok precejšnjega godrnjanja med ljudmi, se bo pač treba obrniti na imeno-vrgospode. Sicer pa bomo o tem še podrobneje poročali.
Novice od Sv. Miklavža pri Ormožu
V vzhodnem »kotu« Ljutomerskih goric ije naš znani »prleški Triglav«, Jeruzalem, znan po vsem svetu radi svoje izborne vinske kapljice, ki ji gotovo ni primere po vsej Evropi, človek bi lahko rekel, na celem »globusu«. Ne recite, da preveč hvalim ta srečni kotiček, seveda tudi ne, da mu pravim »Kotiček«, saj je čisto gola resnica, da se po časopisih prav malo ali skoro nič ne omenjajo kraji vzhodno od Jeruzalema: Kajžar, Vrablovčak, Bolenščak, Ciiber, Vukomorje, Krčevina, Stovraga itd. itd. Pravijo, da so to vzhodni izrastki Alp, pa bo že menda istina, saj se lahko prav pošteno spotiš, če hočeš prelaziti vse te hribe, a tudi dodobra odpo-čiješ v senčnatih pragozdovih, kjer ni kač in ne kuščarjev, ker so ljudje te že davno, v pradobi, vse pobili. Tuintam še najdeš kakega krta, ki pogleda iz zemlje, a ni popolnoma nič nevaren za življenje. Z lisicami, zajčki in jazbeci pa imajo pozimi opravka naši vrli lovci, ki pravijo, da se lov skoraj ne izplača, ker kožuhovina nima cene.
Ljudje so tod silno prijazni in postrežljivi. Ce hočeš, da za kratek čas pozabiš na skrbi, ki te tarejo in mučijo, pridi v naš kraj in se napij pristnega vinčka, ki ga dobiš naravnost iz kleti po zelo nizki ceni, in pozabil boš na krizo, politiko in celo na hudo ženo, če jo imaš. Ce želiš, te naš kmet povede med prisojne vinograde, med prijazne, bele kleti, v hladno pivnico, kjer je še mnogo zlatoiumene kapljice, pravega in pristnega Jeruzalemčana. Nasrkaš se ga lahko prav do sitega in dvomim, da bi škodovalo. Ce se slučajno opijaniš, saj ti ni treba iti v dolino. Primeš se enostavno za palce na nogah in se zakotališ. Tako smo delali, ko smo bili še šolarji, pa se nobenemu nikdar ni nič pripetilo, ker hribi niso preveč strmi. Ako slučajno obtičiš v katerem jarku, te prijazni in uvidevni ljudje zavlečejo v najbližuji listnijak ali na slamo in se boš prespal boljše, kot baron na pernicah. Glavno, kar je pri tem, pa je, da boš drugi dan zdrav kot riba.
Masten Jožek pravi, da se sem prav nič ne Sliši, če imajo vojno Italijani z Abesinci, ali narobe. Življenje gre pri nas staro pot. Kmetje
in cbrtniiki sicer pravijo, da so davki, oziroma doklade vedn> večje, zato pač kmetje ne bodo tako pogosto škropili vinske trte, ker nimajo denarja za modro galico. Trgovci pa pravijo, da ne morejo dati na kredit.
Mokronog
Kaj naj vam bi sporočil iz našega trga? Novic prijetnih ni, neprijetnih si pa menda itak ne želite. Le to bi rad povedal, da pri nas nekateri ljudje še vedno verjamejo, da je kaj večnega na svetu, čeprav drugod stoji pisano, da ni nič večnega pod soncem.
Bodi kakorkoli, res je, da opažamo tudi v Mokronogu, kako se kolo časa suče. Nas to veseli, čeprav nekatere boli. Je pa že tako v življenju, da je kdo zdaj spodaj, zdaj zgoraj. Kdor svet pametno gleda, se radi tega ne razburja, kdor pa misli, da je v svetu doma večnost, je včasih jezen, včasih pa napihnjen. No, obakrat je pa prav gotovo smešen.
Za danes dovolj. Pa še drugič kaj. Saj ne gre, da bi človek vse v eni sapi poklepetal.
lože Erjavec — umrl
Po dolgotrajni in mučni bolezni so jo preselil včeraj v večnost eden izmed najzaslužnejših podeželskih kmetskih javnih delavcev, g. Jože Erjavec, posestnik v Podsmreki in dolgoletni župan mesta Višnje gore. Možu, poštenjaku, ki ga je bila v življenju sama ljubezen in dobrota, naj sveti večna luč. Njegovi užaloščeni družini in preostalim njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Norice
X Strašne posledice starih vojaških bomb.
V naselju Pakoštane blizu Biograda na morju so našli 6 do 8 let stari otroci na nekem vrtu staro italijansko bombo, katero so začeli premetavati. Bomba je eksplodirala in razmesarila vse otroke. Detonacija je prestrašila vso vas, ki se je zbrala na kraju nesreče. Žalost je bila nepopisna. Matere in očetje so omedlevali od žalosti. Uvedena je preiskava, kako je bilo mogoče, da se je taka nesreča zgodila v Dalmaciji, kjer ni bilo fronte. Zadnje čase se namreč take nesreče v Dalmaciji pogosto dogajajo, saj ste se dve taki nesreči že pripetili v vasi Zlarinu, ena na Braču in sedaj v Pakoštanih. V vseh primerih je bilo ubitih in razmesarjenih po več otrok.
X V Kraljeva so zadnji teden na trgu občutno padle cene vseh živil.
X Velika sadjarska konierenca se bo vršila 7. junija v Kruševcu. Konference se bodo udeležili kmetje, izvozničarji in strokovnjaki. Predmet konference bo predvsem boljše vnovčenje sadja,
X Gostinska razstava, katere namen je, da nazorno prikaže podjetnim našim ljudem v leto-viščarskih in zdraviliških krajih lepe naše domovine zahteve, ki jih civilizirani tujec stavi na sodobni gostinski obrat: hotel, restavracijo, gostilno. S primerno ureditvijo naših gostišč bomo storili najvažnejši korak za razmah domačega turizma in tujskega prometa.
Vsaka gospodinja poseduje malo premoženje! Izračunajte enkrat, koliko Vas je stalo vse perilo, rjuhe, prti, srajce, blazine, zavese in tako dalje. Videli boste, da se bo nabrala precejšnja vsotica denarja. Radi tega mora biti gospodinja prav previdna pri pranju perila. Ne deska za mencanje in ne ščefka, milo naj pere! Dobro milo — Schichtovo terpentinovo milo — najprej odmoči nesnago in jo potem temeljito in prizanesljivo odjpravi iz perila. Perilo, prano s Schichtovim terpentinovim milom, ostane dolgo kakor novo in bo vedno bleščeče belo.
TISKOVINE
vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 25 TELIfOH ŠTEV. 25-52
X Milan Markovič iz vasi Vitomirci se je v 76. letu starosti oženil z 201etno nevesto. Te dni se je izvršila poroka, ki ji je prisostvovala velika množica ljudi. Največ iz radovednosti seveda.
X Tudi v usnjarski industriji in obrti, ki bosta letos bogato zastopani na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija, velja pravilo, da se s postopnim in sistematskim obdela-vanjem pridobljenih izkustev stvarjajo novi pogledi, ki preneseni v delo, ustvarjajo vedno boljše in modernejše izdelke. Letos boste naravnost presenečeni, ko boste videli v razsta-viščnih prostorih ogromen napredek naše domače usnjarske industrije in čevljarske obrti!
X Obesil se je predstojnik najbogatejšega samostana Bukova arhimandrit Ruvin Okanovič. Vzrok samomora ni znan.
X Štrajki se nadaljujejo. V mnogih jugoslovanskih tovarnah so pričeli delavci stavkati in zahtevajo zvišanje plač in kolektivne (skup-ne) pogodbe. Sredi tega meseca je pričelo stavkati tudi delavstvo v velikem rudniku Trepče. Trepče je v rokah angleškega kapitala. Delavce rudarje slabo plačuje, zakoni o socialnem zavarovanju se izigravajo, davkov angleška družba ne plačuje in tako ni čuda, da se je postavilo delavstvo v bran za svoje pravice. Čudimo se pa državi, da ničesar ne ukrene zoper inozemske kapitaliste, ki na brezsrčen način izkoriščajo jugoslovanskega delavca in konsumenta. V.v.a
X Na Bledu je bila te dni izročena prometa avtomatska telefonska centrala.
X V rudniku Trepča prete rudarji, da bodo spustili vodo v rudnik, ako jim uprava zapre kantine.
X Poljedelske in najraznovrstnejše druge stroje, ki jih poljedelci potrebujejo pri 6vojem delu na polju, v senožetih, v gozdu, različno orodje, kot pluge, brane, ročne priprave za kopanje, sekanje itd., vozove, mlatilnice, okovje in še marsikaj drugega, kar je industrija v poslednjem času izdelala za pomoč kmetovalcu pri obdelavi njegovih posestev, vse to boste našli v bogati izbiri na Ljubljanskem velesejmu, ki bo letos spomladi otvorjen od 30. maja do 8. junija. Interesentom bodo razstavljalci na željo pokazali nazorno, kako se morejo ti stroji in orodje uporabljati, da se z njimi izvrši čim več dela, v kar najkrajšem času iu z najmanjšim trudom.
X Gradba tvornice za aluminij. Kakor ču-jemo iz Beograda, je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo družbi Aluminij d. d. v Beogradu, da zgradi tvornico aluminija na Ja-rugi v bližini slapov Krke pri Šibeniku. Družba Aluminij, ki ima, kakor znano, od lanskega leta. monopol za produkcijo aluminija v naši državi, si je izbrala ta sedež zaradi bližnje velike električne centrale. Z gradnjo bodo pričeli že v jeseni.
X V Petrinji je toča napravila mnogo škode. Nad mestom se je utrgal oblak. Vode so tako narasle, da je bila poplavljena železniška proga proti Karlovcu. Okoli 20 hiš je voda popolnoma zalila, vsi vrtovi pa so dobesedno uničeni.
X V Sarajevu, oziroma v njegovi okolici, silno cvete praznoverje. Tako ženske verujejo, da jim voda, ki prši z mlinskega kamna, polepšava obraz in lase. To vero je mlada kmetica Milka Mijovič plačala — z življenjem. Sklonila pe je h kolesu, da bi ji voda pršela na lase, pa so ji lasje zašli med kolesje. Žensko je kolo zgrabilo in jo zasukalo. Vrtelo jo je toliko časa, da so njene obupne klice začuli ljudje in prihiteli na pomoč. Bilo pa je prepozno. Preden so jo mogli rešiti, je reva izdihnila.
X V Kupijevu pri Osijeku so se kmetski fantje stepli radi — cirkuške igralke. Pri tem je bil Ivan Farbešič ubit, več drugih pa težko ranjenih. Cirkuška igralka se je seveda vroče-krvnežem smejala v pest.
X V okolici Gračanice je ta teden že trikrat padala kakor oreh debela toča. Tudi iz raznih drugih krajev države prihajajo poročila o nevihtah in neurjih, tako da se nam kmetom ne obeta letos nič dobrega.
X Konja ubila strela, gospodar ostal pri življenju. Zadnje dni so bila okrog Kuma huda neurja. Pri Izlakah je potok poplavil po dolžini kake 4 km zemljišča in raztrgal cesto. Škoda je ogromna. Nevihte so divjale tudi okrog Čateža in Zaplaza. Sredi najhujšega neurja se je posestnik France Borštnar peljal iz Gabrovke v Čatež. Med siloviti^ treskanjem je v diru prignal do Lisjakove gostilne. Kobilo in voz je spravil pod šupo, sam pa je planil ves premočen v gostilno. .Komaj je prestopil prag, se je spet močno zabliskalo in tik za njim je treščila strela. Razklala je del šupe in ubila kobilo. Vsa sreča pa je bila, da se Borštnarju ni nič zgodilo.
X Koza s štirimi pari nog. V bližini Bosanskega Novega je skotila koza nekega kmeta kozlička z osmimi nogami. Kozliček je zdrav, a drugače zelo slaboten. Tamošnji kmetje, ki so še jako starokopitni, pravijo, da pomeni to za okraj šibo božjo.
X V lendavskem in ljutomerskem okraju so nastale povodnji, ki so napravile obilo škode. Zlasti trpita kraja Dokleževje in Veržej. Človeških žrtev na srečo ni, pač pa je gmotna škoda •velika. Poplavljene so tudi ceste, tako da je močno oviran promet.
X Sladkor bo ce-nejši, ali pa dražji. Češki časopisi poročajo, da se začne graditi junija meseca v Smede-revu ogromna sladkar-na, ki bo veljala nad 24 milijonov dinarjev. Kapaciteta tovarne bo znašala 6000 vagonov pese. Pri zgradbi sodeluje češkoslovaški kapital in Oblastna zveza sadil cev pese. Zgradba bo dovršena do začetka bodoče sezone.
X Kompenzacije s Češkoslovaško. Med predstavniki naše Narodne banke in predstavniki češkoslovaške Narodne banke je prišlo baje do sporazuma, po katerem bodo znova dopuščene v blagovnem prometu med našo državo in Ce-škosiovaško privatne kompenzacije, seveda z že naprej določenimi omejitvami.
X Predsednik vlade — predsednik borze. Kakor poročajo beograjski časopisi, se je vršila te dni letna skupščina beograjske borze. Na dnevnem redu so bile v smislu pravil tudi volitve. pri katerih je bil soglasno izvoljen za predsednika gospod dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister.
X V Vukovu pri Negotinu je šel prostovoljno v smrt tamkajšnji predstojnik samostana. Obesil se je na telefonsko žico, preden pa si je zadrgnil zanko, se je še s samokresom ustrelil v glavo.
X Nov pravilnik o točenju alkoholnih pijač. Finančni minister je predpisal te dni nov pravilnik o točenju alkoholnih pijač, na kar opozarjamo interesente, da ga pazljivo prečitajo. V »Službenem listu« bo izšel tekom tega tedna.
5. Skozi Bavarsko Bavarska je deloma hribovita, deloma pa valovita pokrajina. Mnogo je tudi ravnine. Zemlja ni videti posebno dobra. Tako sem sodil po barvi, izgledu in po rastočem drevju. Po ravnini rastejo večinoma bori in ti so zadovoljni s pusto zemljo. Kmetski ljudje orjejo, najbrže za oves. Večji del imajo konjsko vprego, vidim pa tudi volovsko. Poslopja so zidana in neobeljena, vsaj večina. Našemu okusu barva opeke ne prija in je nekam tuja. Hiše so planinskega tipa (oblike).
železnica je dvotirna in elektrificirana. Vso progo spremljajo železna ogrodja z napeljavo. Brzovlak vozi z izredno brzino, brez puhanja in dima in brez saj. Radi tega so vagoni lepi in čisti in prav tako tudi potniki. Vsekakor bodo električni vlaki izpodrinili lokomotive, kjer bo pač dopuščal teren (ozemlje). Posamezni vagoni imajo nad hodniki nekake police za smuči, katerih je bilo v začetku marca še cele kupe. Natakarji iz jedilnih voz, ki so priklopi]eni vsakemu brzovlaku, ponujajo po vlaku od časa do časa razne pijače in tobačne izdelke. Kdor ima denar, si lahko tudi na vlaku privošči marsikaj.
železniški promet je zelo živahen. Vsake pol ure nas prav gotovo, če ne prej, sreča vlak. Na lokalnih (krajevnih) progah pa vozijo vlaki podnevi vsako uro. še bolj po-
Nikolaj Tesla spada pač med največje Jugoslovane. Rodil se je leta 1856. v Smiljanu pri Go-spiču. Pastirček iz siromašne preproste kmetske hiše pa je danes med največjimi učenjaki na svetu. Tesla živi in deluje v New Yorku v Ameriki, kjer obhaja letos ŠOletnico svojega plodo-nosnega življenja. Ves svet se s spoštovanjem in občudovanjem te dni spominja velikega učenjaka in izumitelja. Zlasti smo pa hvaležni usodi mi kmetski ljudje v Jugoslaviji, da nam je naklonila takega sina
gosto vozijo električni vlaki v krajevnem prometu. Vsake četrt ure odpelje in pripelje po en vlak, tako da ga zamuditi sploh ni mogoče. Pot na vlak je v takem primeru pač brezskrbna. Seveda je temu primerno tudi gosto železniško omrežje (mnogo železniških prog).
6. Po Saškem in Pruskem
Slika teh dežel se ne loči mnogo od Bavarske, le da hribovja ni videti nikjer. Svet je deloma in prav lahko valovit, večina je pa popolnoma raven. Zemlja je ponekod videti dobra, ponekod pa zopet slaba. Mnogo je tudi močvirja in po nekaterih krajih kopljejo šoto za kurjavo, kot na ljubljanskem barju. Poslopja so tu večja in hiš planinskega tipa ni več. Tudi kozolcev Nemčija ne pozna. Borove gozdove na ravnini vidimo po vsej poti; družbo jim delajo skoro povsod breze, ki so redko posejane med njimi. Slika me spominja na naše Ptujsko, oziroma Dravsko polje.
Na več mestih je videti gradnjo novih cest, včasih v smeri železniške proge, včasih pa v prečni smeri in so večji del popolnoma ravne.
Nemčija je zelo elektrificirana. To se vidi že iz številnih električnih daljnovodov, ki vodijo v različnih smereh in po vseh deželah. Konstrukcija (sestava) daljnovodov je železna. Po vaseh je javna razsvetljava in tudi za
0>
KOSTI!
TfVAA OBLEKE


Ivan Kronovšek:
Nova Nemčija
(Nadaljevanje)
vse mogoče namene in potrebe se uporablja električna struja, ki je zelo poceni, saj stane kilovatna ura (enota za merjenje toka) samo 9krog,flin,.l.-4a,
7. Berlin
Ob prihodu v Berlin se človeku ne zdi, da j je v tako ogromnem mestu. Tega se zaveš šele i potem, ko peš skoro nikamor ne prideš. Kras-j ne in široke ulice, kamor pogledaš in včasih do konca niti ne vidiš. Promet je ogromen, o katerem pa pišem pozneje.
Berlin je glavno mesto Nemčije in je po velikosti, če se ne motim, drugo mesto na svetu, tretje pa prav gotovo, ter šteje preko 4,000.000 prebivalcev. To številko si laže predstavljamo, če vzamemo, da šteje Berlin enkrat več ljudi kot je vseh Slovencev na svetu in trikrat več, kot je Slovencev v Jugoslaviji. Mesto leži na ravnini in nekaj hribov zelo pogrešajo, kot pravijo domačini. Tudi za tujca bi to mnogo pomenilo, ker tako ni nobene razgledne točke, razen stolpov, ki pa ne nudijo celotnega razgleda ogromnega mesta, ki ima okrog 8000 ulic, cest in trgov.
Vseh zanimivosti ne morem opisovati, omenim naj samo, da se vidi mnogo številnih in krasnih palač, cerkva, mostov in spomenikov, kar je v okras mestu in predstavlja narodno bogastvo in kulturno višino nemškega naroda.
Po ulicah in cestah vlada popolna čistoča. Tako so vzgojeni ljudje v splošnem; kdor pa nima smisla za čistočo, ga k temu prisili kazen. Ako stražnik zaloti koga, ki je vrgel na tla kakšen papir ali olupek, mora takoj plačati 1 marko kazni ali pa odpotovati v policijski zapor. Sicer je pa po ulicah nameščenih polno kovinastih posod za odpadke.
(Dalje prihodnjič.)
Po iveiii
■	Pobegla angleška ladja. Angleška ladja »Gerl Pate je nenadoma odpotovala iz pristanišča in se ni dolgo časa nikomur javila. Te dni je vzela v španski luki Korbijon pitno vodo ter nato odplula na visoko morje. Uprava angleške mornarice je proglasila odbeglo ladjo za roparski brod, ki ga sme vsak potopiti.
■	Japonske oblasti so aretirale v Tokiu več ruskih državljanov, ki so jih obtožili špijonaže. Rusko zunanje ministrstvo je izročilo japonski vladi odločen protest proti postopanju njihovih oblasti, češ da je obtožba špijonaže samo krinka, pod katero hočejo Japonci izganjati ruske državljane iz Japonske.
■	Pomlajevanje s serumom. Ruski zdravniki so napravili več poskusov pomlajevanja s posebnim serumom, ki so ga sami iznašli. Poskusi so dobro uspeli. Do sedaj so izvrševali pomlaje-valne poskuse z žlezami opic, v Jugoslaviji pa celo z žlezami mladih in zdravih mož, ki so jih precepih na pomlajevanja željne starce.
■	Talno vodo so našli v Sahari pri trdnjavi Lazer. Izkopali so vodnjak in našli v vodi žive ribe in rake. Smatrajo, da je studenec v zvezi z neko podzemno reko.
■	Bolgarski industrialci so napravili na obali Črnega morja velike solarne radi pridobivanja soli iz morske vode. Smatra se pa, da se naprave ne bodo izplačale, ker ima Orno morje le 1*75% soli, dočim jo ima Jadransko morje 4'6%, Sredozemsko morje 3'64%, Atlantski ocean 3'57%, a Mrtvo morje 25 odstotkov.
■	Rekordno količino mleka je imela neka krava v ameriški državi Washington, ki je dala letno 16.778 litrov mleka. V spomin na to kravo so ji postavili spomenik. Njena vnukinja daje sedaj 16.303 litre mleka letno ali približno 45 litrov dnevno.
■	Energični Kitajci. Kitajski vojni minister Clao Jen je bil obsojen na smrt zaradi tihotapstva opiuina. Jen je bil ustreljen s štirimi drugimi tihotapci.
■	Več direktorjev propadle zavarovalne družbe Feniks je napravilo samomor. Eden celo na Sušaku. Po drugod so preostale upravne svetnike pozaprli, vse pa še ne.
■	Zaradi psa v smrt ali prenajedena gospoda. Neki budimpeštanski dami je poginil njen pes. Pasja smrt je ženo tako pretresla, da je izvršila samomor. Pognala si je revolversko kroglo skozi prsa.
■	Španski klerikalci nečejo demokratičnega režima. Ob priliki glasovanja zaupnice sedanji kmetsko-delavski vladi, ki hoče utrditi v Španiji svobodo in demokracijo, so se klerikalni poslanci odstranili iz parlamenta.
■	O ruski in japonski tehniki obširno razpravljajo po vsčm svetu. Med največje in naj-moderneje opremljene hidrotehnične laboratorije na svetu spada laboratorij državnega znanstvenega raziskovalnega hidrotehničnega zavoda in visoke hidrotehnične šole v Leningradu. V njih lahko strokovnjaki proučujejo na modelih vse modele v zvezi z gradnjo velikih pregrad in hidrocentral. Poleg dveh lastnih hidrotehničnih laboratorijev imata omenjena zavoda še laboratorij za preizkušnje kovin, laboratorij za mikro-gotografične in kinematografične posnetke, laboratorij za proučevanje premikanja naplavin in usedlin in mnogo pomožnih zavodov. Japonska železna industrija zavzema sedmo mesto v svetovni proizvodnji. Od leta 1923. se je proizvodnja litine na Japonskem poosmerila, proizvodnja
jekla pa podvanajsterila. Ta razvoj je znatno podpirala država z velikimi denarnimi podporami in odpisom davka za 15 let novim podjetjem. Železne rude ima Japonska razmeroma malo, samo okrog 100 milijonov ton, premoga pa več, samo da ni dober za proizvodnjo železa. Premog za koksanje morajo uvažati iz Kitajske. Leta 1933. so izdelali na Japonskem dva milijona ton litine, od tega tretjino v Koreji in Mandžuriji, uvozili so je pa 200.000 ton. Pomanjkanje litine se je doslej nadomeščalo z uvozom velike količine starega železa, zdaj pa grade nove visoke peči. Valjanih izdelkov so izdelali leta 1933. 2,500.000 ton, uvozili so jih pa 400.000 ton, največ iz Nemčije. Japonska železna industrija si prizadeva čimbolj dvigniti izvoz svojih izdelkov. Leta 1933. je znašal izvoz 181.000 ton v japonske kolonije in okrog 50.000 ton drugam. Izvoz podpirajo z državnimi premijami.
■ V Londonu so se pričela pogajanja za pomorski sporazum med Anglijo in Rusijo.
Listnica uredništva
K. Š. iz D. Prav imate, kar trdite. Tudi mi se z Vami v celoti strinjamo, ali zapisati se tega ne sme, če prav prevzemate nase vso odgovornost. Poslušajte naš nasvet, da si ne nakopljete brezpotrebnega preganjanja.
T. F. iz M. Mi Vas pomilujemo, gospodična, če se Vam res godi taka krivica, da Vas kot zavedno sokolico obrekujejo. Po našem mnenju pa ne spadajo take reči v časopise, temveč pred sodišče!
Se
gmi
31. maja: v Mirni peči, Kostanjevici, Bošta-nju, Sv. Trojici v SI. g., na Rečici, Cirkovcih,
1.	junija: v Livoldu, Zagorju ob Savi, Stari cerkvi pri Koč., Osilnici, Celju,
2.	junija: v Murski Soboti, Svirci, Motniku, Ptuju, Dolniji Lendavi,
3.	junija: v Krškem,
4.	junija: v Mokronogu, Loki pri Sv. Urbanu, Gor. Petrovcih, Slov. Bistrici, Turnišču, Kri-ževcih,
5.	junija: v Koprivniku, Travi,
6.	junija: v Vinici, Gor. Ponikvi, Križevcihv
Vrednost denarfa
1 ameriški dolar	Din	43-54
1 nemška marka	Din	17-54
1 švicarski frank	Din	14-27
1 angleški funt	Din	217-35
1 avstrijski šiling	Din	9-70
1 francoski frank	Din	2-88
1 češkoslovaška krona	Din	1-81
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 gj
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka =m
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000 - Rezerve: Din 1.300.000'-
— Izdaja za konzorcU Ivan Pipan,
O EN AR naložite najboljše in najvarneje pri domačem zavodu
mišici
anilni in posojilni don 1
Vloge na knjižite in tekoii račun sprejema proti najugodnejšemu obresfovanju — večje stalne vloge po dogovoru. H JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. II Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12V, ure.
Urednik: Janke Vim,