Leto VIII, št. 181 Liubiiana. sreda 3. avgusta 1927 Cena 2 Oin asa laliaja ob 4. zjutraj. S=3 Stane mesečno Din as*—, za inozemstvo Din «o*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knailova ulica itev. 5/L Telefon St. >073 in 2804, ponoči tudi št. «034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, t-rcSernora ulica it. 5«. — Telefon St. 1036. ioseratni oddelek; Ljubljana, PreSei-nova ulica St. 4. — Telefon St. «49» PodruZnid: Maribor, Aleasaidrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub-lana St. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wlen, Nr. 105.141. Ljubljana, 2. avgusta. G. Korošec ie imel v Kranju pred precej redkimi poslušalci govor, ki ga izjemoma še beležimo, kajti večno ponavljanje njegovih že tolikrat obrabljenih fraz je dolgočasno. Ne svežosti ne duha nj možno zajeti iz njih. G. Korošec sedanjo vlado kuje v zvezde in ni našel ne ene besede za njene žrtve, za preganjane in reducirance. Nasprotno, šel je še korak naprej in pozdravlja nadalj-no redukcijo proračuna za 1 milijardo dinarjev. Ta strahoviti dogodek, ki bo najmanj 20.000 rodbin postavil na cesto in preprečil skoro vse nove gradnje in vsa popravila na državnih poslopjih in cestah, črtal vse podpore poljedelstvu in gospodarstvu sploh, uničil na stotine šol — ta dogodek si je g. Korošec tolmačil na prav enostaven način, ki pač priča znova o že znani naivnosti predsednika SLS glede gotovih vprašanj. G. Korošec si pomaga tako, da pravi da bo finančni minister — znižal davke za eno milijardo. Ce bodo to leto dohodki železnic, rudnikov, trošarin, carine itd. za milijardo nižji nego se je cenilo vnaprej, je to pač dokaz, da nas je vlada privedla v stanje silne gospodarske oslabitve, za to pa niso davki, ki zadenejo poedinca, znižani ni za eno paro. G. Korošec v redkem neznanju ni opazil, da je finančni minister reduciral le izdatke, da pa mu niti na misel ne pride reducirati davke. Vlada g. Vukičeviča, dasi je na vseh poljih kljub velikim pooblastilom docela impotentna, je torej ideal SLS. Vzrok je jasen. Vukičevič podpira SLS, izročil ji je vso upravo Slovenije, razpustil je hranilnice, kjer komisarji terorizirajo dolžnike, napravil je Trgovsko obrtni zbornici volilni red, ki odvzema pravim trgovcem in obrtnikom ves vpliv v njej. Izročil je klerikalcem Ljubljano, kjer ji delajo neizmerno škodo, oblastni odbor pa pozna le klerikalce. Policija v Ljubljani kar ex offo zbira volilni materija! za SLS. Vsi administrativni spori se rešujejo z očali SLS. Od radičevcev in SLS preganjani uradniki ne smejo v Slovenijo nazaj. Nasilje se čuti na vseh krajih, a v klerikalnem žargonu se, kadar sc oni na vladi, to zove največja svoboda. Medtem pa SLS svoje omajane pozicije rešuje tudi s cerkvenim terorjem. Že župnik pri jutranji maši pred občinskimi volitvami pridiguje v cerkvi, da v Mehiki streljajo duhovne in novoporo-čene pred oltarjem in da kdor bo volil proti SLS, ta hoče upeljati enake razmere v Sloveniji, je to za g. Korošca vzorna svoboda. Še večja svoboda je, če škof zabrani duhovniku kandidirati po njegovem prepričanju, češ da je samo SLS cerkveno priznana. «Vzorna svoboda* je tudi, če štirje župniki s priž-nice proglase, da ne sme k obhajilu pobožen kmetič, ki je storil ta greh, da je pri občinskih volitvah vstal proti tatvinam svojih soobčanov, ki so podrepniki teh župnikov. Zares ponosna je SLS lahko na svoje «kulturno» delo, drznost pa je, da nosilci duhovnega izsiljevanja ubogega ljudstva še govore o svobodi. G. Korošec je tudi zaigral na struno o lojalnosti SLS napram dinastiji. Ce mi konstatiramo, da je ta ljubezen še precej svežega datuma, mož že zavpije, da ga «denunciramo». Cemu? Nam je prav, da si SLS s svojo, po Radiču kopirano spremenljivostjo itak sama koplje grob. Da v njeno iskrenost nihče ne verjame več, tega je kriva sama. V isti predal spada večno očitanje, da mi SLS «denunciramo», da je proti edinstvu države. Gospoda, ki je vzvišeni pojem Slovenstva skozi osem let zamenjavala s svojimi separatističnimi resolucijami in šlagerji, je pač sama ip edina kriva, ako je iz njenih ust po-vdarjanje Slovenstva dobilo skrajno an-tipatičen okus. In danes že zopet piše glavno glasilo SLS, da se slovenska samobitnost izraža ravno v avtonomistič-ni zamisli države. Gospodi so avtono-mistični eksperimenti SLS in rren nesrečni boj proti ustavi bistvo Slovenstva! Ali se je potem možno še čuditi, da je tako razumevano Slovenstvo zadek) na protivnika tam, kjer jih prav nič ni bilo treba imeti. Zgodovina bo pokazala, koliko je SLS škode storila Slovenstvu, ko ga je privezela na svoje umazane partijske ščite in je ž njim tnaskirala svoj klerikalizem. Slovenstvo treba očistiti klerikalne nadvlade, pa se bo kmalu našlo, da ima v nacijonalnem iaboru najgorečnejše prijatelje. Alfa in omega izvajanj g. Korošca je ponos, da se SLS druži z Vukičeviče-vimj radikali. Ta ponos nam je dokaz, kako je SLS oslabela. Z najbolj antipatično grupo v državi biti v bratskem objemu, to je Korošcu zadovoljstvo. Kako pa bo tisti dan, ko bo SLS spoznala, da se je objela z mrličem? Kralj Boris v Nemčiji Berlin, Z avgusta, (be.) Kralj Boris je danes popoldne dospel v Karlsrune na obisk k svoji sestri. «Obznana» tudi v Braziliji Pariz, 2. avgusta, d. Brazilijski parlament je odobril zakon, s katerim se prepoveduje vsak komunistični pokret Vedno večje razsulo Vukicevtceve zgradbe Od vseh strani protesti in napadi. — Vukičeviča smatrajo za odpravljenega. — Nihče ni na njegovi strani, niti eden list ga ne brani. — Katastrofalne razmere v radikalski stranki. — Najnovejša intriga proti Vukičeviču in Korošcu. — Demokratska sodba o Koroščevem govoru v Kranju Beograd, 2. avgusta, p. V Beogradu vlada tudi danes radi pravoslavnega praznika Sv. Ivana politično mrtvilo. Skoraj vsi ministri razen ministrskega predsednika, ki se je dopoldne le kratko časa mudil v svojem kabinetu, popoldne pa lovil ribe, so na agitacijskih potovanjih po svojih volilnih okrožjih. Tudi vsi šefi strank so odsotni iz Beograda, tako da v Beogradu tekom današnjega dne ni bilo zabeležiti nobenih političnih dogodkov. Nastop glavnih radikalskih voditeljev proti vladi g- Vukičeviča. njihovi očitki, da skušajo ministrski predsednik in njegovi ministri se polastiti nekaj mandatov s pomočjo brezobzirnega terorja, pritožbe, ki prihajajo iz demokratskih vrst in tudi iz vseh opozicijonalnih strank, vzbujajo vedno večjo pozornost politične javnosti ter so ustvarili mučno razpoloženje v krogih Vukičevičevih radikalov. Afronti gg. Trifkoviča. Petroviča, Uzunoviča se tolmačijo splošno kot dokaz, da smatrao voditelji radikalne stranke, odnosno glavni odbor Vu-kičevičevo pozicijo med narodom za definitivno izgubljeno. Marko Trifkovič je včeraj v Staparu pri Somboru proglasil ministra Subotiča in Stankoviča za škodljivca stranke in države, norčeval se je iz ministrov, ki bi radi. ako bi zakon dopuščal, kandidirali vsak ne na treh, temveč na 15 mestih. Oddvo-jil je Vukičeviča in njegove prijatelje od WorW« zagovarja potrebo tega sestanka med tem ko so drugi Hsti odločno proti in menijo, da bi bil ta afront proti Japonski. London, 2. avgusta (lo) Včerai se je položaj na pomorski razorožitve« konferenci v Ženevi nekoliko Izpremenil. Angleška delegacija je imela sejo. nakar ie pozneje japonski admiral Saito posetil šefa angleške delegacije Bridgemana. Japonski delegati so nadalje proučili položaj, v upanju da najdejo način kako bi se premostila na konferenci nastala nasprotstva. Japonci niso predložili nikakih konkretnih Predlogov. Včeraj je Izrazi! trgovinski minister Filip Cunliffe svoje zadovoljstvo nad podaljšanjem ženevske konference. Minister je izjavil. da se je udeležila Anglija konference v nadi, da doseže omejitev stroškov in da ohrani brodovje, ki je neobhodno potrebno za obrambo varnosti angleške države. Anglija noče vsiliti svojega mnenia drugim dTžavam, ker upa, da so vse države upoštevale izjemno stališče britskeca imperija Rapid City, 2. avgusta s. (Reuter) Predsednik Coolidge ie ameriški delegaciji v Zenev; naročil, naj se potrudi 7. vsemi silami, da pride do kakega sporazuma. Če se to ne posreči, meni. da ie najboljše konferenco za nedogleden čas odgoditi. Sporazum z Albanijo Beograd, 2. avgusta, p. Kakor je izvedel vaš poročevalec v zunanjem ministrstvu, je dosežen med našo vlado in Albanijo po« poln sporazum glede obnove diplomatskih odnošajev. Diplomatski odnošaji bodo dne 8. avgusta definitivno zopet obnovljeni. Naš odpravnik poslov Jovo Milčič bo ju« tri odpotoval v Tirano. Tudi glede posla« nikov je dosežen sporazum v tem smislu, da se povrneta na svoja mesta oba prej* šnja poslanika, to je g. Jeftič v Tirano in Cena beg v Beograd. Italijanska vojna oporišča v Sredozemskem morju London, 2. avgusta, s. «Westminster Gaz« zette» poroča, da nameraya Italija zgraditi na strategično važnih točkah Sredozemske« ga morja oporišča za svojo mornarico. Otok Sasseno, ki leži pred Valono in otok Castellorizzo, ki leži ob turški obali, bosta baje zgrajena kot italijanski oporišči za mornarico. List spominja nato. da je An. glija že od leta 1921. protestirala proti tem italijanskim nameram, meni, naj bi zadevo vzelo v roke Društvo narodov. Madžarska vlada študira fašizem Budimpešta, 2. avgusta, s. Minister Vas bo potoval v Italijo, kjer bo proučeval so« cijalni sistem fašizma. Spremljala ga bo po« sobna komisija, ki se hoče poučiti o vseh fanatičnih institucijah. Na razdobju slovenske politike (Mi^li in opazovanja nevtralca.) II. Najbolj je Slovensko ljudsko stranko za mamila njena številčna moč. To, da je pri zadnjih volitvah odnesla dvajset mandatov, jo je navdalo z brezmejno samozavestjo in domišljavostjo, da se ima za nepremagljivo, kar je seveda kapitalna in usodepolna zmota. Gospodje tam pač nič ne prevdarijo, da je bil takrat položaj čisto drugačen kot je danes: da so takrat prilike bile ustvarile za SLS visoko konjunkturo kot še nikoli in kot je danes niti zdaleka ni več; ne premislijo, da je imela SLS sijajno volilno zmago 1. 1925. v najmanjši meri zahvaliti sama sebi, svojim notranjim silam, svojim idejnim in moralnim vrlinam, pravilnosti svoje politike in sposobnosti in. svojega vodstva: ampak da so ii to zmago izvojevali največ rečeni zunanji, zanjo izredno ugodni momenti, predvsem težki grehi, ki jih je bil zagrešil Beograd na Sloveniji (dasi bolj iz kratkovidnosti, nerodnosti in nesposobnosti kot iz zle namere), in pa — seveda in žal — razne, napake, ki so jih delale druge slovenske stranke. Pri sedanjih volitvah je situacija bistveno drugačna, za SLS veliko neugodnejša. Danes ta stranka nima niti nekdanjih tako privlačnih gesel več: za avtonomijo in slovenstvo. Prvo je zavrgla. oziroma morala zavreči, drugo pa je kompromitirala. Ker se mora vendar vsak Slovenec danes vprašati: kal pa je SLS doslej za slovenstvo faktično storila? Kaj je slovenstvu v vseh teh Kjt:l; priborila? S čim je slovenstvo dvignila? Ali mu je politično, kulturno, gospodarsko kaj priborila? Ali je pa vsaj zbrala in organizirala tvorne sile slovenstva? Nasprotno: s svojo napačno politiko, s katero je vedno izkušala dajali slovenstvu mesto nacijona'nega -"fe<:jona!ni značaj (postavljanje katoliške fronte!), po eni strani, po drag! ■ rani pa s svojim trdovratnim in nesmiselnim bojem proti vidovdanskl ;:rej z nekdaj tako privlačnimi parolami. avtonomija in slovenstvo, SLS v sedanji volilni borbi ne more več pari-rati. Druge parole pa danes nima. Če piše Slovenec* z debelimi črkami: 'Naša parola je vse delo naše stranke od početka do danes za čim večjo samoupravo Slovenije* (sijajno je. kako se sedaj »Slovenec* izogiblje besede - avtonomija*, da se ne bi kaj pregrešil proti blejskemu paktu!), potem bo to parolo zadušilo ogorčenje volilcev, ki bodo vpraševali: Kai ste pa potem celih šest let počeli? Zakaj ste tako dolgo zadrževali to samoupravo? Zdav-na bi jo Siovenija že iahko imela in ko-iiko bi si bila med tem že opomogla! Kako bi bila ta samouprava danes že izgrajena in izpopolnjena! S čim morete opravičiti to zamudo in izgubo, to ne-r-reračunliivo škodo, ki io je Siovenija radi tega trpeia?--Torej tudi s to Slovenčevo* paro'o. ki ni nobena parola. ni nič. 'zgubila pa je SLS medtem še eno privlačnost, k: jo je imela pri zadnjih c'-'avnozborskih in tudi še pri letošnjih oblastnih volitvah in ki ji ie veliko po-•••aga!a k zmagi, namreč svoj opozicijami značaj. Takrat je šla na volitve kot opozicijonafaia stranka, v odločnem r .-.iu proti režimu, ki je bil slab — to ie ■ iekio v njen tabor: danes pa nastopa kot vladna stranka, kot soude'eženl:a in braniteljica reFima. ki je še slabši in ki ravnokar prizadeva Sloveniji težke udarce in razburja proti sebi vse slovensko volilstvo; to bo SLS na 11. septembru bridko občutila. Sicer je imela SLS v začetku sedanjega volilnega boja tudi v tem pogledu še dokaj šanc za sebe. saj je mogla nastopiti tudi sedaj še kot opozicijonalna stranka. Tako brezobzirni in naravnost poniževalni način, kako je bila SLS o Veliki noči vržena iz vlade, je bii izzva! veliko ne volje v Sloveniji, ne samo med pristaštvom SLS, ampak splošno; vsa Slovenija je občutila tako postopanje s slovensko delegacijo kot žaljivo. To je bil vsekakor moralen moment, ki je prišel Slovenski ljudski stranki kot nalašč za volitve in ki bi ga bila iahko jako uspešno izrabila v svoj prid. Toda še to edino orožje, ki ga ji je bil srečen slučaj prinesel, si je medtem sama izbila iz rok. Ker je šel dr. Korošec in sk!enj< z gospodom Vukičevičem blejski pakt. s katerim sta štemplirala SLS za vladno stranko, soakcijonarko gospoda Vukičeviča. ki z njegovim režimom stoji in pade. Navadnemu političnemu razumu je prosto nepojmljivo, kako se je mogel dr. Korošec v kaj takega spustiti, ko jc vendar tako solnčnojasno, da bo ta ia-mozni pakt, ki je imel zanesti zmešnjavo .v tabore opozicijonalnih strank, predvsem pa vršiti pritisk na uradni-štvo. napravil največ škode v SLS sami, da bo za tistih par kroglic, ki jih utegne na ta način naloviti na eni sra-ni (kvečjemu pri kakih bojazljivcih in lahkovernežih). zato pa na drugi strani odgnal od SLS na tisoče volilcev. — Saj kateri volilec bi se pač mogel navdušiti za viado g. Vukičeviča, sedanjo in bodočo? Kakor rečeno: nerazumljivo, kako je mogel g. Korošec v oči volitev zagrešiti tako veliko taktično napako. Blejski pakt je prvi politični korak, k: ga je storil g. Korošec samostojno, brez vpliva, oziroma zgleda gospoda Radiča. In jo je šele prav polomil. Kdor ima smolo, jo pa ima. SLS jo odločno ima: zdai je šel celo lastni njen poveljnik podminira zadnje okope, ki so dali še upati, da bo stranka obdržala postojanke, ki si iih je izvoje-vala leta 1925. obrtniki o gospodarskih .uspehih14 SLS Ali so radi «SIovenčevih > deklamacij o «uspehih» SLS na vladi res davki v Sloveniji manjši? — Kaj pravi nepristransko izvedeniško mnenje obrtniškega glasila »Slovenec-. ic včeraj objavil uvodnik »Briga za šanse SLS;. Ta zavrača malodušneže v klerikalnih vrstah, ki že slutijo debakl SLS dne 11. septembra. Da razprši to maiodui-nost, si pomaga tudi z neštetokrat premle-tirn izgovorom o »velikanskihc uspehih SLS na vladi. List piše: " Do sedaj še ni bilo vlade, ki bi bila za Slovenijo dosegla toliko političnih, politično. nacijonalnih in gospodarskih uspehov, kaker zadnja kratkotrajna Uztmoviceva vlada, v kateri so sedeli tudi zastopniki SLS.< Mi smo kazali na nov dohodninski davek zasebnih nameščencev, ki pomeni novo ca. 20milijonsko obremenitev Slovenije, ln sicer speeijalno obremenitev Slovenije ob isto časni razbremenitvi ostalih pokrajin države! »Slovencu« ie to ikolosalen uspeh za Slove® i jo. Mi smo opozorili na tisoče in tisoče odpuščenih slovenskih uradnikov. delavcev in železničarjev, na redukcijo plač. mezd. delovnih dni in ostalih uradniških in delavskih pravic, na nov ročni davek za delavstvo v državnih podjetjih, kar vrže skupno nad 50 milijonov dinarjev Tudi te strahovite redukcije so za iSloveneac — uspeh SLS za Slovenijo! Pokazali smo na § 82. f. z., s katerim ie SLS oropala naše cestne odbore ln podeželske občine za težke milijone. Tudi lo ie »uspeh-: SLS za slovenskega malega Sloveli. Sedaj poglejmo še v strokovno glasilo slovenskih obrtnikov, v »Obrtni Vestnik«, kaj pravi k sedaDiemu gospodarskemu položaju Slovenije. V svoji najnovejši številki od 1. julija piše pod naslovom »Naša davčna bremena;: »Pred kratkim smo čitali, da bo letos baje zopet leto davčnih rubežni. Generalna direkcija davkov opaža, da je prinos davkov v letošnjem letu manjši in je zaradi tega baje naročila davčnim oblastvom, da strogo izterjajo davčne zaostanke. Kakor doznavamo, je davčni urad v Zagrebu s posebnim proglasom že opozoril zamudnike na plačilo zaostankov in tekočih davkov. Vsekakor tudi Slovenija ne bo obvarovana pred strogim daTČnim izlerjevanjem. Država mora imeti svoje dohodke. Nihče jih ji ne odreka. Če gospodarski krogi tožijo o neznosnem gospodarskem položaju, tedaj slišimo iz ust merodajnih činiteljev, >da je pač splošna gospodarska križat; ko pa pri-vijejo davčni vijak, tedaj le gospodarske krize ne vpoštevajo, pač pa kažejo na lepe bele hiše. urejene ceste, češ. Slovenija je bogata. Da je v Sloveniji po mnenju davčnih faktorjev bajno bogastvo, kaže statistika o pobranih neposrednih davkih v letih 1923 do 1925 V teh letih je odpadlo na osebo na Hrvaškem in v Slavoniji 93 Din. t Sloveniji 1S2 Din. v Srbiji in Črni gori 65 Din neposrednega davka. V letu 1926. pa je odpadlo na posamezno osebo na Hrvaškem in v Slavoniji 159 Din, v Bosni in Hercegovini 116 Din. v Dalmaciji 93 Din, v Sloveniji 191Din. t Vojvodiai 355 Din, v Srbiji in Črni gori 99 Din neposrednega davka. Sloveniia je plačila od 1. ianuaria leta 1923. do 30. septembra 1926 še 183.200.000 dinarjev poslovnega davka, kar pomeni, da odpade na o%bo 155 Din poslovnega davka. Iz te statistike vidimo, da so se davčna bremena lansko leto prav znatno zvišala, med tem ko je gospodarska moč naših pridobitnih slojev občutno padla. Tu ni ravnovesja med obdavčitvijo in gospodarsko močjo, čemur pa ie v veliki meri kriva državna uprava sama. Davčni faktorji naj vpoštevajo, da vlada danes borba za delo, da je ravno težak sospodarski položaj prisilil obrtništvo v neizprosen konkurenčni boj, pri čemer prihaja v poštev le še parola »vzdržati«. Kakšen pa je zaslužek? Koliko je danes obrtnikov, !:i le s težavo vzdržuejo svoje obrate! V Sloveniji je bilo leta 1924. — 35.636 davčnih obvezancev za dohodnino, 1925. — 32.922. 1926 pa 31.200 Te številke govore dovolj jasno, da je lok prenapet. Pred dvema letoma izvedene številne davčne rubežni so povzročile mnogo ogorčenja. Letošnje davčne rubežni pa bodo imele in posledico popolno propast mnocih obrtnih podjetij.« »Slovenčevec deklaniacije in pa resnično naše gospodarsko stanje Slovenije! Besede in dejanja ali prav za prav laži in dejanja! Kakšna razlika! Kako morajo stiskati pesti oni naši privredniki, pa tudi kmetje, delavci in uradniki, ko čitajo natolcevanja SLS o »velikanskih« uspehih za Slovenijo? Na eni strani nevarnost direktnega gospodarskega poloma, na drugi strani skupina klerikalnih politikov, ki bi rada z lepimi besedami in z neprestanim zatrjevanjem o svojih j uspehih c eskamoHrala iz rok slovenskega ljudstva po-slaniške mandate. Razumljivo je, da taki klerikalni agitaciji nihče re nasede Z eno samo izjemo. To so načelniki v finančnem ministrstvu, ki so postali pozorni na veliko hvalo SLS. kako se Slovencem sedaj dobro sodi in so, kakor vidimo iz »O. V.«, naročili. dne 14. Julija letos v ljub' Ijanski oblasti boitaih na nalezljivih boleznih in sicer: na škrlatittki 19 oseb, na griži 17, na tifuznih boleznih 16, na dušliivem kašlju 12, na vranlčnem prisadu 3. na šenu 3, na davicl 2. na krčeviti odrevenelosti 1 {n na dremavici 1 oseba. * Razstava »Kemijska Straža« v Zagrebu Je podaljšana do 23. avgusta. Razstava se nahaja na Trgu L ln je odprta od 8. zj. do 7. zv. Posetnfki razstave Imajo 50% popusta na vseh državnih železnicah. V to svrho naj kupijo karto povoljnega razreda, s katero se morejo brezplačno vrniti domov, ako imajo na legitimaciji potrjeno, da so obiskali razstavo. Legitimacije se dobe v vseh večjih kraflh, tudi še na razstavi v Zagrebu. * Nesrečna smrt osll&a ood vlakom. Včeraj zjutraj ob 2. se Je pripetila v bližini Stare Baze pri Kninu železniška nezgoda. Na progi se je pase! osel. Lokomotiva je ži val, Id je tekla pred vlakom po tiru naprej, vrgla na sfran, toda kolesa so io ponovno zagrabila in zmečkala. Na neki trdi kosti se je lokomotiva iztirila in z vso silo zaletela na stranski tir. kjer se je prevrnila. Kurjač in strojevodja, kakor tudi ostalo železniško osobje so ostali nepoškodovani. Pač pa Je materijalna škoda na tiru in lokomotivi zelo velika. * Mož s kroglo v glavi. Natakar Majeršič na Sušaku ki se je pred osmimi dnevi ustre lil v kavarni in je ves'ta čas s kroglo v glavi veselo prepeval v bolnici, ie včeTaj prvič omedlel. Zdravniki sodiio. da je nastopila infekcija možganov in da bo v najkrajšem času nastopila smrt. Krogle, kj je obtičala v možganih mu operativnim potom niso mogli odstraniti. * Proti prašni nadlogi. Na več krajih ljubljanske okolice so bili te dni izvršeni prav zanimivi poizkusi proti prašni nadlogi. NekateTi gostilničarji so impregnirali cestne prostcxre pred svojimi gostilnicami z novim protrprašnim sredstvom imenovanim cestol. Učinek tega impregnhranja je bil ta, da ie hipoma izginila vsa prašna nadloga. Avtomobili, ki diriaio mimo, oviti v goste prašne megle, se hpoma zasvi-tajo v čistem zraku. Na te poizkuse opozarjamo predvsem iz zdravstvenih ozirov. * Šola za narodno zdravje v Zagrebu. V zvezi z mednarodnim kongresom higiienič-nih sekcij Zveze narodov, ki se sestane v Zagrebu dne 3. oktobra t. 1. se bo vršila tudi svečana otvoritev novega higijenične-ga instituta ter šole za narodno zdravje, zgrajene s sredstvi ameriške Rockefellcrje-ve fundacije. Kakor poročajo zagrebški listi, je ministrstvo za narodno zdravje k slavnostni otvoritvi povabilo Nje g. Veličanstvo kralja in člane vlade. Rockefellerjeva fundacija ie za gradnjo šole za narodno zdravje prispevala znatni znesek 10 milijonov dinariev. * Tovarna pohištva pogorela. V soboto ponoči ie v Rumi pogorela tamkajšnja tovarna pohištva. Požar se je pojavil v strojnem oddelku ter se naglo razširil tudi na ostale objekte. Tudi iz delavskih stanovanj se nI moglo rešiti ničesar. Požarna bramba se je morala omejiti samo na omejitev požara, ker je bila v nevarnosti tudi velika zaloga lesa in stanovania ruske kolonije. Skoda se ceni na milijon dinarjev. TVRDKA ACHTIG & BIRGMAYER zastopstvo elektromedicinskih aparatov «VIOLETTA». Imenovano tvrdko sem likvidiral in odvze« mam vse pravice nadaljnega zastopanja. Generalno reprezentanco je prevzel g. GVID0 ZUPAN, Novo mesto, na katerega naj se izvolijo obračati stran« ke v vseh zadevah denarnih poravnav, ker se drugače ne priznajo. WILHELM KALTENBRUN-NER, WELS, Stadtplatz 15. BUREAU: MARIBOR, Aleksandrova c. 37. * Velik požar v skladišču. Včeraj zjutraj je v skladišču inž. Neumana v Zagrebu na nepojasnjen način izbruhnil požar. Plameni so hitro objeli vso šupo. ki je pogorela do tal, preden so na pomoč prihiteli gasilci. Poleg raznega tehničnega materiiala, ki je predstavljal veliko vrednost, ie zgorela tudi velika zaloga slame in sena na podstrešju. Skupna škoda se ceni na čert milijona dinariev. * Stekel volk sredi vasi. V vasi Lepenici v župskem srezu v Srbiji se ie te dni pojavil stekel volk. Iz gobca so mu tekle krvave sHne. Ptagnal se Je v malo dete. ki se Je Igralo pred neko hišo. Ko so seiiiki videH, da volk odnaša otroka so se z vilami in kosami pognali za. njim, nakar je yoHc iz- pustil žrtev in pobegnil. Kmalu pa se je zopet vnrfl in se vrgel na svoje preganjalce. Preskočil je dijaka Miloia Obradoviča, a v istem hipu Je dijakov oče s koso zamahnil po divji zveri. Volk se je zgrudil, nakar so ga ostali sedjati potolkli. Malo dete, ki ga je stekli volk ogrizel na ramenu in vratu, so oddafc v Pasteurjev zavod v Nišu, kamor so naslednji dan odpravil tudi oba Obradoviča, ker obstoja bojazen, da ie tudi ona-dva Inficirai s steklino. * Zagoneten umor seljaka. V vasi Volo-deru krai Kutine na Hrvatskem se je te dnj zgodil misterijozen umor. Kmet Josip Stipas je sedel zvečer pri mizi s svojo ženo in dvema sosedoma. Nakrat ie skozi okno Prijetega krogla. Pogodila Je Stipasa v srce in povzročila njegovo takojšnjo smrt. Brez vzdiha se je Stipas zgrudil pod mizo. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni o zločinu, so uvedli preiskavo, da ugotovijo odkod je priletela krogla. Sum je padel na nekega seljaka, ki se je lani stepel s Stipasom. Takrat mu ie Stipas zadal več ran z nožem, radi česar Je bil obsojen na štiri mesece zapora. Vendar dosedanji potek preiskave n! mogel potrditi odgovornosti osumljenega seljaka za Stipasovo smrt. Preiskava se torej nadaljuje, a ker ie krogla priletela, ne da bi se čiri pok puške, le skoro nemogoče ugotoviti zločinca in kraj, od koder je bil oddan smrtonosni strel. * Tatvina na železnici. Posestnica Milka Jancekič iz Brčkega v Bosni ie z Iiško železnico potovala te dni v Dalmacijo. Pri Ogulinu ie zadremala in spala tje do Grač-ca. kjer je — prebudivši se — opazila, da ji je s police ukraden kovčeg, v katerem je imela 10.000 Din gotovine ter raznih stvari v vrednosti nad 20.000 Din. + Trebušni tifus v Beogradu. Kakor javlja »Pravda«, se Je tekom zadnjih dni pojavilo v Beogradu več slučajev trebušnega tifuza. Predvčerajšnjim pa je bilo priglašenih devet novih slučajev. Občinska ambulanca je vse na tifusu obolele osebe prepeljala v državno bolnico. * Strela ubila seliaka. Ob priliki nedeljske nevihte v osješkf okolici je seljak Pan-ta Kovačevič iskal zavetia pod košatim hrastom pri Belem brdu. V hrast ie udarila strela in Kovačevič je mrtev obležal pod hrastom. * Obstreljen gozdni paznik. Na zagrebško kliniko so predvčerajšnjim pripeljali gozdnega paznika na nadškofovem posestvu Gradec, Jurija Petrinca. Ko le v pondeljek dopoldne vršil službo v bližini Mokri ce, je nenadoma zaslišal lajanje psov, ki so gonili divjačino. Začel Je streliati na pse. Takoj nato je izza grmovja slišal več strelov in od dveh krogel zadet se ie paznik zgrudil na tla. Težko ranjenega paznika so prepeljali v Zagreb. Izjavil je še, da je med divjimi lovci spoznal seljaka Ivana Kofrlfia in Je mnenja, da ga je zadela krogla iz njegove puške. " Iz uradnega Usta. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 81. letošnji številki uredbo o prevedbi državnih upokojencev in upokojenk s kronskimi pokojninami na dinarske pokojnine, nadalje izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje odredb o državni trošarini in zakona o državni trošarini, taksah ln pristojbinah in zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih In odredbah o državni trošarini ter natečaj za spreiem gojenk v babiško šolo v Ljubljani. Interesentke opozarjamo na ta razglas. * Nagovoril sestro, da mu zažge hišo. V Novi Gradišk; je žandarmeriia aretirala seljaka Dušana Vukadinovlča iz Trnove, ker je nagovoril svojo sestro Baro. da zažge njegovo hišo, ki je bila zavarovana za 90.000 Din. Tudi njegova sestra ie bila aretirana. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * 2rtev opeklin. Predsnočnjim ie v trgovini posestnika in trgovca Franceta Jema na Vrhu pri sv. Trojici v kamniškem okraju nenadoma nastal velik ogeni. Pri gašenju požara je gospodar dobil tako strahovite opekline, da so ga morali naslednje jutro prepeljati v ljubljansko bolnico, kjer pa ie včeraj ob pol 13. podlegel poškodbam. * Tatvina ali izguba kovčega. Pred dnevi je bil ukraden ali se je izgubil iz avtomobila Mije Kobi i-z Maribora na vožnji med Mariborom in Vojnikom usnja t v vrečo zavit kovčeg z naslednic vsebino: 2 svileni čini obleki, 1 bela ženska obleka iz sirove svile, 1 obleka iz enake svile zelenkaste barve, 1 svilena bluza, 1 damski kostum, več otročje obleke ter perila- Skupna vrednost izginulega kovčega tn vsebine znaša 15.000 Din. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischlas), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nJu žil. motenju preosnove. ostaTelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38"> C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1- maja do 30. sept. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon 142 * Bodite previdni! Svoje dragoceno perilo smete prati Ie s Schichtovim terpetino-vim milom, ker sicer razpade. — Stenicol naiboliše sredstvo nroti stenicam v zalog} drogerlje A. Kane, Židovska ulica. 1006 * Podpornemu društvu slepih v Ljubljani so darovali: G. kaoetan Pintar Franc v Cetiniu Din 100. dr. France Lokar Iz neke kazenske poravnave Din 100, Posojilnica v Slovenski Bistrici Din 50, mestna občina ljubljanska Din 1000. A. Suširtk Din 40, Franc Pogačnik namesto venca na krsto pok. g. Zidarju Din 200, Prva dolenjska posojilnica v Metliki Din 500. pokojni g. Oroslav Dolenc v svojem volilu Din 250, g. Franjo Gmdovec Din 20. notar g. Viktor Poznik v Ložu iz neke kazenske poravnave Din 50. Pravniki in uslužbenci okrajnega sodišča v Radovljici namesto venca na grob pokojnega dež. sodnega svetnika dr. Ru-perta Celestine Din 375. Vsem plemenitim darovalcem najiskreoejša hvala. Odbor. Naj bo v tujini, naj bo dom, k jedi, med delom, M vedno pri leže če si s čašo »C/to« limonade človek onemoglo dušo pri veže. 171»* • * Noseče matere naj skušajo z rabo pri-rodne grenčice »Franz-Josef« odstraniti vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseučl-liščnih ženskih klinik soglasno hvalijo Pristno vodo »Franz-Josef« ker ie lahko zaužit-na in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih pojavov. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. tTgovinah. * Najden pes. Dne 27. juHja Je na postaji Laze skočil iz vlaka, ki odhaja Iz Laz ob 17-52, pes prepeličar. dolgodlak, sive barve. Lastnik ga dobi pri postalenačelniku v La-zah. Iz Ljubljane u— Razstava ročnih del ob zaključku učiteljskega tečaja. Moderna pedagogika zahte va, da se preuredi šola v delovno, to je, da se uvede deca v razne obrti, ki jim na; vzbudijo veselje do dela. Tako si bo znal potem vsak Inteligent, ki je bil doslej usmer jen le k duševnosti pomagati z ročno spretnostjo. Najnovejša vzgojna struja hoče spremeniti učilnico v delavnico. Principa delovne šole se Je oprijel Podmladek Rdečega križa, ki vidi le v delu spas in napredek našega naroda. PRK prireja vsakoletne tečaje za ročna dela, ki so namenjeni našemu učiteljstvu. Samo učiteljstvo. z novo idejo tudi praktično prepojeno, bo moglo uresničiti idealni namen PRK. Letošnjega tečaja, trajajočega mesec dni, se ie udeležilo 60 učiteljic in učiteljev. Ob zaključku prirede tečajniki javno razstavo izvršenih del. Razstava se bo vršila to soboto od 14 do 17. popoldne v Srednii tehnični šoli Raz stavile bodo vse tri glavne stToke: karto-nažna, mizarska in pletarska. Nadalje še lesna z intarzijo, barvanje na svilo, slikanje na steklo, vžiganje v les gnetenje in modeliranje. Vodja tečaja je bil poverjenik društva »Prijateljev ručne nastave« g. ravnatelj Novak, kateremu sta pomagala strokovna učitelja g. Mrcina in g. Uršič. Vse, ki se za razstavo zanimajo, vabimo, da jo obiščejo v soboto popoldne v obrtni šoli, glavni vhod. pritličje, desno. Brez vstopnl-ne. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 je izposodila julija 3099 stran kam 11527 knjig. Knjižnica posluie vsak de-avnik od 4. popoldne do 8. zv. in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in es-perantske knjige ter modne liste vsak>mur kdor se zadostno legitimira. Na razpilago tiskani imenikj knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke doma. u— Ivanka Praznik papirna trgovina, ust. 1903. je sedaj: Erjavčeva c. 2. 1097 u— Grajsko veselico priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1927 ob 3. popoldne »Napred no kulturno in politično društvo »Ljubljanski Grad«. Za jedačo, pijačo in vsestransko dobro zabavo bo preskrbljeno. Kdor hoče napraviti lep sprehod na Grad in tam preživeti par res veselih in brezskrbnih uric, naj pride! — Odbor. 1146 u— Počitniška kolonija otrok na vrtu uči teljišča je priredila v lastni režiii dve igrici, balet delclamadje s petjem ter srečolov v korist Podpornemu društvu za slepe. Pri reditev je donesla 94 Din. Sodelovale so deklice iz rodbin Blagajne, Brezovšek, Dolenc, Kalokira, Vazaz. u— Drobna policijska kronika. Predsnočnjim so bili trije mladi fantle aretirani radi drzne tatvine. Dogovorili so se da okra-dejo Ivana R., kar so tudi storili. Izmaknili so mu listnico s 450 Din gotovine. Predvčerajšnjim je bilo ukradenih v mestu dvoje koles, 1 konjska odeja, 1 tatvina 400 Din in 1 tatvina firneža. Dalje so bili prijavljeni še naslednji primeri: 1 prestopek nedostojnega vedenja v cerkvi, 1 popadljiv pes, 1 prestopek obrtnega reda ter 9 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Drobne tatvine. Trgovskemu sotrud-niku Josipu Pircu ie v nedelio neznan uz-movič ukradel na kegljišču Zivčeve gostilne na Rimski cesti z žepa zelenkasto listnico z vsebino 900 Din ter nekai slik in papirjev. — V noči na nedelio je bila iz šupe Franceta Podobnika v Jeranovi ulici ukradena velika zelena konjska plahta vredna 150 Din. — »Kolesarji« še vedno na delu. Tatov? koles so letos neutrudljivi in se že naravnost norčujejo iz ubogih lastnikov koles. Zdajle sedi še na svojem vozilu, čez par minut pa že dirka z ukradenim kolesom oprezujoči tat Dne 1. t. m. sta bili ukradeni v Ljubljani zopet dve kolesi. Prvo znamke »Eska* črno pleskano. z navzgOT obrnjenim krmilom, vredno 1500 Din ie tat odpeljal Francetu Martincu na Karlovški cesti. Drugo 300 Din vredno pa je tak ptiček odpeljal Josipu Sušteršiču na Aleksandrovi cesti. _ Nevaren berač. Vilček T. je že starejši možakar. Njegovo najljubše opravilo Je, kadar se na hladi v senci trkati na tuja vrata in pomomllati par besed, češ: dajte ljudje božji, podarite mi dinarček! Rad bi tudi pristavil: »žejem sem!« a se zaveda, da se to ne obnese. Beraču se neredko pripeti, da najde vrata tuiega stanovanja odprta, v sobi pa nikogar. Vilček v takem slučaju rad iztegne roko In spravi kaj v žep. Včeraj dopoldne je naneslo, da se je znašel v sobi Marije P. v Gradaški ulici, kjer je pobasal v žep dragocen prtič jn nekaj drugih malenkosti. Ko pa Je odhajal iz hiše ga Je opazila služkinja Gencrvefa Geratičeva, ld je poslala za njim stražnika. Zazdel se jI le namreč sumljiv tio. Straž- nik je pri telesni preiskavi našel pri Vilčku več ukradenih predmetov, ki so bili Pogačnikov! takoj Vrnjeni, dočim je moral navihani Vilček v zapor. u— Zeparji v vlakih. V dobi počitnic, ko ljudje mnogo potujejo n so vsi vlaki prena-trpanj pasažirjev, gre tudi žeparskim dol-goprstnežem žito v klasje. Stalno so v vlakih in prežijo za vsako priliko, kie bi prišli lažje do čim večjega plena. V nedeljo je po-stala žrtev takega žeparja Josipina Dov-iakova iz Logatca. Uzmovič ji ie med vožnjo od Maribora do LJubljane izmaknil črno usnjato torbico z vsebino 580 Din goto« vtiie. u— Izgubil se je kratek površnik iz im-pregniranega blaga (v žepu je bila tudi av-točepica in očala) na poti Tržaška cesta od tobačne tovarne naprei Rimsika cesta, Gradišče, šelenburgova ulica Dunaiska cesta do garaže V. & M. Barešič, Najditelj se naproša, da odda najdeno Proti nagradi pri tvrdiki V. & M. Barešič. Dunajska cesta. 1140 Iz Maribora a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Zadnji teden preteklega meseca zaznamuje mestni fizdkat v mariborskem mestnem okolišu osem slučajev nalezljivih bolezni, in sicer 7 slučajev škrlatice in en slučai ošpic. Na škrlatici ie ena oseba umrla. a— Tudi v Mariboru zore fige. Letošnje izredno toplo poletje ie napravilo redko veselje lastniku vrta v Stritarjevi ulici št. 21. Na dveh figovih drevesih je sad popolnoma dozorel, kar se nj pripetilo že pet let. a— Nasilnež v kavarni. V pondeljek si je privoščil v kavarni »EvTODa« neki Fran B. nekaj okrepčlla. Ko pa Je prišel plačilni natakar, je Fran šele ugotovil, da nima nit? pare pod palcem. Ker pa je pričel še razgrajati po kavarni in kričati nad natakarjem so morali poklicati stražnika. A tudi ta Je slabo naletel. Aretaciji se je Fran s silo uprl in ie moral priti na pomoč še en stražnik, da so nasilneža odstranili iz kavarne. Na ulici se je znova uprl in pobegnil. Šele po daljšem lovu so ga zopet ujeh in posadili na hladno. Na policijskem komisarijatu pa so kmai-u ugotovili, zakaj se je Fran B. tako zelo bal policije. Zasledujejo ga namreč tudi radi tatvine. a— Vlom v delavnico. Včerai ponoči okrog 5. zjutraj je neznan vlomilec s pona-Tejeinm ključem odprl delavnico slaščičarja Ivana Tomovdča in mu odnesel iz pisalne mize 300 Din gotovine in obrtni list. - Kap ga je zadela. Ko se ie v soboto zvečer okrog 20. vračal na brodu preko Drave 52 letni trgovski potnik Ivan Kaver iz Dunaja, ki pa biva v Mariboru na obisku pri svojih sorodnikih, ga je zadela pri izstopu iz čolna kap ter ga omamila na desni strani obraza. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. a— Konji so se s plašili. V nedelio popoldne je napravila 38 letna posest. Marija Popena iz Maribora s svojimi petimi otroki izlet v mariborsko okolico. Peljali so se z domačimi konji Na povTatku pa so se konji v bližini Počehove nenadoma SDlašili ter v divjem diru drveli po cesti. Na nekem ovinku se Je voz prevrnil v cestni jarek. Popena in njena 6-letna hčerka Nada sta dobili pri padcu hude poškodbe, da so ju morali prepeljati v bolnico, ostale tri otroke na so oddali v domačo oskrbo. Iz Celja s— Iz poslovnega sveta. Znano prekaje-valnico L. Junger v Prešernovi ulici je prev zel g. Drago Bernardi, hotelir v Celju. Firma se bo imenovala: »L. Junger i a n?sl. D. Bernardi«. G. Bernardi bo ooustil kavar no v Gosposki ulici in bo napravil iz tega prostora zajtrkovalnico. s— Preureditev Kosove hiše v tiskarno. Kosovo hišo, kjer je bila trgovina ln kavarna, je kupila Mohorjeva družba. Adaptacije za tiskarno so v polnem teku. Čudno se nam zdi, da to delo ni bilo oddano kaki slovenski tvrdki, ker se je svoi čas toliko govorilo o tem, da bodo z Mohorievo družbo mnogo profitirali celjski obrtniki. Ali pa so klerikalci že takrat mislili samo na nemške obrtnike? Teorija In praksa sta pač različni. — Dobrodelni koncert, ki se bo vršil danes ob 16. v župm cerkvi na Doberni ima naslednji spored: P. Sohren: Koral, Hvala Gospodu iz 1. 1642, orkester. Weiss: O kam, Gospod, mešan zbor. P. H. Sattner: S cvetlicami, mešan zbor s spremiievanjem orkestra. Dr. Schwab: Ave Marija, bariton solo s spremiievanjem orkestra. Poje g. dr. Vladislav Kostič, odvetnik iz Banjaluke. Adoro Te devote. O. Kamilo Kolb. Poje z. dr. Kostič s spremiievanjem orkestra. Mendelssohn: Andante iz A-dur sinfonije, orkester. — Odmor. 1. Hladnik: Večerni zvon, moški zbor. Raff. Kavatina: Viiolln solo, igra g. SchGnfeld s spremiievanjem orkestra. F. Bernard: V sveti noči. mešan zbor s spremljevanjem orkestTa po narodni pesmi iz Savinjske doline. J. Massenet: An-gelus, orkester — Iz Celja bo avtotaksi Kokol vozil s tremi avtomobili goste iz Celja v Dobrno in nazaj. In to s 30^ popusta- - O regulacij) Savinje in dotokov v celjski kotlini ni čuti ničesar več. Pred letom dni, ko so nas neprestano nadlegovale povodnji, smo Imeli več konferenc in se je obetala skorajšnja rešitev. Takrat so vzeli akcijo za regulacijo v roke demokrati, sedaj pa. odkar vedrijo v Celju Neme; in kleroradikali, je vse utihnilo. Čakajo menda na kako katastrofalno povodeni. da bodo začeli premišljevati o novi akciji. Še to malo, kar se stori pri Sušnici, Jim nI prav in zabavljajo nepretrgoma. Opazili smo, da se mesto regulacije vrši sistematično zasipavanje struge Sušnice. Plevel in kamenje iz vrtov se meče v strugo Sušnice. kjer se vseda in zabranjuje nemoten odtok. Za enkrat ne bomo imenovali imen, drugič bomo pa navedli vse one, ki povzročajo fcz komo-ditete to tajozMes. Iz Litije i— Zahvala. Gospodu lekarnarju Hinku Brili ju izrekam za trud in naklonjenost v bolezni moje soproge javno zahvalo. — Sreski vojni referent, administrativni po» ručnik Franjo J. Med. 1144 i— Občni zbor krajevne organizacije SDS za hofiško občino. Letošnjega občnega zbo« ra za hotiško občino, ki se je vršil v re» stavraciji na «Pošti», se je udeležil kot zastopnik oblastnega odbora dr. Rape. Na« vzočemu članstvu, večino je tvoril Gradec, posamezniki pa so prišli tudi iz Litije in Šmartna, je pojasnil splošen pregled poli« tičnega položaja oblastni tajnik dr. Raj>e. Njegov obširen in izčrpen referat je žel splošno priznanje navzočega članstva. Za tem so podali svoja poročua domači funk* cijonarji. Tajniško poročilo se je vsled nje« gove odsotnosti Ie prečitalo. Blagajnik je prejel za svoje delovanje splošni abspluto« rij. Volitve novega odbora so prinesle del« no spremembo samo na tajniškem mestu. Odbor sestoji iz sledečih gospodov: pred« sednik Ivan Rotar, podpredsednik Vojko Sribar, tajnik: Jeriha Avgust, blagajnik Mi« ško Steiner. Odborniki in zaupniki pa so gg.: Tišler, Weilgoni, Cvetic, Jeriha, Maj« henšek, Klanjšek, Krhlikar, Ambrož in Be« zeljak. Na predlog g. Krhlikarja se je skle« nilo, da se naprosi politično oblast naj pre* nese volišče v poslopje sreskega poglavar« stva, dosedanje volišče v Hotiču (ca 2 uri daleč) vsekakor Gradcu, ki ima večino vo« lilcev ni na roko. Po lepo uspelem občnem zboru je predsedstvo zaključilo zborova« nje s konstatacijo, da napredna misel v hotiški občini lepo in stalno napreduje. V dokaz temu so pač uspehi naših mož v ho« tiškem občinskem odboru. S končnim po« zivom na še uspešnejšo delovanje se je zbor zaključil. Da bo krajevna organiza« cija hetiška napredovala, nam pa do« volj jamčijo imena novih odbornikov. i— Stavbeno gibanje. Blizu občinske hi« še, za Savo, je dvignil g. Černe svojo hišo za eno nadstropje. Na Grbinu je dvignil čevljarski mojster Gorenc Andrej hišo tu» di za eno nadstropje. V spodnjih prostorih namerava urediti gostilniške lokale, ter je za koncesijo naslovil na litijskega sreskega poglavarja prošnjo. Ker ni blizu drugega vinotoča, je upati, da mu bo koncesija po« deljena. Na Dobravi pa je letos razširil Franc Gorenc hišo, ki jo je dogradil že lan sko leto. Kljub temu pa stanovanjska mi« zerija še ne bo rešena, ter bo treba seči 5e po drugih sredstvih. i— Sokolov javni nastop. Sokolsko dru« štvo Litija«5martno priredi letošnji javni nastop v Smartnem. Vsa prireditev se vrši samo popoldne, in sicer poleg telovadbe z jako bogatim sporedom. Pri povorki in nastopu sodeluje Zelezničarsko godbeno društvo iz Zidanega mosta. Na naš nastop opozarjamo vse prijatelje Sokolstva. i— Obrtno gibanje. Mesar Lojze Vrho« vec je preuredil prostore za mesnico v lastni hiši, ter se je preselil z včerajšnjim dnem vanjo. Iz Trbovelj t— Kredit rudarjem ustavljen. Z ozirom na tozadevno notico, priobčeno 30. VII. v našem listu, nam sporoča g. Vinko Pavlin, načelnik pododbora trgovskega gremija v Trbovljah, da trboveljski trgovci in obrt« niki niso sklenili ustaviti vseh kreditov ter da od trgovcev in obrtnikov v Trbovljah lepaki s takim besedilom sploh niso bili izdani. Ako so se taki lepaki širili tudi v trboveljskem revirju, so bili očividno pri« nešeni od drugod. t— Praznovanja pri rudniku ostanejo. Rudarje v rervirjih silno zanima, koliko ča« sa bodo še trajala praznovanja pri rudniku, ki se zdaj vrše redno vsak teden, in kdaj bodo pričeli z normalnim delom, kakor se to godi v zimski sezoni. Upanje, da se bo situacija izboljšala, je nastalo radi tega, ker se je zvedelo, da forsira TPD zgradbo nove separacije v Hrastniku, ki je nujno potrebuje za zboljšanje kvalitete premoga in za večjo njegovo oddajo. To upanje pa se je izkazalo v zadnjem času za goljufivo, ker še sedaj po več mesecih niso končani zadevni razgovori z oblastmi, tako da se ni nadejati, da bodo že letos pričeli s pri« pravljalnimi deli. Poleg tega je TPD ostala brez pričakovanih naročil in je skoraj iz« ključeno, da bi ta došla pred jesensko se« zono. Zvedeli smo, da bi TPD zopet odpu« stila večje število delavstva, če bi rudarji vztrajali, da se vrši v jamah normalno obratovanje. Proti redukcijam pa so se iz« rekli delavski zaupniki sami, rekoč da ho« čejo raje praznovati, kakor da bi bilo novo število rudarjev pognanih na cesto. Pra» znovanja se bodo torej nadaljevala. t— Nova odmera točilne takse. Gremij trgovcev in Obrtno društvo Trbovlje»Hrast nik«Dol v Trbovljah opozarjata svoje član« stvo, da je treba po tarifni postavki 62. taksnega zakona opraviti prijave radi nove odmere točilne takse za triletje 1928/30. pri tukajšnjem oddelku finančne kontrole od 1. do 20. septembra t. 1. S seboj mora vsa« kdo prinesti listine o točilni, koncesijski in osebni pravici, obrtni list, izprevid o odo« brenih točilnih prostorih, izkazalo o odobre nem poslovodju in o članstvu strokovne zadruge, točne podatke o številu točilnih prostorov in o prodanih količinah vseh vrst alkoholnih pijač v litrih na drobno in de« belo v času od 1. julija lanskega leta do 30. junija t. L t— Razmere v kemični tovarni. Od de« lavcev v kemični tovarni prejemamo raz« ne pritožbe, od katerih navajamo nasled« nje: delo je prašno, polno strupenih plinov, plače pa dnevno od 23 do 36 Din. Kdor ne more napraviti dovolj storitve, kolikor se zahteva, se mu odtegne za kazen od za« služka. Čezurno delo se ne plačuje 8 50 od« stotki, tudi akord se ne plačajo po kolek« tivni pogodbi. V kislinskem obratu se de« lavcu često zažge obleka ki koža. Nekaj običajnega je, da se za bolečine ničesar ne dobi, proti tradiciji pa je, da se škoda na obleki ne povrne. Poprej dokler je bil rav« natelj g. Burger je bilo v tem oziru čisto drugače. Tako je n. pr. bilo tudi. vedno dovolj fabrikatov v zalogu Sedaj ni nobe« ne zaloge, in ko pridejo naročila za žveple« no kislino, barve in druge predmete, se mora delati na akord, na dva aihta in se delavstvo priganja k delu na način, o ka« terem je dvomiti, da je v smislu zakonskih predpisov. Opozarjamo na te razmere in« špekcijo dela. t— Velika stanovanjska hiSa za cesto v Trbovljah je izročena stavbnemu podjetju Ročak«Ciuha v obsežno adaptacijo. Vsaka stranka v hiši dobi svojo kul lin j o, medtem ko jih je imelo poprej po več strank eno samo. Poleg tega bodo vsi prostori reno« virani. Sokol Ljublianski Sokol poziva svoje član. stvo, da se polnoštevitno udeleži zleta I. okrožja ljubljanske župe, ki se bo vršil ob priliki 25letnega obstoja Sokola v Šiški dne 7. t. m. Zbirališče članstva v kroju v nedeljo 7. t. m., ob pol 15. popoldne pred Narodnim domom. Zdiravo! Odbor Ljubljanskega Sokola. 40Ietnlca sokolskesa društva v Novem mestu dne 13. In 14. avgusta. Ker se Je radi nenadnih tiskarniških zaprek razpošiljanje reklamnih lepakov za dva dni zakasnilo, se Je odločil zletni odbor postaviti najkasnejS termin za dostavljanje prijav na 8. avgusta. Vsa bratska sokolska društva vljudno naprošamo, nai blagovolijo na prometnih krajih nalepiti poslane Jim lepake, ali razobesiti iih po javnih lokalih nudeč nam bratsko pomoč, kakor nam to narekuje vzvišeno sokolsko geslo bratstva in edinosti. Zdravo! Zletni odbor. Naši onstran Mc p— «Nekak slovenski naroda. «Goriška Straža® je bila pretekli teden zaplenjena radi več sestavkov. O zaplenjenem uvod« niku pravi prefektov odlok, da ima jasen tendenoijozen značaj, na eni strani doka« zuje potrebo mirnega sožitja med italijan« skim in slovanskim življem, po drugi pa skuša dokazati, da eksistira v mejah drža« ve nekak slovenski narod napram italijan. skemu Narodu ... Slovenskega naroda v Italiji torej ni več. p— Okoli Ilirske Bistrice se vrše izkopa« vanja in našli so staro grobišče, o katerem sedaj ugibajo, iz katere dobe je. Poročajo pa tudi že o vandalizmu. Baje so «surovi deželaniv razbili neko starinsko posodo na grobišču, ker so menda mislili, da so v njej zakladi. Tržaška «La Vedetta® poroča, da se vrši velika preiskava. Končno je osum« Ijen neki deček, da bi bil hodil po grobi« šču in posodo razbil! p— Boj med finančnimi stražniki in tis hotapci. V noči na 30. julija so prišli na Cerkljanskem čez mejo štirje moški, vsak je imel na rami veliko vrečo. Finančni stražnik Marignoni jih je opazil iz svojega skrivališča in ko so odšli mimo njega, je stopil za njimi ter zahteval, da se ustavijo. Da bi jih ostrašil, je ustrelil enkrat v zrak Tihotapci so obstali, se vrgli na tla in pri« čeli iz pušk in revolverjev streljati na straž nika, ki je bil tudi zadet. Drugi finančni stražnik je streljal za tihotapci ali ti so se hitro poskrili in so potem izginili. Marig« noni je dobil zdravniško pomoč v Cerk« nem. Orožniki in miličniki so nato preiskali obmejne kraje, niso pa dobili o tihotapcih nobenega sledu. p— Na Tolminskem imajo sedaj 61 mle« karen, v katerih se producira dnevno 19.650 kg mleka, ki se vporablja za izdelo« vanje masla, iz ostalega se pridela sir. Let« no se na Tolminskem producira 3159 stotov sira in 1423 stotov skute, masla pa 1626 sto« tov. V mlekarne treba spraviti prevdarno organizacijo glede izdelkov in razpečava« nja, številna poslopja bi se morala preure« diti in živinoreja zboljšati. V gornjesoški dolini se redi danes približno 21.890 glav goveje živine, ki pa ni vsa belanske pasme. k— Iz Koroške. «Karntner Tagblatt® je bil te dni silno ogorčen, da se nemški otro« ci pji italijanskem pouku v Poadižju nič ne naučijo. »Kaj pa bo potem, ako se bo še krščanski nauk vršil v italijanščini?® «Karntner Tagblatt» naj pogleda v okolico Celovca pa bo vedel, kaj bo potem? Cer« kve so prazne, gostilne so polne. Krščanski nauk v šoli je nemški in pridiga v cerkvi je nemška. Jezik domačinov je izgnan iz šo« le in cerkve. Župnik v Brg^i pri Celovcu je tožil, da so Slovenci v njegovi fari sa« mi komunisti. V Poadižju gonijo nemške domačine iz cerkve, kakor gonijo na Ko« roškem Slovence, potem pa visoki hinavci bridko plakajo, kako da propada verstvo v sedanjih brezbožnih časih! V Grabštajnu je cerkev prazna, odkar je tam nemški žup* nik, ki ne zna slovenski. — Ugleden nem« ški politik je rekel: »Slovencem na Koro« škem bi se morala dati prazna pola. Napi« šite na njo svoje želje, vse vam damo.» Na shodu manjšin v Ženevi mora krepko odjekniti tudi koroško slovensko vpraša« njel Vremensko ooročilo Meteorološki zavod t Ljubljani 2. avgusta 1827. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas >pazovanjj Ljubljana (dvorec) . . . Maribor , , , Zagreb ■ • • ■ Beograd i • . Sarajevo ■ . . Skoplje ..it Dubrovnik . • Split ..... Praha • • • » s 7. 14. 21. 8. 1. a h« & d or X Smel verra 0 s B ir hrzint 1 a CO t-, 1 * v metrih t1 .6 iT 1-6 82 E 2 5 7614 31-0 48 \V 6 1 7627 24-6 52 SW 2 0 762-5 23-0 69 mirno 0 763 0 23 0 84 S 2 1 762-6 250 52 mirno 0 763-7 21 0 63 mirno 0 7640 240 41 mirno 0 7624 27 0 38 mimo 0 7^2-7 27-0 56 mirno 0 72h-6 190 — mirno 5 Padavine Vrsta f mm do f. ure Schichtovo 7. odlika: terperitinovo milo s6 je svojstvo Schichtovega terpentinovega mila. Posebno priporočljivo za pranje bol« niškega in otroškega perila. — 1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. Solnce vzhaja ob 4.45, zahaja ob 1926, luna vzhaja ob 9.17, zahaja ob 22.02. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 312 C, najnižja 16.7 G Dunajska vremenska napoved ca sredo: Lepo verne bo v kratkem pokvarila nevihta, ki pa ne bo trajala dolgo. Malo hladnejše. Tržaška vremenska napoved sa sredo: Normalni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 23 de 81 stopinj — Morje mirno, Načrti za gospodarsko povzdigo Trsta c. d. — V Trstu, 31. juliia. Glede na znani ukrep rimske vlade, v smislu katerega naj bi vsa večja italijanska pristaniška mesta dobila svoje svobodne lu-ke, se je v Trstu pod okriljem fašija sestavila neka posebna komisija, ki je izdelala načrte za razširjenje tržaške svobodne luke in poleg tega tudi še za razne druge naprave, ki naj bi pomagale dvigniti gospodarsko življenje v Trstu, ki od leta 1924. sem stalno nazaduje. Naj na kratko omenim te načrte. Kar se tiče področja svobodne luke, se ne predlaga znatnejših izprememb. Želi se, da bi se neke tovarne vključile v to področje. Seveda pa se zahteva, da je vsa manipulacija v področju svobodne luke popolnoma svobodna, brez vsakega carinskega nadzorstva. Po mnenju komisije tržaške železniške naprave že dolgo ne zadostujejo več dejanskim potrebam. Zahteva se predvsem, da &e razširi tovorni kolodvor pod Barkovljami in ravno tako tudi v Sv. Soboti, kateri pa naj se potom novega predora zveze z rocolskim kolodvorom. Glavna zahteva v pogledu železniških naprav pa je, da nai se na Opčinah napravi carinska in ranžirna postaja, ki naj prevzame vse tozadevne posle postojnske, prestraniške in podbrdske nostaje. Misel, da bi se napravile skupne italijanske - jugoslovanske carinske postaje na jugoslovenskih tleh, se je torej s strani tržaške komisije popolnoma zavrgla, kajti na Opčinah naj bi se vršili tudi vsi carinski posli, ki so se doslej vršili na obmejnih postajah. Obenem pa se zahteva, da se elektrificirajo vse v tržaško luko vodeče železnice in zgrade potrebne rampe med tržaškimi kolodvori. Trži čem in Opčinami. Elektrificira naj se proga Trst -Trbiž in tudi primerno razširi. Sicer ostaja še vedno ena glavnih, ali prav za prav najvažnejša zahteva tržaških trgovskih krogov, da se čim preje zgradi predilska železnica, toda poudarja se, da sedanja gospodarska kriza, ki vlada v Trstu, ne dovoljuje, da bi se še leta in leta čakalo na uresničenje tega načrta, in je zato treba, da se Trstu pomaga vsaj z zboljšanjem trbiške proge, to se pravi zveze z Avstrijo preko Gorice . Vidma -Pontebe - Trbiža, ki ima »prednost, da ni podvržena sužnosti prehoda preko jugoslo-venskega ozemlja«. Nadalje se zahteva kar najkrajša zveza Trsta z Reko, za katero sta dva načrta: prvi, ki ima začrtano progo sredi preko Istre in skozi Učko ter je vsekakor precej drag. in drugi, ki bi zvezal postajo Herpelje - Kozina na puteki progi s Šapjanami na progi št. Peter - Reka. Tržaška komisija je za drugi načrt, ker je izvedljiv z mnego manjšimi stroški, pa vendar zmanjša pot skoraj na polovico. Kar se tiče zvez Trsta z ostalo Italijo se predlaga zlasti za blago, za katero je Trst po svoji tradiciji glavni trg. kakor ka,vo, sladkor in les, da se v prometu s severno Italijo dovolijo primerni tarifni popusti, ki naj bi šli do 30 odstotkov. Tržaškim javnim skiadiščem pa naj bi se dovolil neki poseben fond, ki bi jim omogočal pobijanje konkurence severnoevropskih, zlasti nemških luk. Končno se zahteva pospsšenje železniških zvez z zaledjem. Poudarja se, da potrebuje direkten tovorni vlak iz Hamburga do Dunaja 43 ur, iz Tnsta pa 51 ur, toda v resnici vozi celo 96 do 120 ur. Direkten tovorni vlak iz Hamburga v Prago vozi 52 ur, iz Prage v Trst pa potrebuje 86 ur, vozi pa v resnici 144 do 168 ur. Tako izgublja ugodni zemljepisni položaj Trsta vso svojo vrednost, čeprav se ta nedostatek da kolikor toliko opravičiti s carinskimi mejami v tržaškem zaledju. Komisija predlaga, da naj se v svrho premaganja teh težav uvede čim največ direktnih tovornih vlakov s stalno smerjo in stalnim voznim redom ter zahteva, da se kar najbolj poenostavi carinsko poslovanje za take popolne direktne tovorne vlake, namenjene v tranzitu v tržaško svobodno luko. Ta izvajanja, ki jih posnemamo po >Gior-nalu d' Italiac. se zaključujejo z naslednjim bridkim priznanjem: »Morda smo šele sedaj, po več letih lahkomiselnih iluzij stopili v najhujšo fazo trgovinske krize. Treba je poskrbeli pravočasno, da se odpro nova gospodarska pota, po katerih se more napotiti tradicijonalna proizvajalna in organizacijska spopolnitev tržaških producentov, če nočemo, da se bomo nepričakovano našli pred ogromnim polomom. ki ga noben, niti najenergičnejši ukrep ne bo mogel več zajeziti«. Po tem priznanju pač nihče ne more dvomiti, da se Trst nahaja v resnici na robu propada in da ni rešitve zanj, ker ni pričakovati, da bi rimska vlada hotela ali tudi samo skušala izvec''. kar žele in zahtevajo tržaške komisije. = Naše žitne cene nad pariteto srednjeevropskih tržišč. Glede na vesti o slabi letini zadržujejo vojvodinski prodneenti fn trgovoi blago, kar Je povzročilo, da so se cene posameznim vrstam žita v zadnjem času znatno dvignile in celo prekoračile pariteto srednjeevropskih tržišč. Ivo® jo popolnoma zastal. Nekateri zagrebški listi poročajo, da so slovenski mlini (mariborski) pričeli uvažati madžarsko ošenico, ker je ista fco slovenska postaja baie za 10—20 par pri kg cenejša, kakor domača pšenica. Kakor smo ' se informirali na pristojnem mestu, te vestj ne odgovarjajo dejstvom, ker razlika v ceni še ni prekoračila uvozne carine. = Stanje letine v drugi luči. Včeraj smo poročali o plenarni seji beograjske trgovske zbornice, na kateri so bila podana skrajno neugodna poročila o stanju letošnje letine v naši državi. Zbornični predsednik Stanojevič je iznesel podatke, po katerih naj bi bila letošnia letina pšenice za 30%, letošnja letina turščice pa za 50% slabša od lanske. Pšenica bo baje zadostovala le za lastno prehrano, turščice pa v neko'erih okrajih ne bo niti za seme. Tajnik Udruženja izvoznikov v Zagrebu g. Aranicki je takoj na to v imenu Udruženja izjavil, da stanje po informacijah Udruženja ni tako težko, kakor bi bilo soditi po poročilu beograjske zbornice. Iznašanje takih poročil, ki ne bazirajo na stvarnih statističnih podatkih, je zelo neprimerno, ker omogoča nesolidno špekulacijo in vznemirja konsumente. Letina pšenice je sicer kvantitativno za 50% slabša, vendar pa je njena kvaliteta prvovrstna (hektoliter-ska teža znaša letos 79—81 kg, dočim je lani znašala Ie povprečno 71 kg). Glede turščice danes bojazen ni na mestu. Lani je bila letina turščice rekordna, letos pa bo normalni, torej dobra. Težke posledice bi mogle le na. stati, če bo sedanja suša še dalje časa trajala; toda o tem govoriti je danes še prezgodaj. Važno je tudi dejstvo, da je letošnja žetev v pasivnih krajih, kjer je bilo več dežja, celo odlična. Zahteve beograjske zbornice (ukinjenje uvozne carine na žito in fižol ter prepoved produkcije fine moke) so brez podlage, ker se na ta način ne da odstraniti škoda, ki bi nastala, če bo suša še dalje časa trajala. = Narodna banka in obrestna mera. Na plenarni seji beograjske trgovske zbornice, ki se je vršila v ponedeljek, se je razvila daljša debata o akciji Narodne banke glede znižanja obrestne mere. Zbornični predsednik g. Radojlovič, ki je sam član upravnega odbora Narodne banke, je ob tej priliki razložil dosedanji uspeh akcije in stanje obrestne mere v naši državi. Narodna banka pazno zasleduje gibanje obrestne mere. Če spozna, da kak denarni zavod zahteva previsoke obresti, tedaj mu odvzame kredit ali pa ga opozori, da mu bo ukinila kredit, če ne zniža obrestne mere. Tako je v teku zadnjih mesecev Narodna banka iz teh razlogov odvzela kredit 7 zavodom, opozorila pa je v istem času 18 zavodov. Točno je ugotovljeno, da znaša debetna obrestna mera (za kredite) v Sloveniji 10 — 12%, kreditna (za vloge> pa 5%, v Hrvatski in Slavoniji debetna 12 — 14%, kreditna 6%, v Beogradu debetna 14 — 20% (povprečno 18%), kreditna 6 — 10%, v notranjosti Srbije pa debetna 14 — 2oWr (celo 30%) in kreditna 15 — 16%. Kakor je iz gornjih številk razvidno, je obrestna mera v Sloveniji najnižja, dočim je v notranjosti Srbije najvišja. Narodna banka namerava pričeto akcijo energično nadaljevati. Na tem je gotovo Slovenija najbolj in-teresirana, kajti preden se ne zniža obrestna mera, v ostalih pokrajinah, bo v Sloveniji težko izjesti nadaljnje znižanje, ker bi povečana razlika v višini obrestne mere mogla povzročiti odtok kapitala iz Slovenije. = Uvoz madžarskega premoga v Jugoslavijo. Koncem maja t. 1. je, kakor znano, prenehal uvoz madžarskega reparacijskega premoga iz pečujskih rudnikov, še pred potekom roka za dobavo premoga na račun reparacij se je naša vlada pričela pogajati s Prvo donavsko paroplovno družbo, lastnico pečujskih rudnikov, zaradi nadaljnjih dobav na podlagi posebne pocodbe. Kakor poročajo iz Budimpešte, so bila ta pogajanja pred kratkim ugodno zaključena in bodo ti rudniki v kratkem pričeli dobavljati dnevno 90 vagonov premoga. Vprašanje je, če nam je uvoz madžarskega premoga v tolikih množinah res neobhodno potreben. = Javna prostovoljna dražba. Dne 6. avgusta 1927 in ne 4. avgusta, kakor je bilo včeraj obljubljeno, se bo vršila v prostorih Sla-venske banke d. d. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 1, z nadaljevanjem na Sv. Petra cesti št. 24 ob 9. dopoldne javna prostovoljna dražba inventarja Slaven ske banke. Na tej dražbi se bodo prodajale razne blagajne, sobne garniture in pisarniške opreme. = Statistika konknrzov za Julij.. Jugoslovansko društvo za zaščito uonikov v Zagrebu le tekom meseča juliia registriralo 80 konkurzov napram 72 v istem mesecu preteklega leta. Od tega števila odpade na Hrvatsko in Slavonijo 9 (iulii 1926 9). na Srbijo io Črnogro 45 (35). na Slovenijo ln Dalmacijo 14 (11), na Bosno in Hercegovino 3 (3) in na Vojvodino 9 (14) konkurzov. V prvih 7 mesecih t 1. je btto registimih 685 konkirrzov napram 497 v Istem razdobju preteklega leta. Najbolj so naTasll konkurzl v SrWii (za 78%), dalje v Hrvatski in Slavoniji (za 45%) ter y Sio-veoffi ta DataactV (za 1S%). — Konkuri je razglašen o imovini Franca Lesjaka, pekovskega mojstra na Bregu pri Celju (prvi zbor upnikov 12. avgusta, ogla-sitveni rok do 15. septembra, ugotovitveni narok 26. septembra). 2. avgusta. Današnji promet na ljubljanski devizni borzi je bil manjši kakor običajno. Povpraševanje je bilo krilo deloma s privatne strani. Narodna banka je intervenirala le v manjšem obsegu. Berlin je bil tudi danes čvrstejši. Deviza na Italijo pa je bila zaključena po 309.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zopet popustila. Na aranžma se je trgovala po 343. Med bančnimi papirji je Eskomptna popustila na 92, med industrijskimi papirji pa je bila zaključena samo Danica po 150. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.52 — 13.55 (13.535), Curih 1093.5 — 1096.5, (1095), Dunaj 7.995 — 8.025 (8.01), London 275.8 — 276.6 (276.2), Newvork 56.7 — 56.9 (56.8), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.25). Zagreb. Amsterdam 22.75 — 22.81, Dunaj 7.9917 — 8.0217, Berlin 13.5175 — 13.5475, Budimpešta 9.895 — 9.925, Italija 308.23 — 310.23 London 275.8 — 276.6, Newvork 56.7 — 56.9, Praga 168.2 — 169. Curih 1093.5 — 1096.5: avstrijski šiling 8.09 — 8.025. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.51. Ne\v-york 519.06, London 25.21, Pariz 20.33, Milan 28.23, Praga 15.39, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.16, Dunaj 73.085. Trst. Devize: Beograd 32.10 — 32.60; Dunaj 253.75 — 263.75. Praga 54.17 _ 54.67, Pariz 71.725 — 72.225, London 89.125 — 89.425, Newyork 18.30 — 18.41, Curih 351.85 _ 355.85, Budimpešta 315.50 — 325.50, Bukarešta 11 — 11.50: dinarji 31.85 — 32.85. Dunaj. Beograd 12.47375 — 12.51375, Berlin 168.70 — 169.20, Budimpešta 123.6S50 — 123.9850, Bukarešta 4.319 — 4.339, London 34.435 — 34.535, Milan 38.5575 — 38.6575, Newyork 708.95 — 711.45, Praga 21.0075 — 21.0375, Curih 136.57 — 137.07. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.22, v Berlinu 7.393. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 0 — 344.25, Celjska 197—199, Merkantilna 0—90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Stavbna 55 — 0, Sešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: investicijsko 84.23 — 85.25, Agrarna 50.5 — 51, Vojna škoda 343 — 344, kasa 343.75 — 344, za avgust 0 — 347, za september 347 — 348, bančne vrednote: Hrvatska 27.5 — 32.5, Eskomptna 92 — 92.5. Kreditna Zagreb 92 — 92.5, Hipo 56 — 0, Juao 90 — 90.5, Ljubljanska kreditna 147 — *150, Obrtna 38 — 40, Praštediona 850 — 860, Etno 175 — 185; industrijske vrednote: Našice Union 1650 — 0, Nihag 10 — 18. C.utman 240 — 250, Sla-veks 100 — 125, Slavonija 16.5 — 18, Danica 152.5 — 157.5, Drava 515 — 550, Šečerana Osijek 475 — 485, Vagon 30 — 40, Union Osijek 300 — 305, Vevče 135 — 142.5. Du-brovačka 340 — 345. Trbovlje 455 — 475. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (2. t. m.). Le 9: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni in to 2 vagona suhih bukovih drv, fco vag. nakl. post. po 19.50, 1 vagon bukovih letev, dolž. 1 m in 1.10 m, 27-27 mm, la (brez vsake grče), fco vag. meja po 820; in 1 vagon remeljnov. 4 m dolgih tom-bante 58-58, 58-68, 78-78, 78-98, 58-78, fco vag. meja po 520. Iščejo se deske, 18 mm, paralelne, 4 m. od 20 cm šir. naprej, večina smreka, fco vag. nakl. post. po 471 denar. — Deželni pridelki: Tendenca mirnejša. Zaključena sta bila 2 vagona. Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna 347.50 — 350, za avgust, september pa po 355 — 357.5; nova sremsika pšenica 80 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač, 30 dni, promptna 345 — 347.5; turščica baška, slov. poet., plač. 30 dni, promptna dobava, navadna tarifa po 250, mlevska tarifa pa po 245; turščica banatska, slov. post., plač. 30 dni, promptna dobava, navadna tarifa po 245.5, mlevska tariia pa po 240.50; moka »0<, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515. Dunajski goveji sejem (1. t m.). Dogm 3176 komadov, od tega 1142 iz Jugoslavije. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.70 — 1.85 (izjemno 1.85 — 2.00), II. 1.35 — 1.65, III. 1 — 1.30, biki 1.15 — 1.60, krave 0.90 _ 1.45, slaba živina 0.60 — 0.90, šilinga. Dunajska borza za kmetijske proizvode (1. t. m.) V zvezi z mlačnimi poročili z inozemskih tržišč je bil promet na dunajski borzi malenkosten. Pž kaže nazadujočo tendenco, dočim je tendenca v turščici dalje prijazna. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 — 40.75, madžarska Tisa (80-82 kg) 43 — 43.5, r ž : marhfeldska 36 75 — 37.25, madžarska 86.75 — 87, ječmen: 36 — 40; turščiea: 27 — 28; oves: domači In madžarski 31 — 31.50, rumunsik 29 — 29.50, Iz življenja in sveta Trfeajftletnica angleške vojne napovedi 3. avgust 1914 Danes je obletnica dneva, ko je Velika Britanija napovedala Nemčiji vojna V dolgi vrsti tedaj sledečih si vojnih napovedi to ni pomenilo mnogo — za javnost; toda kdor se je spoznal na svetovni položaj, je moral osupniti in se vprašati, zakaj je Anglija, ki bi bila imela v nemško-irancoski vojski od svoje nevtralnosti., lahko velikanski dobiček, napovedala vojno Nemčiji, čeprav ni imela tedaj na kopnem večje armade, kot prostovoljno četo 60.000 mož. Vzroki za vstop v vojno so morali biti izredno tehtni, a eden glavnih je moral biti tudi ta, da je bila angleška vlada neomajano prepričana, da bo zmagala skupina, v kateri bo ona. Anglija stopi samo v tisto vojno, v kateri bo zmagala — so onega pomembnega zgodovinskega dne rekah bistrovidci. In tako je bilo. Dan angleške vojne napovedi in dan zmage zaveznikov ob reki Marni sta oba glavna datuma vojne zgodovine 1. 1914. Prvi znači velikanski neuspeh nemške diplomacije, drugi pa polom nemškega orožja. Ko je nemška vlada pogazila nevtralnost male Belgije, ki jo je bila s p<> godbo garantirala in je vdrla preko nje v Francijo, dobro vedoč, da preko Ver-duna in Beliorta ni mogoče priti, je angleški veleposlanik stopil k cesarju Viljemu. Protestiral je zoper tako postopanje, ki bije v obraz mednarodnemu pravu in najprimitivnejšim pojmom o poštenosti. Viljemov odgovor je znan. Z njrm se je ožigosal za vedno. Angleži so posih-mal videli v njem zločinca na cesarskem prestolu. Dejal je namreč, da so pogodbe papirja cunje. Tem besedam je sledila vojna napoved Velike Britanije ... Nemška diplomacija, ki je že od nekdaj znana kot okorna in nespretna, ker ji manjka vsak čut za mentaliteto drugih narodov, je s tem doživela poraz, ki ga vsa hrabrost nemških čet ni mogla več popraviti Nemška diplomacija je bila namreč trdno prepričana, da ostanejo Angleži nevtralni. Krivda za to*napačno mnenje zadene predvsem predvojne pariške dopisnike velikih nemških listov. Ti so skozi dolga leta dan na dan poročali v svojih dopisih o francosko-angleškem nasprotstvu, o nemožnosti iskrenega prijateljstva med obema državama itd. Nemško javno mnenje je bilo na ta način prepričano, enako kot nemška diplomacija, da se Angleži kar veselijo, kako bodo Nemci padli po Francozih in jih rešili neprijetnega tekmeca na polju svetovne trgovine. Bila je to strašna slepota, ki je stala Nemce izgubo vojne in dva milijona mrtvih, kajti če bi bil Viljem vedel, da bo Anglija proti njemu. ne bi bil nikoli napovedal vojne Franciji. Z vstopom Anglije v vojno je padel v vodo tudi nemški napadalni načrt na morju, ki ga je bil izdelal admiral von Tirpitz in ki je bil v glavnem sledeči: nemško veliko brodovje, tako zvana «Hochseeflotte» napade in uniči oni manjši del francoske vojne mornarice, ki je štacijoniran v lukah Rokavskega preliva in Atlantika. Nato se začne v Normadiji izkrcavanie enega dela nemške armade potom prekooceanskih par-nikov Hamburg-Amerika proge, nemško bojno brodovje pa se odpelje naprej skozi Gibraltar v Sredozemsko morje. Tam se združi z avstrijskim in z ogromno premočjo uniči tudi drugi del francoske vojne mornarice, nje sredozemsko brodovje . . . Z vstopom Anglije v vojno je ta načrt propadel. Tekom štirih let svetovne vojne se je nemška «Hochseeflotte» samo enkrat upala iz domačih pristanišč na široko morje: prišlo je do spopada z angleško mornarico pri Jutlandu (Skagerraku). Po težkih obojestranskih izgubah se je nemško brodovje umaknilo domov in se sploh ni več odpeljalo iz pristanišč na odprto morje. Angleži so Nemca že ob prvem srečanju bridko potolkli in jim enkrat za vselej pregnali tek po njihovi pomorski ali. Matilda Serao, laška pisateljica in novinarka, ki je kot smo že poročali te dni umrla v starosti 71 let. Zakonska nezvestoba in ledenica Dnevi so vroči, zato pa so včasi ljubezenske neprilike hladne, da, celo ledene. V Welsu vse mesto govori o izredni smoli, ki jo je imel neki mesarski pomočnik, ki je živel v ljubezenskem razmerju z mlado, brhko ženo priletnega mesarja, pri katerem je bil v službi. Mesar se je šele nedavno poročil z lepim dekletom, ki ga je zvabil v petde-setletnikovo hišo varljiv blesk bogastva. A srce si je kmalu poiskalo zadoščenja in ga našlo v zalem pomočniku. Prevarani soprog pa je brž spoznal, da mu hodi zajec v zelje in je čakal primernega trenutka, da se nad ljubimcem maščuje. Načrt, ki ga je zasnoval, je dokai originalen. Dal je postaviti v zakonsko spalnico omaro za led, kakor jo navadno imajo mesarji in jo je spodaj napolnil z ledom. Nekaj dni nato je rekel ženi, da poide po kupčijskih opravkih na deželo. Žena mu je verjela in se na tihem razveselila, vendar pa je njeno veselje trajalo Ie nekaj ur. Ponoči je mož nenadoma potrkal na okno in zahteval, da mu odpre. Prešestnica pa je pravkar imela pri sebi nič hudega slutečega ljubimca. Položaj je bil obupen. Kam z ljubimcem? Urno je odprla omaro za led, ne sluteč, da je v nji led in potisnila vanjo preplašenega fanta. Mesar je mirno stopil v sobo, dejal, da se ne počuti dobro in se brž vlegel v posteljo. Star lisjak pa je dobro vedel, kje tiči njegov tekmec, zato je zaklenil ledenico in vzel ključ s sabo v posteljo. Kakšen kes je lomil oba grešnika — prešestnico v zakonski postelji in ljubimca v ledenici — tega nam welška kronika ne pove. lahko pa si mislimo, da sta slabo prespala noč. Prevarani soprog pa ie ohranil vse do poldneva popolno hladnokrvnost in se delal, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Šele opoldan je izpustil jetnika na prosto. Le-ta pa je bil že napol zmrznil in padel v nezavest zato so ga morali naložiti na voz in peljati v bolnico. Tu je čez nekaj dni okreval. Vsekakor se je njegova ljubezen temeljito ohladila, brez ledenice, od samega strahu — pa se je ohladilo tudi vroče srce mlade gospodinje, ki se je skesala svojega greha in se pobotala s soprogom. Zanimivo je. da je mesarski pomočnik že prijavil tožbo zoper svojega mojstra zaradi omejevanja osebne svo- bode. Pravi, da mož ni imel pravice, zapreti ljubimca svoje žene v ledenico in ga tu držati na ledu. Brez dvoma bo ta proces zelo zanimiv. Praški šoferji Te dni so se morali vsi praški šoierji predstaviti posebni komisiji, ki je s psi-hotečnimi aparati preizkusila njihove duševne in telesne sposobnosti. Komisija je bila nad rezultati zelo razočarana. Ugotovila je, da je 30 odst. praških šoferjev kratkovidnih, 10 odst. vozačev gluhih, 20 odst. pa manjka potrebna inteligenca. Na podlagi tega pregleda ie policijska direkcija pripravljena izdelati nov pravilnik, ki bo pripuščal šoferje k vršenju njihovega poklica le pod naj-rigoroznejšimi pogoji. Vsak šoferski kandidat se bo moral poleg predpisanega izpita podvreči natančnemu zdravniškemu pregledu in če bo ta zadovoljiv, mu bo šele dovoljeno izvrševati poklic, ki spričo sedanjih razmer naravnost ograža življenje potnikov, kateri se zaupajo šoferski veščini. Roparski umor Mariborčana na Dunaju V nedeljo popoldne se je zgodil na Dunaju bestijalen umor. Iz neke hiše na Schmeltzu so popoldne dva stražnika zaslišala obupno vpitje na pomoč. Glasovi so prihajali iz zaprte trgovine, in stražnika sta hotela vlomiti vrata. Po dolgem naporu se jima je to tudi posrečilo. In tedaj se jima je razgrnil strašen prizor. Na tleh je ležala slaščičarka Ana Matzova, poleg nje pa se je vil v epileptičnih krčih njen mož, medtem ko je čez dvorišče bežal mlad človek, očividno zločinec. Eden izmed stražnikov je skočil za njim. Po romantičnem zasledovanju se mu je posrečilo storilca prijeti. Na kraj zločina je takoj prihitela kriminalna policija, ki je ugotovila, da je storilec vlomil v blagajno, iz katere je odnesel 5 šilingov in poL Mož mrtve žrtve se je še vedno valjal po tleh in je pozneje izjavil, da je iz strahu pred strašnim dejanjem dobil napad. Šele pozneje se je zadeva popolnoma pojasnila. Morilec, 25 letni drogist Jarol Jarosch, doma iz Maribora je baje prišel k Ma-tzovi, ki mu je bila teta, na poset Zahteval je od nje denarja, katerega pa ni dobil. Matzova ga je nahrulila, ga zapodila iz hiše ter ga še pošteno oklofutala. To je drogista tako razvnelo, da jo je vrgel na tla in ko se mu je na tleh iz- vila jo je z vso silo treščil v zid ter jo naposled zadavil s ponjavo, katero je potegnil s postelje. Morilec je pri zaslišanju priznal, da je imel namen priti do denarja in da je sklenil oropati svojo teto. K zločinu pa ga je nagovoril njegov stric Gottfried Matz, ki mu je obljubil 100 šilingov nagrade, če kakorkoli usmrti ali ubije njegovo ženo, ki mu je bila v napotje. Tako se je tudi zgodilo, samo s to razliko, da zločinec po umoru ni izvršil ropa, temveč se je moral zadovoljiti s prostim pobegom, da se reši zapora. Jarosch je pred tremi leti dezertiral iz Maribora, kjer žive njegovi starši, in se je zatekel na Dunaj. Tu si je našel dela v neki drogeriji in ie bil nekaj časa zaposlen tudi v neki točilnici. Pone-veril pa je 1400 šilingov, nakar so ga odpustili. Oče in mati, ki sta sicer živela v siromašnih razmerah, sta ga podpirala. Sin pa ni bil nič kaj prida, zanimal se je samo za ples in za nogometne igre. Klovnova ljubav V nekem severoameriškem mestu se je zadnjič odigrala pretresljiva drama. Lucija Parondi, hči uglednega laškega trgovca, se je seznanila z elegantnim gospodom, ki se ji je predstavil za in-ženjeria. Mladi par se je pozneje še večkrat sestal in kmalu sta se drug v drugega zaljubila. Lucia Parondi je svojim staršem zatajila novo poznanje in se je z ljubimcem shajala skrivaj. Ali prišlo je drugače. Neka Lucijina prijateljica, ki je z začudenjem opazovala skrivne sestanke, je v ljubimcu prepoznala klovna potujočega cirkusa, ki se je že dlje časa mudil v mestu. Svoje odkritje je sporočila Luciji, v veri, da se bo prijateljica odrekla možu, ki je ni vreden. Ali Lucija ji nj hotela verjeti in se je še nadalje shajala s svojim ljubimcem. Nenadoma pa so jo začeli mučiti dvomi. Nekega večera se je odločila, da pride stvari do dna. Ogrnila si je gost pajčolan in odšla v cirkus k predstavi Nepotrpežljivo in brez zanimanja je opazovala dresirane živali, akrobate in ekvilibriste, dokler se ni naposled približal intermezzo s klovni Kričeče pobarvan pajac je najavil grohotajočemu se občinstvu nastop svojega sluge, ki da je tako glup, da bi za svojo glupost gotovo dobil na vsaki razstavi prvo nagrado. Zazvonilo je in v areni se je pojavil napovedani klovn. Lucija Parondi je takoj spoznala v njem svojega ljubimca. Srepo je strmela vanj in ni mogla verjeti, da je mogoče. Publika sa je smejala na nesrečnega klovna pa so padale zaušnice, brce, udarci . . . Tega prizora deklica ni mogla preboleti. Drugo jutro so jo našli mrtvo, s Spomenik Angležem v Ypresu (Ypernu) V nedeljo, 24. julija, so v Ypresu, mestu kjer so se odigravali najhujši boji med An« gleži in Nemci, odkrili Belgijci veličasten spomenik 56.000 v svetovni vojni padlim Angležem. Slavnost, ki so ji prisostvovali razen belgijske vlade angleški vojni mi« nister, maršal lord Plumer in britski poslanik mr. George Grahame ter mnogo dru« gih odličnih osebnosti, je otvoril belgijski kralj Albert L Jos. Sucby: „Ča je čarna Niča kontra Rabu gradu" 1. Vožnja do Raba. Da začnem od kraja. Ljubljanski obli-gatni sobotni dež — to pot je bila nevihta, ki me je spremljala vse tja do Srbskih Moravic — mi ni mogel pokvariti nade v — boljše in lepše čase. Zagreb. Glavna postaja. Peron nalikuje našemu šišenskemu, ni večji, ni manjši in nima barv za očL Komaj sedim dobre pol ure v restavracijskem lokalu, evo natakarja, ki me prosi, naj plačam zapit ek. Menjava, »šifata«. — Skozi Zagreb sem se vozil zato. ker sem bil glede na plašljiva poročila v časopisju uverjen, da dobim tu gotovo preje udoben kotiček v železniškem vozu, nego v Ljubljani Nisem se varal. Spal sem spanje pravičnega samcat sam do Su-šaka. In dež je lil, da je skozi špranje tekla voda po tleh. Zeblo me je. Sušak. Na »drvenem ga tu« je postaja. fijakerji in postreščkL Kamor pogledaš, vidiš nakopičen les in zopet les. Prah in vročina. Hotel Kontinertal, od-nosno vrt in kavarniški prostori so že sedaj na vse zgodaj polni — domačinov in premraženih gostov. Indolenca, slaba postrežba in visoke cene. Pri kosilu nas je bilo gotovo 200 lačnih in žejnih. Bila je i tn slučajno. ka-B. obfcgatea od- daja šihta, tako da ni niti eden gost dobil čaše piva pa naj je še tako ro-bantil, pridušaf se ali prosil. Zadošča, če povem, da sem celo uro čakal juhe, za tem pa sploh nisem dobil ničesar več, ker je potekal čas in se mi je mudilo v oddaljeno luko. Na veliki ladji »Karagiorgje« je mrgolelo tujcev. Pravi babilonski stolp. Tako je moralo biti takrat ko je v Babilonu Bog zmešal ljudstvu govorico. Vsi jeziki in dialekti so bili zastopani na Ka-ragjorgju. Le škoda, da delajo tukaj toliko razlike med človeštvom. Uboga para ki se vozi v tretjem razredu. Neusmiljeno jo zavrne »konobar«, če prestopi prag drugega razreda, toda kje dobi siromak vode ali piva, tega oholi konobar ne pove. Toliko kot objektivni opazovalec. »Karagjorgje« se je usidral zunaj pred mestom. Rabski barkaši so nas drage volje sprejelL Oni služijo sedaj zlate pare. 2. Na Rabo. Afriška vročina. Naj zadošča, če povem, da se mi je med britjem osušila krema, tako da sem moral vsak trenutek močiti lice z vodo. — Ob 7. uri zjutraj — 27 stopinj. Tla so žejna dežja, dva meseca ni pala niti kapljica na osu-šeno zemljo. Vse propada. Riganje rab-skih magarcev v zgodnjh urah jedva še pridušeno prodira skozi soparo. Cikade v bližnjem parku so menda sedaj v svojem elementu; neprestano regljajo enolično melodijo, ki te nehote uspava. Tujcev na Rabu je ogromno. Poedmi nočujejo v parku ali na klopeh. Skoraj 1700 jih je, čeprav ima Rab samo 800 prebivalcev. Rab je »pyiamiziran«, zakaj moški in ženske hodijo okrog v py-jamah, pestrobarvnih, žoltih, sivih in belih. Kopalni plašči so že bolj izum mode. Pa zakaj bi stasita lepotica nosila plašč, če se ji pyjama bolje poda? Za »rezanje« bubifrizur delujejo kar trije »Salon coirfeur pour dames et mon-sieurs<. Že tri dni traja sedaj rabski »vele-saiam«, to je oni vsakoletni sejem sv. Jakuba. Od pete ure zjutraj do dvanajste ponoči udarja veliki boben, spremljaje klavrni antidiluvialni »ver-kel« pred vrtiljakom. Kar trije so tam. Polno stojnic za razno robo: piskre, lonce, manufakturo. »špice« in vrli Bošnjaki so okupirali kar štiri »štante«, kjer prodajajo svojo »sitno« robo. Precej »draguljarjev« je tudi tukaj, prodajajo one znane srebrne obore. ustnike. zapestnice itd. Tudi »ruleta« ne falL So to podjetni čifuti. ki imajo na mali mizi razstavljeno vsakovrstno vabečo in mamečo robo. a la budilke, »zlate« ure, nože itd. Sredi te robe je ruleta v podobi devetih miniaturnih kegljev. Okoli kegljev so zaznamovane številke in imena mest: Pariz. Beograd rtd. Staviš 2 dinarja. »Krupije« podre keglje in sedaj še-!e opaziš, da so to prav za prav kocke. Kdo potem dobi premijo, ne vem, ker toliko časa nisem prisostvoval igri. Vem toliko, da se ljudi kar tre okrog teh treh rulet — Narod pa pleše ob zvokih dude svoj tipični rabski ples. ki ni kolo, niti ne ples v ožjem oziru, marveč skakanje v taktu. Pri takih prilikah se ozira fant po bodoči nevesti in obratno. Po »plesu« pride na vrsto na ražnju pečena jagnietina. ki jo nosijo na drogeh naokoli. Čisto homer-ski časi. In vino podžiga za nove avanture. Tujci, posebno »raihovci« so navdušeni ob priprostosti naroda in njegovem naivno-veselem rajanju. Ne ču-ješ ni ene kletve, ni bohotnega smeha, ne petja, ne prerekanja In vino vendar podžiga. Narod ima svoie živce v oblasti. — Vidi se mi, da bo Rab v najmanj desetih letih — svetovno znano kopališče. Zakaj vsak tujec odhaja z Raba zadovoljen, čeprav katerikra: mrmra nad postrežbo in — draginjo. Toda rabsko ažurno nebo in morje nimata para na svetu in to odškoduje za siceršnje nezadovoljstvo. Moj vtis. seveda »Beruške noči« na Rabu. — Kitare udarjajoči glasi mamijo in prilika »začasne« ljubezni je velika. Park nad morjem je v nočnih urah ves »živ«. Cikade molče, ker jih nadomeščajo vzdihi ljubezni... »Ča je čarna Niča kontra Rabu gradu —« Rab, 26. julija 1927. strupom si je končala svoje mlado življenje. Pred smrtjo pa ie svojemu dragemu poslala to-le pismo: »Zapuščam te ne iz prezira, zakaj pravi in iskreni ljubavi je ta občutek tuj. Toda neznosna mi ie misel na tvoje vsakodnevno poniževanje pred občinstvom, ki te ni vredno.* Paolo Contambella, tako je bilo klov-novo rodbinsko ime, ni mogel preživeti smrti svoje ljubice. Po prejemu njenega poslovilnega pisma je vzel revolver In si s strelom v srce uničil svoje bedno življenje. Tragedija nesrečnih ljubimcev je vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje. Pogreba so se udeležile velikanske množice ljudstva. Pokopali so ju v skupnem grobu. Mile Vellu, francoska atletinja, je na damskem atlet« skem tekmovanju v Roubaixu odnesla tri prva mesta (tek na SO in 200 m in met di« ska) ter postavila dva nova francoska re« korda: v metu diska in v teku na 80 m. Milijarder Rockefeller hoče doseči 100 let Ameriški milijarder John Rockefeller je nedavno praznoval svoj 89. rojstni dan. Intimna slavnost se je vršila v najožjem krogu, kjer so na čast poglavarju rodbine igrali goli, katerega Rockefeller posebno ljubi in ceni Rockeieller je kljub svojim 89 letom čil in svež mož in na njem je prav malo potez starca. Kljub svoji visoki starosti se milijarder stalno zanima za svoje denarne zadeve, udeležuje se vseh posvetov o kupčijah in tudi sam določa štipendije za razne ustanove. Rockefeller je izjavil, da želi vsekako uča-kati 100 let in da se dotlej ne bo izneveril golfu, kateremu se ima ne baš v poslednji vrsti zahvaliti, da je tako elastičen in prožen pri svojih sedanjih leta. _ Ženitev z romantičnimi peripetijami V Budimpešti pišejo vsi listi o romantični ženitvi 21 letnega milijarderjeve-ga sina Štefana Szemereia, sinu znanega športnika Nikolaja Szemereja, ki je podedoval po svojem stricu 500 milijard kron in jih po smrti zapustil svojemu 21 letnemu sinu. Štefan Szemere se je seznanil z 22-letno Ireno Halmos, hčerjo nekega posestnika na Slovaškem. Njegova mati je delala z vsemi silami na tem, da se poroka prepreči. Skušala je svojega sina pregovoriti in ga odtujiti nevesti, ki je bila eno leto starejša od nJega. Ko je videla da ne gre z lepa je napela druge strune in je skušala spraviti Štefana pod skrbništvo. Sodišče je njeni zahtevi ugodilo v toliko, da je poklicalo psihijatra prof. dr. Hajosa, ki je^ mladeniča preiskal in izjavil, da je Štefan pri čisti pameti ter popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Saemere, ki je bil namenjen poročiti se s svojo nevesto šele čez tri tedne, je takoj nato obvestil duhovnika, šel v cerkev in se dal zvezatL Izpred oltarja ie sedel v avtomobil ter nastopil s svojo ženo svatbeno potovanje na veliko jezo svoie matere in drugih sorodnikov. X Razdor med Levinom in Drouhinom. Pariški «>Iatin» poroča, da je prišlo med Levinom in Drouhinom do popolnega raz« dora. Levine je zahteval od Drouhina, da poleti ž njim iz Pariza v Nottingham. Fran« coski letalec pa je izjavil, da s tem pole« tom ne soglaša in da ie pripravljen leteti samo v Ameriko. Zvedel je bil namreč, da se Levine pogaja z nekaterimi angleškimi letalci za polet iz Londona v Newyork. Angleške družbe so Levinu ponudile viso« ke provizije in Žid se je res dal pregovo« riti in je pustil Francoza na cedilu. X Zračna črta S al z b urgsC e lovec. V ne« deljo so v Avstriji otvorili zračno progo SalzburgsCelovec. Promet oskrbuje letalo Hahn. ki razpolaga, s tromotornim strojem Junkersovega tip2. Letalo se je dvignilo v Salzburgu ob 930 ter je dospelo na "cilj ob 11. uri dopoldne. _ X Vezuv se ie pomiril. Opazovalnica na Vezuvu sporoča, da je delovanje vulkana v zadnjih 24 urah zopet oslabelo. Lava je privrela na dan v toliki množini, da je pol žrela zamašecega. N"a višku erupcije je vulkan deloval s tako silo. da ie metal Iz« vo 100 m visoko. Verjetno je. da je izbruh s tem končan in da je ognjenik začel zopet normalno delovati X Prva zračna gostilna. Koncem julija so uvedli na zračni progi Pariz=London nov tip letal, ki se .-»»likuie od drugih aeropla« nov po tem. dt ima tudi jedilnico. S tem aeroplanom « voz: stalno tudi en kuhar in en nat-.kar. ki sV:rb::a za postrežbo 10 go« stov: po večini Angležev, ki se vračajo po zračni poti iz Puriz« v London. Iz novosti državne Hcejske knjižnice v Ljubljani (Priobčnje dr. Jota. G! o n a n.j X. Aleksander Br.: Das jugoelaviscfce Bank-n esen. Zagreb 1926. (4SJ582.) Ajtgt M.: TltelbficMein. Iffirafoeg 1847. i 44.233.) Battisti C.: Lo deataii ecrploahre inlervo-raliche nei dlaletH italiaai. Halle 1012. (43.462 — Bh. 28.) Beneke, Fr. B.: GrundHnien dee naiOrli-ehen Systems der prafetiachen PHlosopMe. Berlin 1837. (44^28.) Catalogns libroram, inetmafcalonan, oodl-eum, cbartarum, quae olim ad bfbllothecam. p J. Safaftk puHnebant Vindobonae 1862. (44.209.) Diihring E. Natflrllche Dialektik. Neue lo-jriaciie GrundUegungen der WfBHeweeJiaft imd Philoeophie. Berlin 1865. (41224.) Bder J. M.: Reaepte rad TabeBen fOr Photographie und Reprodokttomtecbnlk. HaSTa. S. 1917. (4L244.) EyHerth SL: tJber dte Zerft PMloaophische Untersuchung. Berlin 1871. (44321.) Flenre H. J.: Wales and her People. Wrexham, 1926. (44.164 — 2.) Fiirstbaner Th.: Cfflf 1867—92. OTH 1892. (43531.) Gaza Th.: De angine Turcannn. Venetiis 1733. (ID 43.30L) Glušae V.: Josan Cnpaab. Tysaa 1986. (43.7171. Horn P.: Geechichte der tCrktechen Moderne. Lefprig 1909. (48J58L) Hiibner O.: Geographiach-statifitiflclifi Ta- bellen aller Lfinder der Brde. Fnmhtet a. M. 1918. (41387.) James W.: Der Pragmatismua. Leipsdg 1008. (43.610—1.) Juret C.: Glossaire du Patote de Pierre-eourt. Halle 1913. (43.462—Bh. 5L) Kerehnawe H.: Ktrvallerieverwendnng, AufklSrung und ArmeefOhrung bel der Hauptarmee in den entscbekJeoden Tagen vor Leipzig. Wien 1904. (H 43.845.) Klnssmann B.: Systematisehes Verzeicbnis der Abh., \velche in den Scbutechriften er-i-hienen sin. Leipzig 1889— (II 43.361.) Komet pL Sočebran A.: Kratek pouk o zemljišči slovenskim vojakom v uporabo. Celovec 1883. (41.224.) Leclair A. v.: Der Realismus der modsr-nen Naturwissensehaft im Lichte der von Berkeley und Kant angebehnten Erkenntnis-kritik. Prag 1879. (44.157.) LiidersdorO H.: Die Maftshinen dee WeJt-krieges. Berlin 1917. (42.644.) Mauriiio H. v.: Indes ram blatt 1848-1908. Wien. (43.493.) Memorandum de 1' assoclation patriotique et humanitaire Frerea Ser bes sur la situation des Serbes en Macedoine et en Viedlle Ser-bie. Belgrade 1907. (44334) Minafik Fr.: Svetnika Kanna in Damijan v ljubljanski škofiji. SamobOr 1924. (II 43.994.) .Vovak A.: Das tschechische Bach. Prag 1926. (44.241.) Papadopulos Chr.: Ch«6oa Apyror BaceneH-cKor cafiopa. HcTopaicKa H KpHHPnca cryAHja. y Cp. Kap.ioBnn.Ma 1925. (43.019). 1'etravič A.: Študije i portreti. Zagreb 1£H'-3— (43.734.). Pihler L.: Historijat varaždinskog učiteljsko' društva. U Varaždinu 1925. (44.082.) Fistor E.: Die Volkswirtschalt Oesterreich-Ungarns und die Verstandigung mit Deutschland. Berlin 1915. (II 44.010.) Pohledy do naši lidov<§ v?ctoovy. V Praze 1926. (44.165.) Privreda, Naša narodna, h HannoHaaHH y ČapajeBy 1927. (44.066). Rankovid S. P.: HaaHeBHHM jejraor To6miie, Seorpaa 1914. (43.592). Riebl W.: A Cry of Distreas o! the German Minority in the SI oven« LantL S. 1. t. a. (1925.) (44.106.) Ruskin I.: Was wir lieben und pflegen mussen. Straesburg 1900. (43.425.) Srhimmer K. E.: Alt- und Neu-Wien. \Vien 1904. (II 43576.) Srhonholz Fr. A. v.: Traditionen zur ( hnrakteristik Osterrelche unter Franz I. Miinchen 1914. (43.646-3.) Selak Fr.: Zur Reform de« Gymnasiums a Is einer Universalschule. Agram 1879. (44.174.) Seton-Watson B. W.: CapajeBO. CTysnja o vsponHMa cBercKcr paTa. 3arpe6 1926. (43.568). Sidgwiek H.: Die Metoden der Ethik. Leipzig 1909. (43.610 — 16-17.) Stauraez Fr.: Kari Lueger. Zehn Jahre Biirgermeister. Wien. 1907. (43.663.) Stiramen aus Innerosterreich. Hg. v. A. Kinspieler, Klagenlnrt 1861— (4a659.) Szemere N.: Die Eraiehung der Jugend. Budapest 1902. (44.090.) Tomič Sv.: Macedonia and the Macedonians Rnme 1918. (44178.) Trinko Iv.: V spomin nove maše Natalija Monkarja. Udine 1903. (48.762.) Majie V.: Untergang des bosniachen Kft-nigreiches. Sarajevo 1926. (43.640.) Wagner H.: Osterreichišche Kleinstadt-tvpon. Wien 1914. (43.672.) Wpndel H.: Aus und Ober Siidsla-vvien. Berlin 1920. (44.213.) We*t B.: Die romanische Periode. Mttn-chen 1921. (43.916.) Zeitsrhrift fur romanische Philologie. Hg. v. G. Grober, Halle, 1877— (43.462.) Zocpfl H.: Grundriss zu Vorlesungen iiber Rechtsphilosophie (Naturrecht). Berlin 1878. (44175.) Šport najboljše, najtrpeiPifcJŠG, zato nefle Dve kolesarski prireditvi cZvezdna dirka* v Celje KoturaŽki Savez kraljevine SHS, Podod* bor Ljubljana mesto je priredil v nedeljo vsakoletno propagandno »Zvezdno dirko* v Celje. Dirko so se udeležili Motokotura« gld klub, Sokol, Gradjanaki in Orao iz Za« Klub celjskih kolesarjev, dalje Disk _ile), Sora (St. Vid) in Primorje ter ___ja iz Ljubljane. V spiortnem kakor tu* di v propagandnem oziru je dosegla ta dir* ka najlepši uspeh. Zagrebčani so prevozili progo Zagreb*Celje 100 km v času 3 ure 11 minut, kar odgovarja povprečni brzini 31.4 km na uro, progo LjubIjana«Celje je prevozil Kosmatin v 2 urah 19 min., pov» prečno torej na uro km 32.1. Podrobni re* zultati so sledeči: Na prog Zagreb*Celje (100 km): 1. Ba* nek (Moto KoturaSki) 3:11:00.2, 2. Sturman (Sokol) 3:11:00.4, 3. Vranarinčič (Sokol) 3:11:00.6, 4. Koržinek (Sokol) 3:13:57, 5. Kranjc (Orao) 3:13:57.4, 6. Truban (Orao) 3:13:57.6, 7. Sišak (Gradjanski) 3:13:58, 8. Pavllč (Gradjanski) 3:21:40, 9. Beneka (Mo tokoturaški) 3:29, 10. Dujmovič (Gradjan* siki) 3^6, 11. Soštarko (Sokol) 3:38, 12. Sovič (Motokoturaški) 3:41. Klub celjskih kolesarjev na 50 km: 1. Zu* pančič 1:38:36.4, 2. Tekavec 1:38:36.6, 3. Su* mer 1:38:36.8, 4. Grubar 1:43." Pododbor Ljubljana mesto na progi Ljub IjanarCelje (75 km): 1. Kosmatin (ASK Pri* morje) 2:19:24.2, 2. Kosmina (Primorje) 2:19:24.4, 3. Pele kol klub Ilirija 2:19:24.6, 4. Pestotnik (Dirija) 2:19:248, 5. Valant (Ilirija) 2:19:25, 6. Peršin (Ilirija) 2:19:25.2, 7. Nagode (Primorje) 2:19:25.4, 8. Zanoškar (Primorje) 2:22:06, 9. Goltes (Ilirija) 2:22.28 Dirke so potekle brez nezgode. Po dirki se je razvila zelo lepa povorka po mestu z železniško godbo na čelu. Pod predsed* stvom saveznega predsednika se je vršila nato v hotelu «Balkan» konferenca klubov včlanjenih v Savezu. Ob 16. se je razvila ravno tam zelo animirana sportska zabava. Da je prireditev tako vzorno potekla, gre v prvi vrsti pohvala požrtvovalnemu klubu celjskih kolesarjev pod vodstvom agilnega predsednika g. A. Šumra. Po sklepu kon* ference naj bi se »Zvezdna dirka« v Celje vršila vsako leto. Vreme je bilo najugod« nejše; žal pa je prah po cestah zelo oviral dirkače. Prireditev v Mariboru Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast je skupno z Alpenlandischer Rad> fahresr»Bundom v Gradcu priredila v ne* deljo mednarodno kolesarsko dirko na pro* fi Maribor*Graz*Maribor ozir. Graz*Mari» or*Graz. Dirke so se udeležili skoraj vsi klubi mariborske oblasti, kakor tudi graške zveze. Ob 6. napovedani start dirkačev se je zakasnil do 6.12. Točno ob 6.12 je izmed 31 prijavljenih vozačev startalo 28. V Gra* dec na obratno točko je kot prvi dospel ob 8:2752 Joško Ramšak (SK Ptuj), takoj za njim Perunaš Kramaršič ob 8:27.53. V frupi so še bili Jurič, Vesenjak, Kert, Na* ergoj, Nekrep, Pok. Sledilo jim je v krat* kem času še 15 vozačev, tako, da je pasi* ralo obratno točko v Gradcu 24 vozačev. Po 10 minutah odmora so se vračali kole« sarji v istem redu, kakor so dospeli na obratno točko. Vozač Joško Ramšak (SK Ptuj), ki je vodil prvo skupino je moral vsled defekta izstopiti od nadaljne vožnje. V Maribor je privozil kot prvi Janko Ve« senjak (Del. kol. dr.), ki je prevozil 122 km dolgo progo v 4:28:20, drugi mu je sle« dil Maks Kert (Del. kol. dr.) v času 4:28.25, tretji Franjo Kramaršič (Perun) v 4:28.30. Ob 7. so startati v Gradcu avstrijski ko* lesarji. V Maribor so dospeli prvi ob 9.03 uri. Po 10 minutah so zopet odpeljali v Gradec. Kot prvi je prispel v Gradec Trat* tner v času 4:05:03. Obratno točko v Ma* riboru je prevozilo 23 dirkačev. Težje sta se pofikodovala dva avstrijska vozača. Oba sta nadaljevala pot z vlakom. V Mariboru je vladalo za tekmo veliko zanimanje. Avtomobilska dirka na Ljubelj Avtomobilska in motociklistična dirka na Ljubelj dne 14. avgusta t. I. obeta biti ena najinteresantnejših v naši državi. Po* sebno inozemci so pokazali veliko zanima* nje za njo ter se med raznimi drugimi pri* javljenimi nahajata tudi dva avtomobila Mercedes»kompresorj s 24 in 26 konjski* mi silami, grofa Bergheima iz Weinheima v Nemčiji, dalje Bugatti»supersport princa Leiningena iz Amorbacha (Nemčija). Poleg teh pa se je med domačimi dirkači prijavil tudi g. Willy Strehler na Ansaldu in g. K. Cerri na A. D.»Sport. G. Strehler je, kakor znano, dobil pri dirki na Plješivici zlato ci* garetno dozo Nj, Vel. kraljice Marije. G. Cerri Kari pa je pred kratkim zmagal v ocenjevalni vožnji Štajerskega in Koroške* ga Avtomobilskega kluba na progi Gradec* Beljak, kjer je dobil najboljšo oceno in dosegel tudi najkrajši čas. Tudi inozemski motociklisti bodo na tej dirki častno za* stopani. štajerski Motor«Sport*Club v Grad cu je poslal na to dirko svoja najboljša vozača g. Strohmayerja in Johanna Wall* nerja na BSA*motociklih. Češka Fahrrad* und Maschmen»Fabriks A. G. «Premier» pa pošlje svojega znanega vozača Bohumila Matcha na Premier»supersportu 731 ccm. Prijavili pa so se tudi po večini vsi doma« čl dirkači, tako da so zastopane skoraj vse znane motociklistične znamke n. pr. Har* Iey*Davidson, BSA, Indian*AJtoona, c, jt, padah, na, Oglasni, od, delek -Jutra,'JjuNjaiia,. PraJtMLoua,+. TaL st. 2492. Ust, pristojbin.* vpada, tlaoinMto*,uirocilz>m,,Jo-c*r j* oglasi, tu. prtobcuo ČikotMU, raaut, poiht*. Ura rdlnic* [jitbljajta, št rtSjz Rezervni častniki! Umforme in vse vojaške potrebščine dobite pri Simona Klimanek, Ljubljana, Selenburgova ulica Štev. 6. 22525 Učenca iz dobre železničireke dru-Jine, z dobrimi spričevali sprejme manufakturna veletrgovina na Gorenjskem. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Šifro cUSanec želeenKar*. 22874 «Ford» avto tipa 1925 poceni naprodaj. Poizve se v garaži «Lojze>, Hikloži&eva cesta. 22340 Tovorni avto . a eno tono, Se dobro ohranjen »Torino Fiat> a!i kakšno drugo dobro tiipo kupi Josip 2umer, hotelir v Celju 22578 Potnik prvovrsten in dobro vpeljan v Dalmaciji, Orni gori, Primorju ln Sandžaku, išče zastopstvo proti proviziji t manufaktumi ali tej podobni stroki. Cenj. ponudbe na poštni predal 199, Sušak 22567 ' ' t, Knjigovodlnjo obenem korespondentinjo, z znanjem srbohrv., nemščine in italijanščine, sprejme lesna tvrdka. — Prednost imajo samo pridne in zanesljive. Naslov pove ogL oddelek «Jutra>. 22478 Odvetniškega uradnika ali uradnico a prakso, znanjem strojepisja in event. stenografije, sprejme dr. Nikolaj Pinter, odvetnik v Murski Soboti. 22482 Poštno pomočnico veščo poštne in brzojavne sluibe, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek «JutT2» pod šifro «1. 225«. 22490 Knjigovodjo (injo) sprejmem za ureditev knjig Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 22502 Prodajalko kavcije zmožno, sprejmem za trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22503 Oženjen par brez otrok, sprejmem na kmetijo. Naslov v oglu. oddeEku »Jutra«. Več sekačev za sekanje mehkega lesa sprejmem. Plača po dogovoru. Drago Kobi, Maribor, Cankarjeva ulica 1. 22412 Trgovsko vajenko zdravo in pošteno sprejme takoj trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 22395 Trgovskega potnika in 2 trg. pomočnika sprejme takoj specerijska in kolonijalna veletrgovina Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »veletrgovina« Brivskega pomočnika mladega, ali vajenca v enoletno gledališko prakso sprejme s 15. Beptembrom E. Navinšek, Ljubljana. Učenko pošteno in pridno sprejmem takoj v galanterijsko trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22562 Igralca na klavir za Jazzband Iščem s takojšnjim nastopom za mesec avgust za Bled. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bled«. 22540 Učenko sprejmem v trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami na Poljanski ceeti St. 12. 22554 Vajenca iz boljše hiše, z najmanj 2 razredi trg. šole sprejme tvrdka JuHo Metal. d. d.. Vodnikov trg 5. 22557 Pletiljo dobro izurjeno v strojnem pletenju sprejmem takoj. Naslov v oglairem oddelku Motorno kolo »Cindof«, bolj lahko, ni prodam. — Na ogl hlevarju gostilne »Novi Svet« v Ljubljani. 22484 Srečke n. razreda dobite še pri L. Pevalek, Židovska ulica. Konfekcijsko delo kakršnokoli sprejme zanesljiva oseba na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22555 Sim***** Skladiščnik mlajša moč z debrimi spričevali, išče kakršnokoli primerno službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost 29«. Šofer-mehanik z večletno prakso, trezen in zanesljiv, ieli službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren vozač«. 22254 Šofer izprašan, trezen in zanesljiv išče službo. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren 75«. 22475 Vrtnar vešč vseh panog vrtnarstva želi službe, najraje pri večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod rtnar«. 22546 Knjigovodinja mlajša, samostojna, z večletno bančno m trgovsko prakso, zmožna slovenske, nemške in hrvaške korespondence, želi menjati sedanje meeto. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna 23«. 22544 Perfektna kuharica a če službo za takoj ali ■ 15. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22537 Kuharico ki zna samostojno fino kuhati, nekoliko Šivati in opravljati vsa hišna dela, i S č e boljša družina dveh oseb na deželi. Samo d«la-zmožne naj pošljejo pismene ponudbe pod »Dobra plača« na oglasni oddelek »Jutra«. 22542 Ključavničar dobro izvežban v izdelovanju tehtnic, želi službe. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ped »Tehtnice«. 22547 Učitelja slovenščine išče iznozemec. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«, 22533 Šivalni stroj znamke Afrum, belo lakirano kredenco, gramofon z 20 pleičami, železno peč in moško kolo prodam. Poizve se v gvabddevi ulici St. 7 vsak dan od 11.—12. ure pri Ogrinu. 22569 Kolesarji! Znižane sešel Oglejte zaloge dvokolea oajnov Sega tipa Tribunv Rekoi Champion. Styria, Biankini, Favor, Perla. Diamant le od 1300 Din naprej. — Pnevmatika Ulcheiin. Dno-lop itd. Ceniki (rankov Prodaja oa obroke — Tribuna P. B. L., tovarna dvokelee in otroških vozičkov, Ljuldjaas. St Sedežna banja risoka) s pečico, par po-ob (oljnati tisk) naprodaj na Poljanski ceeti št. 8/1. 22572 Bukovih in gabrovlh drv 20 vagonov suhih, nudi za takojšnji H a d 1, o dobavo Drag Novo mesto. Eiektro-motor tvrdke «Elin», poraben tudi za proizvajanje lučd in pogon 6 HP, 220 VoU, 23.7 Amper, za enakomerni tok, zelo malo rabljen in v do-»irem stanju, ugodno proda Ivan Markelj, strogo ml- rarstvo, Otoče pri Brezjah. Kufxim Fotoaparat 6% X 9, z le prvovrstno optko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Foto 501«. 22501 Vreče od evtrakta, soli kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Hrastove hlode od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. 252 ifro »Koza« 22539 Verižico iz tula srebra sem izgul»i'a. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v ogla.-, oddelku »Jutra«. 22.-i38 Diplome Gospod išče sobo če mogoče s prostim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takej 58». 22558 Opremljeno sobo separirano, oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22536 fUmvvanja Stanovanje v Mariboru za stanovanje v Ljubljani menja Karel Žerjav, Kolodvorska St. 18. 22462 Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam Na-slov pore oglasni oddelek »Jutra«. - Katera samostojni dama stareftega gospoda smrtno oskrbo. Doi »Preskrba« do. Dopise pod oglasni od- Za razne namene izvršuje umetnižko po nizki ceni: »Papirol«, Ljubljana, Wol- fova ulica 8. 22.180 J. Stjepušin. Zagreb Jorjevsk* al. 57 priporoča najbolje tamburtce umno. outitar*. tuli b >«Ui« putret« čine ca m rlaebtla OdlL cuvao oa H« r.ški Izložbi I e e , M 54. tU. priporoča kot stara izdelu valica svoje najboljše tam bmiee vseh vrst. Ceniki as J. O. Cunvood: 29 preganjana žena Roman. XII. Uro pozneje, ko je Mac Donald obljubil, da bo spremljal Jano in Aldousa na njuni poti h grobu v Saw Tooth Range, sta moža nadaljevala pogovor o zapletljajih, v katere sta bila prišla tako nena-dejano — obenem pa sta si nad ognjem pripravljala slanino in kavo za večerjo. Ustanovila sta za svoje ukrepe enoten načrt, z eno samo izjemo. Aldousov namen je bil, da se vrne v mesto; dokazoval je, da ravna po preizkušenem vojskovodskem načelu, ako se odkrito in brez strahu pokaže ljudem. Mac Donald pa je bil poln strahov in mu je oporekal. »Bolje bi bilo, da mirno ležete in spite do jutra,« mu je prigovarjal. »Dajte, Johnny, poslušajte me. Tisto, kar sem izkupil v pleče, mi pravi, da bo bolje tako!« Vzlic zlim slutnjam starega lovca se je Aldous odpravil. Ura je utegnila biti deset, ko je krenil nazaj proti Tete Jaune; Donald ga je spremil do gozdnega amfiteatra, M ga je oblivala mesečina. Tam sta se razstala in Aldous je šel svojo pot. Sodil je, da Jana in Blackton s svojo ženo ne bodo pričakovali, da bi se po razgovoru z Mac Donaldom vrnil v bungalow. Izkuš-njava, da bi se okoristil z Blacktonovim gostoljubljem, je bila sicer velika, zlasti še, ker ga je vleklo nazaj v Janino družbo. Z druge strani pa je bil uverjen, da mu ta prva noč v Tete Jaune ponuja važne možnosti. Detektivski nagon se je dramil v njem in njegov pustolovski duh se je pripravljal na dejanje. Pred vsem je hotel imeti dokaz o tem, kar mu je bil povedal Mac Donald. Prav nič ni dvomil, da so poizkusili zavratno umoriti starega gorca. Toda — ali je bil izdajalec res mešanec Joe De Bar? Ali se je res prodal Culver Rannu, tako da je imel Rann ključ do nameravane tajne odprave na sever? Izprva ga ni baš mikalo, da bi srečal Culver Ranna. Uverjen je bil, da bi se pri takem srečanju lopov ustavil z njim in kramljal o čemerkoli, prav kakor da ni ne videl ne slišal ničesar, kar bi moglo vzbuditi njegovo sumnjo. Najbolj si je prizadeval, da bi našel De Bara, za njim pa Ouada — na samem. Nočni karneval je bil že na vrhuncu, ko je Aldous iznova zavil po dolgi, razsvetljeni ulici. Ura med deseto in enajsto je bila najbolj hrupni čas noči. Zlasti restavracije in juharne so bile takrat pre- napolnjene. Počasi je stopal po ulici, dokler ni prišel do skupine ljudi, ki so se prerivali okoli jahalke na medvedu. Prostorni plesni šotor, ki je stal nedaleč od ondod, je bil zdaj izneveril jahalki večino občudovalcev in Aldous je brez težave prodrl v notranji krog. Najprej se je ozrl po mešancu. Videč, da ga ni, si je ogledal žensko, ki je stala jedva nekaj korakov od njega. Njeni svetli črni kodri so bili na pol razpuščeni in nočna razigranost je dajala njenemu nali-čenemu obrazu in ustnicam še bolj živo barvo. Njena postava v svileni obleki je bila sloka in prožna; roke in ramena so bila tako bela, da se je čudil; in ko se je obrnila in je uzrla Aldousa, sta vzpla-polala v njenih temnih očeh dva vražja, zapeljiva plamena... Za trenutek se je zazrl v njen obraz, če bi ne bil bistro gledal, ne bi bil mogel zasačiti nagle izpremembe, ki je nastala v vabeči igri njenih oči. Trajalo je samo trenutek, ne delj. Opazil je, kako ji je dih nenadoma zastal; videl je nagli stisk njenih ustnic in prestregel plašni, prežeči pogled zrenic, iz katerih je za hipec izginila vsa topost in izzivalnost deklin njene vrste. Nato je šla mimo njega, spet z nasmeškom na obrazu, pokimala, nalašč razgrnila z roko in ramenom svoje lepe kodre ter položila svoje prožno telo medvedu na široki hrbet. Bila je zala in še vsiljiva po vrhu m njena lepota je — kakor vsako noč — naglo polnila svileni mošnjiček, ki ji je visel za vratom. Ko je odjahala po ulici, se je Aldous spomnil Black-tonovih besed: da je Culver Rannova ljubica. Radoveden je bil, ali naj si s tem razloži vsiljivost pogleda, .s katerim ga je bila obdarila. Približal se je plesišču. Bilo je nabito ljudi, največ moških. Tu in tam, kakor obraze, moleče iz živega groba, je opažal bitja, ki so jih v Tete Jaune Cache imenovali »sestrice«, čeprav so bile v manjšini, ena proti desetim, so vendar s svojim rezkim vriščem in brezumnim smehom zagluševale hrumenje mož. Na drugem koncu se je zlivalo cviljenje gosli, brenkanje klavirja jn piščanje klarineta v kričavo godbo. Ves prostor je bil poln smradu po whiskyju. čutil si ga povsod, zakaj večina ljudi, ki so tu iskali razvedrila, ga je pila vzlic zakoniti prepovedi. Tu so bili strelci z gornjega dela proge in strelci s spodnjih delov, ljudje vseh narodnosti in menda tudi vsake starosti; vozniki, lomilci kamenja in dninarji v neostrganih škornjih; ljudje, ki jim je bila igra z dinamitom in smodnikom vsakdanji posel; železničarji, dninarji z vrhnje stavbe in možje, ki so vrtali v osrčju gora. Aldous je že nekaterikrat zrl na ta prizor ter poslušal njegov trušč in krik, strmeč ob misli, da bodo prav ti možje, ki se nocoj tako razuzdano zabavajo, jutri spet gra-dilci države. Naj so bili izmozgani, votli obrazi, ki so švigali okoli njega sem ter tja, še tako ndičeni in nasmejani, mogote tega pogleda niso mogli izpodriniti v njem. Bili so le vešče, fofotajoče v mrežah svoje usode in kosajoče se med seboj, češ, katera se preje strmoglavi v pogubo. Aldous je nekaj minut napenjal oči in opazovali obraze na prostornem plesišču, toda nikjer ni videl De Bara. Preril se ie do izhoda in počasi korakal daJje po razsvetljeni ulici, dokler ni prišel do ogromnega, črno in belo progastega šotora, v katerem je imel Lovak svojo juharno. Od desetih do dvanajstih je bil ta šotor prav tako natlačen kakor plesišče. Aldous je poznal Madžara Lovaka. Pri Lovaku je bil našel ključ, ki mu je odprl marsikaj čudnega in zanimivega ter ga je seznanil s silno pomožno vojsko graditeljev države — s Slovani. Razen kakega Nemca, redkih Italijanov in kdaj pa kdaj kakega Grka ali Švicarja so polnili Lovakov šotor samo Slovani — Slovani iz vse Rusije in zastopniki sosednjih rodov: gibčni, zgovorni Poljak, širokopleči, okroglolični Hrvat in maio-besedni Litvanec. Vsi ti so prihajali na imenitno juho, ki jo je Lovak prodajal v velikih žoltih skodelah po deset centov — juho iz ječmena, riža in zelja, iz govedine in bravine, z eno besedo iz vsega, kar je bilo dobiti in iz česar lahko napraviš juho, bodi miso, bodi zelenjava — juho, ki je nebeško dehtela po česnu. Ko je Aldous vstopil, je sedelo tukaj do petdeset ljudi in jedlo svojo juho z vso zaverovanostjo in slastjo rojenih Galičanov, mlaskaje kakor petdesetorica pujskov ali petdesetorica skied <:a iz-plakovanje zlata. Tudi mešanec De Bar je časih prihaja! semkaj na juho in Aldous se je živahno oziral po njem. Odhajal je že. ko je pristopil k njemu njegov znanec Lovak. Ne, Lovak ni bil videl De Bara. Vedel pa je marsikaj novega. Policijska oblast je bila davi zaplenila dvajset otrebljenih prašičev, ker je v slehernem izmed njih našla štirilitrsko steklenico whiskyja, mojstrski skrito med salom. Ista oblast je bala prejšnji dan zasegla sod »rafiniranega petroleja«. Preveč komisni postajajo, vsi, kar jih je, je menil Lovak. Aldous je odšel. Pogledal je v tucat restavracij in v dvakrat toliko točilnic brezalkoholnih pijač, kjer so mrcvarili fonografe, da se je človeku vrtilo v glavi. Obstal je pred majhno prodajalno tobaka in stopil vanjo, da bi si kupil smotk. Razen njega je bil v prodajalni še drugi kupec. Prižigal si je smotko in luč velike viseče svetiljke se je odbijala na njegovem demantnem prstanu. Preko prasketajoče užigalice se je ozrl na Johna Aldousa. Bile so to mrke oči, ne rjave ne črne — baš mrke, s čudnim, presunljivim bleskom gadjih zrenic. Njegovi brki so bili majhni in pristriženi, njegove roke bele; bil je človek, ki se mu je poznalo, da ima v nevarnosti vražje hladno kri. Ko je zagledal Aldousa, je samo trenutek prestal s prižiganjem smotke. Pokimal mu je.« »Halo. John Aldous,« je rekel. Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6 priporoča svoio veliko zalozo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. potrebuje: 1 orodnega ključavničarja za fazonske strugarske nože in šablone za kalibriranje valjcev. I kovača, samostojnega delavca. 1 ključavničarja za proge za valialniške posle. Ponudbe z izpričevali in zahtevami na imenovano tvornico S ♦ t Prodamo večjo množino ii ww ! kilogram 4 — Din. • Več se izve v upravi »JUTRA". S ev. 20.611-27. Rei. IX «3, Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo tesarskih del za napravo 3 - nadstropnega poslopja za Delavsko zbornico na vogala Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu Šolski drevored št. 2/11. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 5. avgusta 1927 do 11. ure dop Mestni magistrat ljubljanski, dne 30. julija 1927. PRODAJALKA (manekin) dobi stalno dobro name-ščenje pri veliki konfekcijski trgovini Naslov pove uprava »Jutra". HB REKLAMA tenrveč kvaliteta ie prinesla svetovni slo ves vkuhovalnim čašam znamke «p ^ C sc Zato zahtevajte pri vašem trgovcu VVecka Zratno znižanje cen! Tovarniška zaloga Krekov trg 10/1 orl tv FRUCTUS. Liub liana 158-č Qxx3onrrmrxrroxxxiccooccaooocrer^ Perzijske preproge razprodajam samo še dva dni radi odpotovanja po zelo nizkih cenah Ho ei Tratn«. soba 8, ii. nadstr. Eleklromanterja dobro izvežbanega 8so sprejmem za urejevanje telefonske mreže. Ponudoe s priloženimi prepisi spričeval >n zahtevki plače poMjite na ^Slaveks ', d. d., Pakrac. STROJ ploščat, št. 8—10, širine 65—100 cm, z 2 vodilnikoma, skoro nov I krožni stroj (Rundstuhl, 24 fini 36 col. 1 parna lokomobila 9—12 HP. ceno naorodaj. Ponudbe pod »šifro »Jeitlna kupnja« na oglasni oddelek .Jutra« t 8820 Naša draga, zlata mamica in sestra, gospa Draga Keršmanceva je včeraj, dne 2. avgusta v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob pol 17. iz mrtvašnice državne bolnice. Žalujoči hčerki: Draga in Sava in družina Uczessanek. mtkH KRAIGHER krojaški mo-ster in izde^ovatelj preoblečenih gumbov LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 7 se priporoča za vsa v krojaško stroko spadajoča dela. — Radi konkurence in brezpo elnosti se izdelujejo obleke po prvem tarifu z 30% popustom. esj Popravila in preobračale oblek -e radevolie sprejme. Naznanilo preselitve. 6815 Cenjenim svoj m naročnikom vljudno naznanjam, da sem svojo dežnikarsko delavnico priselil iz Stranske poti štev. 17 v B zpotno ul'co žtev S (nasproti pristanišča na LjuDlianici v Trnovem) ter se priporočam za nadaljno naklonjenost svojih odjemalcev ANTON PAVLIN, dežtukar. Naznanilo. 8822 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril svojo lastno urarsko delavnico na Gosposvetski cesti 12 Popravila se točno in precizno izdelujejo. — Cene zmerne. Za popravila jamčm. — Se priporofa Franc Wo