_. , i '" ,. celot, r,e žbi. Mnogi želijo krepiti cent­ Na seji Gornjcsavinjskc turis­Vprašanje je treba torej proucit, ticne zveze, ki je bila na Ljubnem celovito, pri tem pa ne kaže bo izvedljiv, ker k•)mite ne do­ralizem in torej osrednjo obla­so proucili qanje v turisticnem prezreti dejstva, da lastniki zaseb­biva ustreznih pobud in stališc st vendar mi vsi vemo, da ni gospodarstvu naše obcine. Pri nih sob brez kreditov ne bodo osnovnih organizacij. Da ne bi mogoce zagovarjati uspešnost tem so si bili enotni, da so turisti­zmogli posodobiti opreme. delovali od zgoraj navzdol, je nekega gospodarstva, ki je cna društva pomemben dejavnik Turisticna društva je torej treba treba na vsak nacin pritegniti vodeno iz enega mesta .. Prav pospeševanja in razvoja tujskega tesneje povezati in njih delo bolj osnovne organizacije k poglo­zaradi tega je potrebno spre­prometa pri nas. Obcutiti je na­vrednotiti. Zveza si prizadeva, od­bljenemu delu, ki bo omog­minjanje zavesti ljudi in nji­mrec, da se ljudje, ki delajo v teh kar je spet dejavna, da bi nad­društvih vcasih pocutijo 0dri­ocilo uresnicevanje delovnih hovo vkljucevanje na vseh oknadila zamujeno. njcne, saj je vse premalo sodelova­nalog v celoti. Koncno je treba ravneh odlocanja. To je pred­Dogovorili so se, da bi vsa dru­nja med v.emi dejavniki v turiz­vedeti, da same razprave in pogoj za uspešnost naše s_am-, štva v dolini opravila v decembru Cesto proti Lucam popravljajo mu. Ponudba zasebnih sob se je v stališca ne vodijo k vidnim us­oupravne družbe, skratka, od­svoje zbore. Na njih je treba zani::' zadnjih letih znatno skrcila, pone­ pehom, torej gre za dosledno locati je-treba na cim širši rav­manje za turisticno delovanje na kod je sploh ni, denimo v Mozirju. izvrševanje sprejetih sklepov, ni. Tudi v obcini imamo vseh ravneh poudariti. Dobro najveckrat paje to izvedljivo le pojave etatizma, to je uvelja­Posluh za zahteve trga Hkrati pa so tiste, ki so na voljo in sodelovanje z oddajalci sob mora jih posredujejo turisticna društva povsod biti vodilo, sploh moramo v osnovnih organizacijah. Ta­vljanje uradniške oblasti in vcasih slabo opremljene, ne odgo­moci združiti v skupnem hotenju ko so predlagali, da bi dve to­prav komunisti bi morali ta­V današnjih zaostrenih raz­Prav zanimiv je bil razgovor varjajo zahtevam casa, zato se tu­napredka. cki delovnega nacrta prenesli v kšne pojave zatreti, oziroma merah gospodarjenja je še z vodjo nadzora kakovosti inž. di vse slabše prodajajo. Na drugi Gornjesavinjska turisticna zve­ prihodnje leto. Gre za nagraje­omiliti na najmanjšo možno posebno važno, kako se znamo kemije Jožetom Puncuhom, ki strani pa lastniki nimajo sredstev, zaje organizirala skupen ogled tu­vanje po delu in davcno mero. Tako seveda potem .ni prilagoditi zahtevam trga do­je opisal prizadevanja kolekti­da bi jih bolje opremili. S tem se risticne borze Ferial 83 v Zagrebu. politiko. cudno, ce ljudje ne locijo vec, ma in po svetu. Takšen posluh va za nadomestitev uvoženih seveda znatno krci možnost hitre­Udeleženci si bodo ogledali razs­ Zato, da bi uspešno stekla kaj spada v delokrog ZK, kaj v so vedno imeli v Cinkarni, sestavin njihovih izdelkov. Z jše rasti ponudbe, vsaj v kolicin­tavo in ocenili našo ponudbo na razprava po sklepih 8. seje CK izvršni svef, kaj v skupšcine TOZD Kemija Mozirje. Pos-domacim znanjem so uspeli skem pogledu. Veliko prednost tej . prireditvi, na dan, ki je pri tem imajo na turisticnih kme­posvecen prav naši dolini. Na ZKS, so pripravili seminar SO in SlS in kaj v krajevno •nlovni uspehi potrjujejo tonmarsikaj nadomestiti z do­tijah, saj so njihove-zmogljivosti tiskovni konferenci bodo torej sekretarjev 00 ZKS, na njem samoupravo. Negativno se ta­trditev.nmacimi surovinami, to kažejo povsem sodobne. Na seji, so me­sodelovali najodgovornejši preds­ je sodeloval tudi sekretar MO kšni pojavi odražajo predvsem tudi številke za obdobje leto­ Proizvodni nacrt so prilago­nili, da je treba zbrati v skupeJ1 tavniki našega gospodarstva in komiteja ZKS iz Celja. Ob tej pri delegatih, ki so vcasih mne­dili v marsicem razmeram vnšnjih 9 mesecev. Primerjalno z pregled vse postelje v dolini, bodi­javnega življenja, tako se bo doli­priliki so podali tudi oceno o nja, da je njihovo sodelovanje lanskim enakim obdobjem so si v zasebnih sobah, turisticnih na lahko tudi uspešno predstavila gospodarstvu, oziroma pov­ uresnicevanju sklepov obcin­odvec, saj je bilo nekaj že zmanjšali uvoz za 21%, ceprav kmetijah ali pa v gostinstvu. Tako širši javnosti. praševanju na trgu. Izdelujejo skega komiteja. odloceno v ožjem krogu. Prav so povecali kolicinski obseg bi lažje skupno nastopali na trgu, sicer suhe barve, antikorozijskenNaša turisticna zveza si priza­ Obravnavali so tudi pred­zato bi morali uveljavljati proizvodnje v navedenem ob­ki seveda ne prenese vec ozkih premaze in razna pomožnandeva povezati vse silnice, ki se stojece volilne seje osnovnih mocneje delo z obcani na zbo­dobju za 2%. Prilagodljivost ponudb. sredstva za gradbeništvo, kotvkljucujejo v turisticno ponudbo organizacij, ki naj bi se izvedle rih, ki so prilika, da se izme­zahtevam in prilikam, domace Gost v zasebni sobi je deležen posredno ali neposredno, kajti le zašcita fasad in podobno.n o v januarju 1984. V nekaterih njajo mnenja in obvestila znanje in sodelovanje z marke­najskromnejše ponudbe, saj si tako bo uspeh na trgu, ki je organizacijah se morajo vods­težavah, na eni in na drugi Zaposlujejo 52 delavcev vntinško službo Cinkarne Celje, mora vse ostalo na dopustu poi­zahteven in poln tekmovanja tva zamenjati, ker jim je pote­strani. pretežno posodobljenih pro­vse to le dalo zadovoljive us­skati sam. Vemo pa, da gostinske zadovoljiv. Turisticni dinar je kla mandatna doba. Zanemarili smo tudi spre­izvodih prostorih. Ozko grlopehe! Ce k temu dodamo še zmogljivosti tudi niso povsod izredno važen tudi za naše gospo­ Ko je bil govor o lastni ak­mljanje in pospeševanje dela v sposobne nuditi ustrezne hrane. darstvo! je v skladišcnih prostorih, .ajpodatek, da so v opisanem tivnosti, je bilo poudarjeno društvih. To delo moramo so njihovi izdelki bolj sezonskenobdobju povecali celotni pri­stališce, da sedanji cas zahteva bolje vrednotiti. V teh okoljih narave, zato je potreba pohodek za 55%, pri cemer je res vestnejše in doslednejše izpol­je delovanje komunistov še skladišcih velika. Tudi tisti delndel uspeha v višjih cenah, odl­njevanje sklepov. Porajajo se kako potrebno, saj gre naj­obrata, kjer izdelujejo zašcitnenocilno pa je le prilagajanje Delovni obiski v KS težnje, ki niso naklonjene na­veckrat za delo v krajevnih premaze, ne odgovarja vecntržišcu. To se pravi z drugimi šemu družbenemu razvoju, ta­skupnostih, se pravi z drugimi zahtevam sedanjega casa, zatobesedami, izdelki so iskani, Politicni aktiv obcine Mozirje izrednega pomena za naš samou ko glede samoupravljanja, ne­besedami, gre za uresnicevanje bodo prihodnje leto pristopilihkrati pa so to takšni. ki slovanje iz dneva v dan. torej rešitev. ki bo odgovarjal: tu sindikatov naše obcine. da bodo izgube manjše, kot je njem 32 varovancev. Nazarje dojenckov pocasi, danes je od Zato so postali prystori v katerih nacrtom La razširitev poslovanja Predsednik sveta Andrej kazalo. Tudi v tem se vidi se ponaša od leta 197 3 z 28 mest zasedenih že 23. delajo pretesni. Zc dolgo išcejo posebno zadruge. Ta bi oprav!Jal: Kranjc in sekretar obcinskega boljše gospodarjenje. Stanje se vrtcem in ima danes 79 Kadrovsko je VVO dobro možnosti, da bi si uredili svoj vse komercialne posle drobneg: sveta Franc Boršnak sta pou­popravlja v Glinu, v GG Na­malckov. Mozirje ima od leta zasedena, so pa seveda težave, dum. saj poslujejo v n:snici na gospodarstva v naši obcini. Taki darila, da je stanje, prikazano zarje, razen v TOK, kjer zaos­1970 otroško varstvo, danes je saj gre za ženski kolektiv in je dveh straneh, v Kranjcevi in bi ostalo veliko denarja doma, se Trogarjevi hiši. Širi se dejavnost daj pa v veliki meri odtek. v porocilih iz delovnih sredin, tajajo za nacrtom proizvod­vkljucenih 109 otrok, tudi pricakovati stalne izpade zara­racunskega centra in se še bo. Na­drugam. zadovoljivo in kar je zelo nje. Težave so v Gradbeniku dojencki. Nova zgradba vrtca di materinskih dolžnosti, ker crtujejo ustanovitev obrtne zad­ važno, opisano je stvarno. Na na Ljubnem. kjer je opaziti je od leta l 981. Na Recici de­pa nimajo rezerve, je seveda ruge za vse panoge dejavnosti. Drobno gospodarstvo je tudi sploh je pricakovati ob koncu vrsto notranjih težav in k temu luje vrtec od 1973 in šteje obremenitev kolektiva kar ve­Vse to seveda zahteva skupno naši obcini dobilo mesto. ki m leta boljše stanje v našem je dodati še splošne težave v danes 13 varovancev. Luce lika. Pa tudi zaradi neurejene­streho in dovolj prostorov. pripada. Nadejajo pa se. da bo gospodarstvu, kot je bilo to v gradbeništvu. imajo v vrtcu, ki dela od 1977 ga. oziroma neenotnega de­Dogm·arjajo .e za sovlaganje v naprej sodelovanje med obrtni polletju. Ob tem je treba ve­dalje, 12 otrok. Gornji grad lovnega casa prihaja do daljše­stavbo v Mozirju, kjer bi pridobili in indutrijo steklo še bolje. deti, da so ocenjevali predvsem Opaznni so uspehi v izvozni ima vrtec od leta 1979 in šteje ga poslovanja. kolicinski obseg proizvodnje, dejavnosti, tu je treba omeniti 33 otrok. V Bocni je vrtec 5 let Ce se bodo pokazak potre­kar je v casu hitrih spreminjanj Elkroj, TOZD Stavbno po­in vkljucuje 17 varovancev. be po raz.širitvi prostorov v cen realnejše, kot pa gmotna hištvo in Smreko. V navedenih Solcava ima 3 leta vrtec, ki Nazarjah, kar se ž.e govori, Programsko-volilna konferenca plat poslovanja. Lahko bi kolektivih so znatno izboljšali šteje 14 otrok. V Šmartnem ob potem bo možno za oddelek torej rekli, da so vidna priza­izvozne posle. Dreti so pravkar dogradili dograditi sedanjo stavbo. 00 ZSMS Bocna devanja kolektivov za smotr­Ko so obravnavali predvideno nejše gospodarjenje, pa ceprav Ldružcvanje kolektivov Savinje in 7.n10. 198.. Sll1t) mlauinc:i 00predstavnike OK na naše ,c, v zaostrenih razmerah. Turbta, je bila splošna ugow­ZSMS Bocna it\cUli prugramsko­1ankc. nismo jim pošiljali zap Sindikati so ugotovili dalje, vitcv, da so povsod z ustrezno ak­nililnu ko11fcri.:ncn, kjer ,mo snikov. zato sploh niso vedel da so bila poslovna porocila v tivnostjo ponehali. V sindikalll pregledali delo. ki smo ga opravili kakt1 aktivna JC naša organizacij pretežno vseh kolektivih z de­menijo, da ic iskati krivdo v pre­1· prcjš111crn mandatnem obdobju, in da pridno delamo. lavci dobro proucena, tako majhni prizadevnosti družbenop­torc:J 1· r•1ku enega leta, sest,l\ili V pl:.tn dela za prihodnje let plan za naslednj.: rnanuatno ob­smo zato med drugim uvrstili tu< menijo, da so delavci dobro oliticnih organizacij v obeh DO, seznanjeni s stanjem v svoji kar se ocitno kaže v neobvešceno­Llobje. i1volili nov ,,dbor in rat­boljše povezovanje z OK. Pia rešili s1an:ga. sm,l že priceli izvrševati. Orgi delovni organizaciji. Predvsem sti na eni in na drugi strani, to bi niti rali smo ples, da smo pridobi je bila razprava plodna v morali storiti. saj gn: za nacrto­Ob pn.:gledu lanskoktncga dela nekaj sredstev. ki jih bom delovnih samoupravnih skupi­vanje raLvoja obeh kolektivov v ,1110 Ul!Otovili, da ,1110 naredili re­putrebuvali, da bomo tudi let( nah. Naloga je bila dobro skladu s predvidevanji gkdc ,nic1:o. 1·.:liku: pomagali smo pri i1vedli pksne vaje. V nacrtu . opravljen.i, kar pomeni viden ekonomske upravicenosti, ki je obnm 1 1.>,asihkc!!a dom;i in tad­imamo zopll razne proslave. al ružncga Jorna, i;v..:dli proslave ob cij.:: tekmovanja, pa tudi Labav1 pra1111kih, organll!rali športna Pred.edstvo, ki smo ga izvolil premik na bolje, ce prime­bila ugotovljena na u,truniil rjamo te razprave z delavci v ravneh v obcini. pretek· ti. Tudi vsebinsko so Vd1k,, sl--rb so iLrat.!11 n11ad1 tck111t 1an1a, plesne \,ajc... V 1..: že: pricelo z aktivnim uclor 1a,ctku p,lletja pa srno od.II na Novi predsc:dml--Je Lucicn bila p ·ila dobra in temelji­padca živlJcnjske ravni dela vel'\. 11kt po l,01cnj,k1. Fr,111<.:, ta.u1ik Re111ic Suzana ta. Takšno stan.1e pri1adene sewd:.i najbolj dclavcc I nižjimi prejemki. Dobra vzgoja !-,(' kaže tudi v cistoci. Med umh anjcm r motirskcm Slabo p.i JC biltl jltl\,'C/OVanje / blaga.1111k Speh Drago. K, .__seda nanesla na na-MoJca Kric gr:i1, 11ie po delu, sta sogo-i.:h pa tudi v dolini ni n1alo. vrtcu OK ZSMS Mo1irjc. Ni,mo \,:.tbili Stevilka 11 -november 1983 .10111; 1--------------------------------------------------------------------- Enotna turisticna ponudba Ce je v preteklosti bolehala manjka posluha. Postopno bo aša turisticna ponudba vsled jasno tudi gledanje tistih, ki so bili azdrobljenega dela, neenotne po­doslej navajeni ponuditi male udbe in nedoslednega nastopa zmogljivosti, prezrli pa so velike na trgu, potem se obeta v bodoce možnosti izvenpenzionske po­endarle enotna pot. Seveda ta­nudbe. Vsako drobljenje sil po­kšne korenite spremembe niso meni korak nazaj. Jasno mesto v možne preko noci. Dejstvo pa je, turisticnih prizadevanjih je treba da mora obmocje nastopati na­dati turisticnim društvom, ki so že vzven nacrtno in povezano. Zato, doslej ogromno storila za tujski da bi tako bilo, je bil 1. 4. 1983 promet v dolini. Zato tudi ne odprt Turistbiro Mozirje. more biti v organizacijski obliki Ustanovili so ga Kompas Lju­vrzeli med njimi in poklicnimi tu­bljana, ZKZ Mozirje, Turist risticnimi delavci. Uspeh mora bi­Mozirje, Paka Titovo Velenje ti plod prizadevanja vseh dejav­(TRC Golte), Obrtno združenje nikov, ne glede na to. kje kdo Mozirje in Gornjesavinjska turis­dela. ticna zveza. Vodi ga Stane Pod­sedenšek, ki nam je stanje v turiz­Ko je beseda nanesla na turis­mu pri nas nekoliko podrobneje ticne kmetije, je Stane Podseden­orisal. šek dejal, da imajo te doloceno prednost zaradi sodobne oprem­ I3iro deluje kot poslovna skup­ljenosti pred zasebnimi turisticni­nost v org:mizacijskem pogledu in mi sobami. Turisticnih kmetij je v predstavlja osrednjo turisticno obcini 32 in tudi za prodajo teh ponudbo v dolini. Ukvarja pa se zmogUivosti skrbi Tun,tbiro Mo­tudi z razmmi agencijskimi posli, zirje. Ze leto. je bilo obcutno v..:c da ,se gmotno pokriva. Dosedanje organiziranosti glede posredova­i,k ušnje so pokazale, da je potre­nja turisticnih 11noglji usti, kot ba po takšni dejavnosti v dolini. V prejšnja leta. 1 o kažejo tudi po­ veliki meri Je uspelo vsaj zacetno datki, da je bilo v devetih mesecih usmeriti pozornost slovenske jav­za približno 15,000 nocitev vec, nosu na našo turisticno ponudbo. kot v enakem obdobjui· lani. Nacin poteka raznih izletov k Posebno razveseljiv pa je porast nam nacrtujejo kar se da primer­tujih nocitev, kar je deloma zaslu­ no skupinam, ki te usluge išcejo v ga tudi šotorišca Menina v Varp­biroju. Tako se odkrivajo še tiste, olju. Resnici na ljubo je treba pou­marsikomu skrite, lepote krajine dariti opazno delo turisticne ob Savinji in Dreti. agencije:: N.:ckermann iz Frank­ Stane Podsedenšek opozarja, furta, da je še vedno obcutiti marsikje neko podcenjevanje turizma, kot Morda ,o še ovire pri posamez­gospodarske veje, ceprav je vec nikih, ker pac niso vajeni enotne­kot jasno, da je ta dejavnost zam­ga poslovanja pri ponudbi turisti­miva prav za celotno gospo­cnih zmoglj1vo,ti, vendar pa je darstvo. Treba bo drugace misliti opaiit i voljo do sodelovanja, kar in se bolje povezovati. Celo v bo pripeljalo dc.1avnost turizma k družbenem delu gostinstva še boljšim uspehom. r Vec bralcev v knjižnici ' . Obcinska maticna knjižnica vljic za predšolsko mladino. Za­v Mozi1ju posluje v okviru nimivo, da je za te na Recici Zveze kulturnih organizaci Mo­izredno zanimanje! Takšne ure zi1je, sicer pa seveda z lastnim pravljic prirejajo v vsakem kra­racunom. Da bi knjigo približa­ju. kjer je izposojevalnico naj­li prebivalcem, so uredili i::po­manj 4 krat letno. Pri /em tesno sojevalnice v 7 krajih, tako so te sodelujejo z vrtci, kjer so, da na 1,1 Nazarjah, Gornjem gradu, ta nacin obvešcajo otroke o Novi Štifti, Solcavi, na Ljub­urah, ki so namenjene njim. Pri­nem in Recici. Tudi v delovni or­prava takšnih prireditev za naj­ganizaciji imajo izposojeval­mlajJe je zahtevna in dosedanje nico (Elkroj). K osmo se pozani­izkušnje kažejo, da so §e povsod mali, kje je najvec bralcev in kje razveselile male poslušalce. najmanj, nam je povedala Ana Nedvomno je razveseljivo Lamut, da sega)I? izredno po dejs1vo, da je med bralci najvec knjigah na Ljubnem, pa tudi v mladine. Pa .še 10, da bralne na­Naza1jah, Manj paje obiska na vade poslajajo ustaljene med Recici, kar gre pripisati dejs­našimi obcani. K er je knjižnica tvu, da se mnogi ucenci vozijo v dobro založena s poljudno: šolo v Mozirje in se pojavljajo v znansrveno li1eraiuro. segajo maticni knjižnici kot bralci. po njej dijaki in .študen1i, pa tudi Morda se bo treba na Recici obcani, ki se ukva,jajo s kakfoo pogovor111 o drugem odpiral­raziskovalno dejavnosljo. nem casu, sedanji verjetno ne Knjižnica razpolaga s preko odgovmja. Tudi v Solcavi zelo 19.000 knjigami. Visoke cene segajo po knjigah, številke zavirajo nakup vecih izvodov kažejo, da je tam glede na šte­posamicnih del, vendar pa ne vilo prebivalcev, najvec bralcev omejujejo pes1rosti izbora. Za­naše knjige. nimiva je ponudba raznih revij Ni pa izposojanje knjig edino in casopisov, ki se kol celo111i le­delo maticne knjižnice. Prire­miki vežejo in so v knjižnici na jajo zelo pribljubljene ure pra-razpolago. Skrb za planinske poti Solcavski planinci so znani, kot opravili planinci od blizu in dalec, prizadevni že pokolenja, saj so tu velja omeniti pi:_izadevnost prvi gorski vodniki in domaci mozirskih planincev. Ce bi govo­raziskovalci planin bili prav ljudje rili o vrednosti, ki jo danes preds­iz te okolice. Tudi v sedanjem tavlja nova koca, bi lahko navedli casu ne mirujejo. Predsednik PD vsoto okoli 700 s. milijonov. Ob Solcava Edvard !kovic je opisal tem pa je bilo opravljenih preko napore clanov društva, ki so jih 2000 delovnih ur prostovoljno. vložili v urejanje Koce pod Ojst­Sedaj imajo v nacrtu dokoncno rico. O tem smo že veckrat pisali, dograditev te koce in ureditev vendar pa ne bo od vec povedati še nekdanje planšarske koce, ki naj nekatere nacrte, ki jih planinci še bi ostaia kot pomnik na naše pla­imajo. ' nšarije po planinah. Društvo se je osamosvojilo leta Društvo šteje o kolt 150 clanov 1950. Najprej so dosegli spo­vseh starosti, .aj pridno delajo tu­razum La oskrbovanje postojanke di pionirji. Clani sodelujejo na pod Olševo. V najem so vzeli del raznih tekmovanjih in pohodih, hiše pri Strevcu in tako je tam pla­seveda pa tudi v alpinisticni sekci­ninska postojanka, ki je vedno ji PD Mozirje. Mocno pa skrbijo odprta. Nato s·o se odlocilt za za ohranjanje okolja in urejanje gradnjo koce pod 0,1strico, ki so ·iplaninskih poti. vzdržujejo pa tu­jo zgradili z lastnimi sredstvi, ob di lastno transverzalo z Raduheipomoci delovnih organizacij in preko Strelovca du Klemencjei'" minske zveze Slovenije. Hvale­jame. Pot je dobro obiskana, saj ;nt so za gmotno pomoc DO se je lani vpi,aln v knJigo Kocei, kroj. GG Na;arjc, Smreka in pod 0,1strico kar 4000 iLletnikov.i,J i.avnemu lovišcu Kozorog, Kam­To kaže, da je planin,kih izle­. :.,. Seveda pa so ogromno dela tnikov vse vec .i Zanimiva kašca v Logarski dolini je obnovljena Turisticne vasi Sodobna turisticna ponud­je, kako bl> takšna va. izglcda­ba rn htcva prilagoditev zahte­la. Potrebnt> bo nekaj iLkušenJ vam trga. Tako je pac povsod, zbrati tam, kjer imajo že ta­kjer imamo opraviti z zako­kšna t uristicr1a nase.lja, zato nitostmi tržišca. Ljudjt ne nameravajo odgo,,orni ljudje želijo vec pocitnikovati v na obcini in pri RC Celje obi­prevelil,.em vrvežu, zatekajo se skati Kaninsko vas. vsebolj v mirne predele in Predsednik komiteja za gos­bežijo pred betonskimi turisti­podarstvo in plan pri SO cnimi „kasarnami". Tega so si:! Mozirje Franc Finkšt mem, da zavedali tudi scstavljalci na­bo treba za to zahtevno nalogo crta naše obcine do leta 2000 naJti nosilca zunaJ obcine, saj in so predvideli v dolini izg­sami nimamo dovolj financno radnjo turisticnih vasi. V smi­mocnega podjetja. Potrebni slu tega nacrta so tudi v Mozi­bodo torej razgovori s celj­rju odstopili od predvidene skim Merxom in še morda s gvadnje hotela. kom. Razmišljajo o kakih 400 Turisticne vasi niso nic posteljah, k1 bi jih na ta nacin novega pri nas. Znano je, da pridobili samo v Mozirju, gradi Merx takšno vas v pozneje pa bi po potrebi ure­ Lovrencu na Pohorju. Znana snicevali podobne nacrte še v je tudi Kaninska vas in še kje drugih krajih doline. Franc drugje imajo že takšne nacrte. Finkšt je ob tem poudaril Gre v bistvu za ponudbo biva-· potrebo-po celovitem gledanju nja, ki ne spremeni obicajnega razvoja turizma v dolini, pri družinskega pocutja, ne pod­cemer je nujno postaviti v redi navade ljudi zahtevam ospredje RTC Golte.iJasno je, hotelskega reda, skratka gost da vprašanje uspevanja tega lahko preživi dopust po svojih centra ne bomo mogli reševati navadah in željah. iz leta v leto, kot je bilo to Izvršni svet obcine se trudi doslej. Razumljivo je, da ne najti kar se da dobro rešitev kaže misliti na gradnjo doda­glede postora, kjer naj bi ta­tnih posteljnih zmogljivosti na kšna vas v Mozirju stala. Za samih Golteh, pac je treba za sedaj so predlagana tri razli­to poskrbeti v dolini, od tam cna mesta, urbanisticni stro­pa usmerjati goste po njihovih kovnjaki celjskega razvojnega željah. Gre torej za zahtevno centra pri tem tesno sode­nalogo, ki je šele na zacetku lujejo. Ko bo predlog zrel za reševanja in jo bo možno ure­javno razpravo, se bodo o sniciti le ob širšem sodelova­njem morali izjasniti najprej nju razlicnih dejavnikov gos­krajani Mozirja. Toliko glede podarstva v obcini in izven lokacije. Drugo poglavitno pa nje. Voda odnaša zemljo Pod Zatlerjem pred Lucami seje struga Savinja dobesedno za­rila v zemljišce in ga odnaša. Ker je tam le malo prostora, je lahko odnašanje usodno. Vodna skupnost je sicer zavarovala del brega z velikim kamenjem (skalami), vendar pa je na najobcut­ljivejšem delu struga še vedno prosta, se pravi, da voda odnaša še tisto nekaj zemlje, ki je ob Savinji in jo lastnik koristi. Verjetno bi na tem mestu morala biti škarpa, ta paje draga inje zato niso uredili. Prav bi bilo, da si odgovorni stvar ogledajo in ukrepajo. Italijanski sindikalisti v Mozirju V okviru sodelovanja med Zvezo sindikatov Silovenij_e in fe.e­ _i racijo CGIL-CISL-UIL Emile Romagne ..e Je mudila tudii.i _Mozirju delegacija sindikalistov sosednJe I tahJe. Po teim, ko so s1i _iv Sloveniji ogledali vrsto podjetij, so bili tudi v Zgor_nJesav111Jsk. kmetijski zadrugi v Mozirju. Povsod so se zelo zam.nah_ za nas samoupravni sistem, zato je uvodoma go.tom po.asnil_ delo­vanje zadruge njen direktor Anton Vrhovmk. Z zammanJem s. si .ogledali preskrbovalni center naše zadru..• na.o .as,. k_remhiv Smihel, kjer so si ogledali usmerJeno_kmetIJO pn Rzentcntku. S strani slovenskih sindikatov so skup1110 spremlJah Drago Se­liger, Božo Cerar, Tanja Kolenc, mozirski sindikat pa sta zasto­pala Marko Purnat in Francek Boršnak. _i 'f,/ Sindikalisti s svojimi gosti iz Italije pred zadrugo \' Ljubi.ii Ko pride v deželo jesen, ko so nja v pnmeru potrebe, zato je pridelki na poljih pospravljeni, važno, da se usposabljajo na do­pricno naši pripadniki TO pridno macem obmocju, ki bi ga v vojni vaditi. Videti jih je ob dela prostih branili. Jasno je, da potekajo vse Jneh zdaj tu, zdaj tam. Vendar vaje v smislu celovitega sistema vedno v gibanju, vedno dobn; obrambe JLA, saj so enote TO le volje. Vojaške vcši:ine je treba .estavni del tega. vedno znova obnavljati, hkrati pa 0 Nekatae cntJte vadijo na obm­slediti .ovim prijemom, ki so ocju svoje krajevne skupnosti, seveda sprico stopnjevanja teh­druge pa na obmocju obcine, pa nike samouiml'vni. tudi izven nje. Komandant TO v obcini lv1o­Štab ,i prizadeva vkljuciti Lirje. Franc Vuga je nekoliko cimvec mladih prostovoljcev v osvetlil dejavnosti naših vojakov, vrste TO. Evidentiranje mladin­Vojaško usposabljanje prilago­cev poteka v krajevnih skupnos­ dijo ktnemu casu, da ne bi delali tih, po šolah usmerjenega izob­po nepotrebnem škode n,1 kmetij­raževanja in v Centru za usposa­skih zemljišcih. l;aradi splošnega bljanje mladinc..:v (za tiste mlade, varcevanja skliwjejo vaje ob dela ki ne obiskujejo šol usm..:rjcnega prostih dnevih, pa tudi takrat, ko izobraževanja). Prija vljcni pro­je vecina pridelkov na kmetijah stovoljci opravijo v decembru pospravljena. Se pravi. da vod­strokovno uspo;,abljanje, nato pa , t, ,> TO ,i Takole je ra, ki ga potrebuje motor za hrambo pa drvaril. splavaril in delal, kjer razvijal svoje misli: v casu bencinske ni Skok. Okupator je izvajal ta­ ter skromne krize, pa tudi sicer, bi marsikdo na do­in tran ·port zaradi Da je ta mrcina vznemirjala , delavci in kmetje, ki so prihiteli je bilo mogoce kaj zaslužiti. Ta­kšno prisilo, da si tega ni mogel potrošnje goriva veliko zanimanje za pust odpeljal tudi motorno kolo. ki nakup med potrošniki. prebivalce naše doline in Koroške tja. To je dogodek, ki ga dolgole­krat ni racunal, da bo kdaj gospo­predstavljati prej nihce. Posluže­lahko si Liži cenenemu prevozu na kra­Tone Rifelj dela naprej' Pravi, da ni treba poudarjati. Mnogi kmetje tni lovec ne bo pozabil, saj je za dar na domaciji na Brdem. Ko se val se je vseh sredstev ustrahova­Jll dopusta, ali pa tudi športnim ima v mislih že nove predloge. Mi mu na hribovskih kmetijah so se cutili posledicami padca bolehal še je povezala spavarska srenja v nja. Ljudje so pod utiliom tega st­ užitkom. Dolgoletne delovne izkušnje zadrugo na Recici, je bil takoj rahov ladja postajali bojazljivi, ogrožene. seveda pa je bilo dolge mesece. in zasledovanje sodobne strokovne kar je seveda bilo za enote in akti­ neposredno v ne arnosti tudi .Jasno, daje 11edvcd, oukarsc je literature so bile potrebne, da je Toni viste NOB lahko usodno. Vendar Rifelj odlocno pristopil k nacrtovanju njihovo premoženje. Znano je pojavil v naših krajih, v,nemirJ al pa so naprednejši vztrajali in zložljiveg_a motornega kolesa po lastni kakšno ra7enr­sr,okol'11c11111 r1.1ku obogaril na­ obnc •.-Želim, , da b1 gasilci s svojimi Knaptc vodil. so hiteli po pomoc, d1ŠcL. kra_i.1. Tudi ttl je ,nak za ;ur1u pri Celju. kjer je njegov po, e ::a ra:1·01 ruri::ma.onamc1 ami uspeli in da ln ,tulctn1rn vendar pa st• po nd.a1 urah I' nap1cevo navoan<,,t na kraj, v docakali dobrn o.n,cn,11enil ,..,,.L,, ,,lov.u. o '"''k, J L· 1 „ i t.n 11'.L-.J_!J, 1 ., •=uJ J; O'l \H številka 11 -november 1983 IMI O CA 1 * MED A IM OBCA 1 E AŠIMI O 1 * ED A IMI v Zivi za boljše kmetijstvo Njeni napori za napredek Na Ljubnem je nekoc delal v vecji pnddki pomcnt,io gospodar­Marija Bezovšek je letos ženske, k1 danes že vodijo tu­ ,adrugi kot iašcitni rcf ·rcnt, od ski napredek in obstoj kmetiJstva med tistimi, ki so prejeli nzcm na svojih kmetijah leta 1970 pa kmetuje na posestvu, v naših prilikah. Slatinšek navede obcinsko nagrado. Le malo­Nadaljevali JO v Podvolovlje­ velikem 18 ha. Kot „star" zadru­kot primer sestanek na Ljubnem, žni delavec je tudi danes Oskar ki so ga kmetje imdi med seboJ kdo je v obcini tako poznan _ku. Lucah, Smihelu in še kL med km.:ckimi ženam 1, kot je Slatinšek predsednik zadružnega Takrat so s1 v oci povedali vse, kar Razmah je dobilo razvijanje Marija. Zakaj? V zadrugi dela sveta pri temeljni zadružni orga­je bilo potrebno 111 nedvomno gre turisticnih kmetij šele v letu nizaciji v Mozirju. Sicer pa bi bilo zasluga tistega srecanja, da so na že dvanajst let in to pretežno z . 1975, ko so pricele banke s najbrž že kar odvec poudariti Planini prijeli in dobro uspevajo v ženskami, pa ce poskrbi za posojili v ta namen. Vkljucili njegovo požrtvovalno delo v Ga­prizadevanjih za napredek. Tam go·podinjski tecaj, ali pa ce so se arhitekti, da bi tako silskem društvu Ljubno. so sami mladi kmetje, ki z veliko prihaja v hiše kot pospeševal­ohranili prvobitnost zgradb, volje obdeluJ ejo skopo zemljo, Iz njegovih besed je zaslediti ka turizma na kmetijah. Tako ker so prisluhnili izkušnjam drn­najprej Leskošek, iz Ljubljane globoko vez do zadružništva in seveda ni nakljucje, da so JI gih, že usmerjenih kmetov. Tako in Rebek iz Celja. Resnicen kmetijstva na ploh. Sam pravi, kmecke ženske zelo naklonje­·se kmetje med seboJ vcasih velikoporast turisticnih kmetij bel­da je pomen zadružne organiza­ne, saj je s svojim delom vnesla bolje pogovorijo, kot pa, ce biicije dodobra spoznal pri svojem ežimo od 1978 do 1982, sedaj v dolino veliko napredka. hoteli pripraviti suhoparno pre­delu v ndrugi, pa tudi kot kmet je zaradi zaostrenih p9gojev davanje. Pa seveda Slatinšek nina lastni zemlji. Ve kaj pomeni Po koncanem šolanju za naložb, nekoliko težje. Ceprav proti izobraževanju, ki je nekajdobra pospeševalna dejavnost v gospodinJsko uciteljico na vi­je zanimat.ja med kmeti še na drugega kot dokazovanje! sodobnem kmetijstvu, ko je kar Peter Jež ,, Snežni jami Slatinšek Je velik pobornik zašji šoli v Grobljah, je najprej pretek, bodo prenove tekle težko slediti napredku, strokov­ pašništvo. Ve, da ima paša velikoucila 9 let na eni od osnovnih pocasneje. V zacetku je bilo njaki pa naj bi sledili zahtevam se­ danjega casa in prenašali izkušnje vlogo v sedanjem kmetovanju.išol v Ljubljani. Bezovškova je sporno, kaj je krnec! i turizem na kmete-zadružnike. Sicer pa Koncno tudi za mlado živino,Naravna znamenitost pod iz ugledne kmecke družine in kaj gostilna. Z ustreznim kaj bi posameznik v sedanjem ceprav marsikdo obupa, ker pacKneblov pri Gornjem gradu, obcinskim predpisom je bil paša vpliva na tovrstno živinoi tekmovanju za vecje pridelke? Zd­zato jo je vleklo v domace narejen red, saj je vsakdo ruženi kmetJe pa marsikaj zmore­sprva neucinkovito, vendar kost:Raduho kraje. Zacela je pospeševati tu­pricakoval od pocitnikovanja ta vrne, pa hitro pridobiva na teži!i jo, to ,e naJ lepši dokaz tudi v naši Na Ljubnem imajo dva pašnaZa Snežno jamo so domacini Ob tem se clovek sprašt1Je, kaJ na­rizem na kmetijah v casu, ko je na kmetiji mir, ne pa gostilni­ dolini. L.: tako se lahko na trgu tu­vedeli od nekdaj, saj so v njej pas­vaja ljudi k takim prostaškim de­bilo v dolini vsega 6 kmetij, ki ški vrvež. Tako so sedaj turis­ odbora in sicer za Ter z Golt mi ini di uveljavimo, pa tudi kaj bi brez tirJi zajemali sneg in led za prido­janjem, kaj ima kdo oJ trga, ce so se že ukvarjale s to de­ticne kmetije res ostale „kme­ Robnikovo planino Trav­ naše Hranilno kreditne službe, za - ni k. Ce so od leta 1961 bili pašnikibivanje vode. Vendar pa nihce ni unici delo narave in s tem ltpoto javnostjo. Seveda je takrat or­tije". posoJila so dvignila naše kme. slutil, kakšne lepote skriva globo­nekega okolja. Prav zaradi tega :.. prepušceni brigi nakljucnih nego­ganizacija ponudbe kmeckega t1Jstvo. saJ se usmerjene kmetije ne ko brezno. Šele preboldskim ja­bodo lucki planinci poskrbeli za Turisticno dejavnost je pos­ bi dale urediti zgolj s sred.tvi kme­vaJcev, je sedaj drugace. Družbaturizma bila še nedorecena. marjem je uspelo prodreti v sk­urejenost jame in seveda za nad­peševala tudi Zadružna zveza ta. Zadružno delovanje in sploh je uvidda pomembnost pašništvaNajvec so delali v okviru turis­ rivnost tišme in v globine po­zor nad njo. združevanje je tr.:ba vsestransko in ga vsestransko podpira. Tudidzemskega sveta. Nekateri so Peter Jež je zanimiv sogovor­ticnih društ.v. Kmalu je bilo Slovenije. Žal pa je dobra po­podpirati. Marsikaj bi morali ure­zemljiška skupnost ima dober po­jasno, da bo za hitrejši razvoj vezava v obcini sami, saj je Tu­ jamo imen ovali Snežnica, tako nik, saj po.ma ves svet pod in na jati z vec posluha, kar kot primer, sluh za razvoj pašništva. Poglejte,ristbiro povezal intere.e in jit• zadruga dela s 4% maržo, kako pravi Slatinšek, v naši obcini senam je pojasnil v zacetku ·razgo­Raduhi, kot svoj žep. Veliko tega te zanimive dejavnosti na na­še bor Ne gre locevati znotraj spase kakih 1000 glav živine, oce­vora o namerah luckih planinc1:v ve še iz svoje mladosti, mnogo kaj ših kmetijah potrebno kaj vec naJ na ta nacin kaj pridela? turizma eno ali drugo zvrst, saj njuje se. da je povprecen prirastekglede jame znani planinski in ja v­pa je tudi sam doživel v tej prelepi vlaganja družbenih sredstev in Ko je Slatinšek razglabljal o pol kilograma na dan. Ni težko iz­ni delavec Peler Jež -Stoglej. krajini. Kot posebno zanimivost to organizirano preko zad­gre v bistvu za kupno ponud­posojilništvu, je dejal, da se ne racunati gospodarsko vrednostipove, da so v jami našli ostanke ruge, ki tudi sicer skrbi za pos­bo. Naš sogovornik je navdušen spominja primera, da bi dober na­paše!medveda in ko so jih pregledali ojila kmetom. Zacetek je bilo Ko smo ob koncu razgovo­ nad novim odkritjem, saj vidi v crt bil zavržen, oziroma, da ne bi In še o samoupravljanju v zad­strokovnjaki, so ugotovili, da gre treba obeležiti s pregledom tis­ra povprašali Marijo Bezovšek, njem dobro možnost nove turis­za jamsko medvedko izpred 15.000 bil podprt s posojilom pri HKS, ki ružni organizaciji. Oskar Sla­ticne ponudbe za svoj kraj Luce. tih kmetij, ki so imele pogoje, kako zmore vse te napore, kot razpolaga le s kmetijskimi sreds­tinšek je zatrdil, da je to uspešno,let. Tako bo jama zanimiva tudi Peter Jež je znan po tem, da mu ni za raziskovalce podzemnega živ­oziroma namen uvajati turis­žena, mati treh otrok, je smeje tvi. Seveda razvoj bi bil v mar­ni cutiti v naprej pripravljenih mar dela in ne prizadevanja, ce ljenja. ticno dejavnost. Obeti so bili povedala, da ima sreco \ sicem upocasnjen, ce se ne bi sklepov, kar daje pobudo dele­ .gre za naravne lepote in nove dobri, dela pa ogromno. Leta družini, saj so otroci pridni ir vkljucila v kreditiranje tudi Lju­gatom za delo. Seveda vsak posa­-= pridobitve. Spomnimo se le nje­-Pia nins ko društvo Luce je zai1972 so priceli z gospodarsko­ bljanska banka v Velenju. meznik ne more posegati v odl­tako odpade poglavitna skrb, govega deleža pri gradnjii koce na organizacijo vseh del za Jamoi . Vec neposrednega dela s kmeti ocitve, marsikdo bi to rad, pac paturisticnimi tecaji po zadru­ki lahko tare mater. Prizadev- Loki pod Raduho. Sicer pa je imenovalo poseben odbor. Doslej še manjka. Seveda je to težko, ker se odloca skupno in preudarno,žnih enotah. Najprej so zaceli ni zadružni delavki Bezovško­ znan kot turisticni delavec in zelo so planinci opravili na raznih ure­ tudi strokovnjakov na zadrugi ni pa kaj bi govoril o tem, ko so pav Mozirju, tam so sodelovale vi želimo, da bi tako ostalo! napreden kmet. In ker želi svojim ditvenih delih preko 300 prosto­ dovolj. Zavedati se moramo, da le vidni uspehi!i Lucam napredek, tudi tokrat z voljnih ur in vložili okoli 110.000 v vso vnemo sodeluje pri iskanju din lastnih sredstev.i možnosti, da se Snežna jama Kmetijski referent v OF odpre obiskovalcem. Jama je za Nacrtujejo skupaj z jamarji pre­Mladi v Novi Stifti dvajanje filma o jami, ki ga je obiskovalce lahko dostopna, se­Lahko bi kar v samem V zadružno enoto Recica ob nekdanji mlinar v Celju (Rdeci posnel snemalec TV Franci Gaber. ZKO Mozirje. Mladi so se tol' daj še ni odprta, ker Je prehod Savinji je vkljucen tudi kmet Jože mlin). Kmalu je bil Zavolovšek smrtno nevaren. Ko bo urejeno za Na ta nacin želijo opozoriti na zacetku dejali, da so mladi v spet našli! Zavolovšek, Brezovnik. Gospo­dodeljen Okrožnemu odboru OF znamenitost širšo javnost in pri­Novi Štifti prevzeli pobudo v ·Grudnik je povedal, da se varnost obiskovalcev, bo enos­ dari na preusmerjeni kmetiji, kjer vabiti k sodelovanju ci mvec ljudi. kulturni dejavno ti. Žal so Celje, kot referent za kmetijstvo. tavno priti do nje, saj je le nekaj mladi zadružniki v kraju zeloije kmetovaJo že nekaj rodov Poverjenica je bila tedaj Marija minut oddaljena od nekdanje pa -Ker je za tako zahtevo delo mnogo preskromni, da bi o dejavni. Tam je združena pre­njegovih prednikov. Obdeluje 10 tirske koce na planini Arta, ki JO potrebno vec sredstev kot jih sami težno kmecka mladina, k.• ,i ha, posestvo pa meri 25 ha pov­ sedaj lucki planinci preurejajo, da zmorejo, so sklicali sestanek z seveda rada sodeluje povsod bo sposobna sprejeti obi kovalcc. obcinskimi predstavniki, na kate­ ršine. V hlevu ima 27 glav živine, kjer se pokaže potreba. Ne k. Peter Jež pove, da sta bili nekoc rem so se dogovorili o raLnih obli­ mlekaric in pitancev. Pred leti so prezreti pridnih pevcev in reci zanimivi tudi Erjavcev, in Trbi­kah pristopa -k uresnicevanju na­ imeli tudi nasad ribeza, pa so ga ška jama v Raduhi, vendar pa sta crta za odprtje Sn.:žne jame pod tatorjev, vsi s svojim delorrizaradi pomanjkanja delovne sile ooušceni in žal tudi upo;tošeni. Raduho. razveseljujejo krajane, ki soopustili, na posestvu delata le !jeni kullurnih prireditev. Jože in njegova žena, sin pa še ho­ di v šolo in pomaga, kadar more. Nedavno tega, so mladi usDela je na pretek, pa zmorejo na­pešno tekmovali na radijski Samoupravljanje ni v krizi pore s sodobnimi stroji, nekatere oddaji Spoznavajmo svet iiivecj pa koristijo v okviru strojne domovino. Pomerili so se Ž(.i Živimo v casih, ki niso naklonjeni pravno iLobraževati, tega po mnenju skupnosti. Razgovor z gospo­kar s štirimi nasprotniki. Ce b,i lahkomiselnim. Ce smo še do nedavna Franca Kramerja ni nikoli prevec. darjem Zavolovškom je bil zani­ brezskrbno gledali na naš razvoj, je se­Sicer se trudijo z dobrim obvešcanjem, prezrli delo mladih v domaciimiv, ker gre za cloveka, ki je daj cas, da se oklenemo trdno nacel vendar paje vcasih odkril razgovor ve­ .i •išportnem društvu, bi mnogi1 •mnogo doživel in pri tem ostajal samoupravljanja, ki je glavna se tavi­liko vec, tu misli na brušenje mnenj, ki storili krivico. To društvo j ...i vedno le-kmet, ne samo zato, ker na našega družbenega življenja. Tako seveda niso vedno usklajena. priredilo že vrsto zanimivi!i nekako je uvodoma razmišljal pred­Dejstvo je, pravi Kramer, da pri nas je v mladosti obiskoval kmetijsko šolo v Šentjurju, temvec tudi in Jože Zavolovšek-Brezovnik sednik DS Kovinarslva na Ljubnem. nicesar ne gre po poti samovolje ko­Viktor Grudnik tekmovanj in drugih obli'ipredvsem zaradi Franc Kramer je iz neposreune pr­garkoli v kolektivu. V tem pa je moc li, zato športnega dela. ljubezni do Levar, doma iz Šmartnega ob svojem delu kaj zapisa oizvodnje in pozna dobro ves potek samoupravljanja! zemlje, do domacije. Dreti. Odbor je imel sedež v Rad­dela in organizacije v temeljni orga­Ko je beseda nanesla na organiza­je tudi o njih malo slišati. Pa Sedaj nacrtujejo vsi mladtmirju. Od tam je šel v Tomšicevo cije, ki delujejo v TOZD Kovinarstvo, seveda ni prav! torej s skupnimi mocmi, vecj Že kar na samem zacetku na­nizaciji združenega dela. brigado, kmalu zatem pa k zašci­Samoupravljanje so v kolektivu de­je Kramer povedal, da je sodelovanje Viktor Grudnik, zaposlen krajevno prireditev, ki naj tšega kramljanja je Jože Zavolov­ tni ceti Centralne tehnike, kije bi­lavci osvojili kot edino pravilno pot med njimi v vsakem pogledu dobro. sicer v Stolu Kamnik, je bila nekakšno „srecanje". Meišek pribil, da je sedaj koncno ze­la nad Juvanjim pri kmetu Zabre­razvoja. sedaj se ga še bolj oklepajo, To pa je predpogoj dobrega sožitja, mlja dobila vrednost, ki ji pripa­predsednik organizacije ZSMS nijo, da bodo krajani takšneg:i žniku, vodil pa jo je Melik-Goj­ker vedo, da ni druge poli iz težav v saj breL temeljitega sodelovanja sindi­ da. Spocetka smo se do nje v kraju. Nanj smo naleteli, koje srecanja zelo veseli. Sicer pa s, katerih se nahajamo. L:.e z združenimi kata, mladinske organizacije in ZK ne mir. Komandir cete je bil Ivo obnašali do te mere macehovsko, mocmi bomo zmogli vse napore odre­more uspevati nobeden kolektiv. Kjer popravljal pri sosedu lesena tfa hvaležni__gledalci, ali poslušale Va_1d-Šerkov, doma nekje pri da je danes marsikatera kmetija kanja ,n poslovni uspeh v zaos1renih se ti med seboj ne uglasijo, so težave. v hiši in ni bil kaj prida pripra­v Novi Stifti. Manj obiska.prazna in mnogi mladi ljudje so Domžalah. Spominja se, kako so razmerah gospodarjenja. Delavski ki jih je le stežka mogoce odpraviti. vljen za razgovor. Vendar je imeli igralci na gostovanjih p iskali kruha drugje, pa ga je bilo iz Radomelj vozili v trdih noceh svc1 Kovinars1va je že sestavljen tako, Velika prednost je wdi v tem. da so doma dovolj. Res je industrija­papir za tiskarne v dolini. Teh je da mora biti uspešen. Poleg tega pa je clani kolekliva pod eno streho in da se rad odgovarjal na zastavljena obcini. Zanimivo, da pa so ji.'-'--'i bilo vec, žal pa se spominja le za dodobra zaživdo odlocanje v samou­po polrebi hitro posve1ujejo in nato vprašanja. izven obcine, kjer so gostovallizacija zahtevala svoje, tudi druž­ dve in sicer tisto v Mackinem kotu pravnih delovnih skupinah. tam. e de­odlocajo. V kraju so nekoc veliko ig­lepo sprejemali. Gostovali sibena preobrazba je bila potrebna, lil tisto na Brdem pri kmetu Muz­lavci temeljilo pogovorijo' DeJansko rali, tako ni bil oder nikoli za­kar devet krat. Pa še bodo, s,,i·ivendar pa je bilo neodgovorno gu v kleti (Krefeljnovi). Po vdoru pride preko le poti v najvišji organ pušcen. Tako pa ni bilo zadnje menijo, da je prav, pokaztravnanje mnogih, ki so kmetijstvo Nemcev v dolino so tiskarne samoupravljanja najvec pristnega ho­ case, ko so starejši izpregli, je znanje tudi dmgje. Grudnik smatrali kot nekaj, cesar bi se tenja delavcev. Kovinarstvo Je v bis1vu delno umaknili, delno pa skrili v nastala vrzel. Zato je mladina skrbjo povedal, da njihov za( clovek moral sramovati. No, mlad kolektiv, rnto ni nakljucje. da so bunkerje. Po vrnitvi v dolino so danes je drugace, kmetijstvo mladi dobro organizirani in rnd1 us­ preko svoje organizacije dala ružm dom pocasi propadiugotovili, da so bila vsa skriva­ pridobiva na veljavi in s tem tudi trezno 1astopan1 1 samoupravlpnju. pobudo za ponovno oživljanje Nekaj bo treba storiti, da ,ikmet Naša zadruga veliko pri­lišca unicena. natancno ve za Morda so vcasih St' premalo 1?kušeni kulturne dejavnosti, saj krapni kraju ohrani, saj ga rabij,bunker v Matkovem kotu. Ceta je m se to pozna pri kakšnih preuranjc­pomore k napredku k metiJstva, zelo cenijo delo domacih lju­Nihce prav ne skrbi z.a dvo1sprernl3ala vo1htvo tehnike do nih zahlevah a!J predlogih Vendar se zato so tudi kmetje v njej t1dno b1teljcv. Naprosili so izkušene­in ostalo, kar spada k njej. Vf'Save m ko se ie vrnil v dolino, Je ovsem dobro pogovortJO. povez.1111, tako tudi naš sogovor­ ga igralca Jožeta Petka za je sicer zelo skromno, pa ve. bil vkljucen v VOS-Of, kjer ie Franc Kramer Je prepncan. d.1 pri m. njih rcsn1cno samoupravljaJo saj JC bii komandir Julij, nato je moral sodelovanje. Res se je rad odz­dar služi svojemu namenivouen_1c druga nal,,ga, k1 ic v rokah Spomin Zavolovška je segel na-na kurirskn stani-:<> 6 v Homu, od val m prevzel režijo prve igre, ki Treba bo torej nekaj reci glec,'istrokovnega kadra in seveda \<'ds1va 7aJ v leta VOJne. Avgusta 1944 se je tam pa Je bil d delJen .t, mci 3, k1 so jo lani spravili na odrske -doma in se opreti na last1,ikolekuva. V,e ndloc11vc pa vendarle kot kmetijski referent vkljucil v JC bila v Racln,1qu. Ko Je bilo sprcJemdJO na ,eJah DS Tako so dck­ deske. Predstavili so se z igro moci saj od drugod prih'-''bojeno CclJL' Je tam na ko­gati dodobra sc1nanjcrn o ulnpu Sluga dveh gospodov. Zacetek pomoc le po kapljicah. Ui jinskem odboru OF, ki je takrat mandi mesta d<..lal kot telefonist, živ!Jcnja TOZD. Ne more bili torej je ton:j obetaven, tembolj se­ajmo, da bodo v Novi Štifti u·,imel sedež na Ljubnem. Za gospo­od tam pa se JI! vrnil na mesto i,govora. da nekdo. k, ,c zanima. ne daJ ko je režiser ,,pravil tudi peli ohraniti vuljo mladih 6 darstvo je odgovarjal Tone Bole, kmetijskega referenta pri o·kraJu ve kaj se dogaja. Morda b1 kazalu taj,11k odbora je bil Melhior Jošt, Gmnji grad mlajše delavce še d0Jat1ll> ,amnu-Franc Kramer seminar, ki mu ga 1e omogocila dela,i·i številka 11 -november 1983 & _ WWWNOV.CE Svet varcevalcev BB Kmetije v korak z v Mozirju napredkom Savinjska dolina z Logar­Jugoslavije, pa tudi iz in­ Poslovna enota Beogradske V Svet so pritegnili Martina banke v MoLirju je bila odprta Aubrehta iz Mozirja, za pred­ sko je znana kot ena najlepših o;,emstva, nekateri celo po alpskih dolin v Evropi, zato nl' dvakrat na leto. 24.ojunija letos. V kratkemosednika pa izvolili Iva Robica manjka tudi turisticnih kmetij. Od kmeckega turizma ni le ,;asu poslovanja ima dobre us­iz Žalca. Navzoci so poleg por­Tako smo se tudi na naši kme­dnhodek, ki ni nikakor preve­pehe, so ugotovili na seji Svetaocil o delu mozirske agencije tiji cistu po nakljucju in nehote, lik. Z gosti nastaja prijatelj­v1rcevalcev 88 Žalec ki ieoposlušali tudi porocilo direk­ usmerili v kmecki turizem. stvo, poznanstvo, saj nam to pred dnevi zasedel v M0Lirj.1.otorja poslovne enote Žalec, Naša hišaj<: bila zgrajena 1908. mnogo pomeni. K nam priha­leta. Kapa j<: bila pri nas med jajo tudi taki ljudje, ki jih ne vojno kurirska postaja, so se moremo pozabiti. Mi imamo Agencijo v Mozirju vodi Dani­Daneta Senica, ki je povedal, ca Kranjc, ki je povedala, da da 8 B ne omejuje izplacil de­so pridobili na novo 276 dinar­viznih prihrankov, ce ne gre za pri nas 1.birali partizani. Zato turiste samo v casu zimskih in pa je bila še vecja tarca .ov1 a­ktnih šolskih pocitnic in za skih in 85 deviznih varce­špekulacije. Nakazal je raz­valcev. vojne možnosti poslovanja s Med slovesnostjo v -Lucah. Prevzeli SO, nov gasilski avto. žnikom. Takooj<: bila leta 194-1, novo kto, saj ata in mama ne kot tela Solcava 1 okolico, pc -bi 1.1npgla vsega dela sama. V Odprli so 79 tekocih prebivalci in poudaril, da 88 žgana tudi telotna naša do­.czoni pnmagata ocetu brata racunov, odobrili 54 deviznih uspešno sodeluje s kolektivi, Solidarnost naših krajanov macija. Ker so jo takoj povoj­na njivi in v gozdu, s sestro pa kreditov in uspešno odkupili ki prejemajo osebne dohodke ni popravili le 1.a silo, je bilo že n'lami v kuhinji in na vrtu. vecjo vsoto deviz Za odobra­preko njihove banke na obm­Lucani so solidarni ljudje. bav1 novega gasilskega avto-zelo potrebno, da ob11ovimo Pomembno je, da širimo tu­vanje kreditov imajo posebno ocju poslovne enote Žalec. Da Pred nekaj meseci je na Me-mobila s cisterno za vodo in in dogradimo vsaj notranJosl. rizem tu. kjer so dane naravne tuljevem -c111 najbolj urcje-peno. Ta akcija je uspela in v komisijo, ki jo sestavljaJo: bi približali poslovanje banke, Ker pa zelo dolgo n1s1110 prišli možnosti in stremimo za km, nih kmetij v Lucah -udarila nedeljo, 16. 1 O. I 983 je že bil..i Franc Pogelj.el-,, Manja Šti­so v 12 podjetjih uredili iz­do sredstev ;a popravilo hiše. da bi se pri nas na Solcav.kem v hlev strela. Okoli 250 ljudi je otvoritev avta. Pred gasibh.im glic in Martin Anbreht. Priza­placil no mesto banke. smo 1978. leta 11ajeli turisticni preu.mcrilo še vec kmetij. hitelo L vedri reševat hlev v og-domom se je zbralo veliko lu- k redit in s tem spi ejcli ob­Saj ne smemo dopustiti. da devajo si pndobiti cimvec up­Ce ugotovimo, daje v Mozi­nju, kmetje pa so hiteli s cister-ckih in gornjcsavinjskih ga-vezno:.l, da bomo oddajali bi se mladi še naprc.1 tako okojencev. da b1 prejemali rju poveza111h poslovno v BB nam1. Seveda pa so na pomoc silc.ev. Kljuce gasilskega avto­ sobe, saj takrat do drugega odseljevali. Bol'ocnost je v ro­ pokojnine pre.ko njihove ban­že okoli 2000 komitentov, prišli tudi gasilci. Kljub temu mobila so podelili vozniku kredita ni bilo moc priti. Tako kah mladih! cne enote, saj je takšno poslo­potem je agencija potrebna in niso mogli rešiti hleva. Kmet Stanku Pecovniku. Kmetje, ki smo leta 1979 prvic sprejeli tu­Mateja Suhodol111k, vanje za vsakogar ugodnejše so tudi dobri izgledi za njeno se Je kar n;tro odloctl za zidavo so darovali najvec lesa, \O bili riste. K nam prihajajo turisti Novinarski krožek in že dobro poznano. poslovanje v naprej. n(,•,ega hleva. V.i so mu radi botri avtomobilu. Na otvontvi že štiri leta 11 razlicnih krajev O.oŠ. Blaža Arnica Luceo priskocili na pC/moc pri odst-so govorili tov. Cop, tov. ranjevanju ruševin. Neutrud-Hriberšek in tov. Šulek. Želi- no so pomagali pri gradnji mo si, da novi avto ne bi bil Naša dolina na TV novega hleva. Zdaj je hlev že nikoli uporabljen. Clovek iL­ gotov, tako da ima kmet v kaže svojo solidarnost s tem, Planinsko slavje na njem že goveda. V Lucah soli-da pomaga drugim v nesreci. Nekaj dni se je v dolini mtH..lila skupina snemalcev in orga­nizatorjev RTV Ljubljana, ki so pripravljali oddajo o naši dolini. darnosti res ne manjka. Pred Simona Robnik, Okrešlju kratkim .o se lucki gasilci odi-Novinarski krožek ?,animala jih je krajina in ljudje v njej. Skupino je vodil Ivo ocili za zbiralno akcijo pri na-O.oŠ. Luceo Straki s sodelavci. Njihovo delo sta povezovala Herman Remic in Stane Podsedenšek. Gradivo. k( ga je TV skupina pripravljala Celjski planinci so ub 75-Logarski dolini zanimivo razs­bo predvajano na drugem pro,gramu v oddaji Dober dan Jugo­lctnici koce na Okrešlju pri­tavo o razvoju planinstva na slavija. Kot je zagotovil l vo Straki, bodo poskrbeli, da se bo Obisk narodopiscev pravili spomin,-;J...o slovesnost. širšem celjskem obmocju. Pri­uvrstila tudi v prvi TV-program. Skupina študentov narodo­s posebnim navdušenjem razi­Pred Frischaul'ovo koco se je pravili so tudi spominski žig in Snemali so prizore na turisticni kmetiji, krajinske posnetke po skuje nekatere posebno::.ti iz zbralo lepo število planincev. tako dostojno proslavili 90 let pisja iz Ljubljane je obiskala dolini, zanimivosti in drobno gospodarstvo. Ker bo oddaja tekla Arhiv K uit urne skupnosti Mo­življenja prebivalcev nekdanje­ki so na takšen nacin obudili Savinjske podružnice Sloven­ tudi v Nemciji, jo bodo temu tudi prilagodili, da bi seznanila naše zdomce o razvoju drobnega gospodarstva, druge gledalce zirje z željo, da bi crpala vire za ga Mozirja. velicino boja za naše planine v skega planinskega društva. casu, ko so po njih segali tujci. Prireditev je popestril še moški pa tudi o naših krajinskih lepotah in turisticni ponudbi. njihove raziskave, ki jih name­ravajo opraviti v naši dolini. Narodopisju našega obm­Slavnostne besede je povedal oktet iz Luc, znani lucki Že lani so v okviru Študentske­ocja se torej obetajo boljši predsednik PD Celje Dušan godbeniki pa so poskrbeli za ga tabora v Lucah z delom casi! Nekateri študenti, do­Gradišnik. Ob tej priliki so dobro in prijetno vzdušje. Iz dela naših turisticnih priceli. nadaljevati ga mislijo macini, so se lotili prouceva­pripravili v Domu planincev.v društev zelo resno in poskrbeli bodo, nja hišnih in ledinskih imen v da bodo njihovi izsledki in za­posameznih predelih. Med nji­Zbrali smo nekaj podatkov Društvo je tudi letos poskrbe­kljucki tudi objavljeni. Gre mi je najdlje Peter Weiss, ki je Republiški lokostrelski pokal oouspehih posameznih društevlo za lepo ureditev kraja. torej za delo, ki bo obeloda­iz tega podrocja izbral tudi v letošnji sezoni. Tako so bili v Turisticni delavci v Solcavi nilo žlahtnosti iz naše kulturne diplomsko nalogo. Gornjem gradu z uspehom zatrjujejo, da je letos bilo preteklosti in tako ohranilo Pomembno je, da mladi iz že drugic v Gornjem gradu zadovoljni, saj beležijo preko mnogo obiskovalcev v kraju in marsikaj, kar bi sicer šlo v doline posvecajo kulturni pre­ 4000 nocitev, od tega 436 tu­v Logarski dolini. Me.nijo, da Taborniki mozirske obcine smo smo ljubljanske tabornike, ki sosi pozabo. teklosti toliko pozornosti, saj jih. Uspeh je torej v tem, da je jih je bilo znatno vec kot lani, se letos že drugic udeležili repu­priborili 2. me§t.o, to se pravi vec gostov prebivalo v Gor-vendar pa podatkov d0 Jne Študente sta spremljala dva bo tako marsikaj napisano, bliškega lokost re!s.ega tek mova­SREBRNO PUSCICO, prekosili ucitelja, ki skrbita za mentor­marsikaj raziskano. Kajti o nja ZLATA PUSCICA. Na tek­kar za 808 krogov. 1jem gradu letos kot lani. porocanja še niso imeli. Tudi teh vrednotah se je doslej, z movanje se nas Je o'cavski gasilci bodo kmalu imeli prenovljen dom rjanja. Naj bo upodobl'cni va ·a1 kitarist Matic .Jošt. Številka 11 -november 1983 Odlok o odvozu smeti o.nutek odloka o obveznemi11rn.tev.I i le tistt: o.kolišci ne, k1 .-;o od,tranjevanju in odlaganju od­poslcJic:a ,labega gmotnega sta­padka. je bil po sklepu SO nja koristnika uslug. Muzirjc dan v javno razpravo 1. Glede oocitnice.a Planinec in planinski organizatora ;:::ran Tominšek je bil rojen 26.anovembra 1868 Mateju in Mariji, roje­•1i Stampfel. Osnovno šolo je obisko­val v Gornjem Gradu, gimnazijo v Ce­:.ju v letih 1881-8?!, kjer je maturiral za-Jdlicnim uspehom, nato pa je do letaa1892 študiral pravo v Gradcu, kjer jenaslednje leto dobil doktorski naslov.aPripravnaištvo je opravljal v Celju inaLjubljani, kjer je od leta 1899 dalje vo­'.lil odvetniško pisarno (od leta 1913,aprej svojo). (Pravnika sta bila tudia -,i;e omenjeni Franov sin Stanko in Jo­,,pov sin, torej Franov necak Teodor.) Fran Tominšek je planinstvo vzlju­-iil že kot otrok, saj so mu gore bile ta­;;o rekoc na dosegu noge. Leta 1888 sea,e z Josipom prvic povzpel cez Vodoleana nezaznamovano in nezavarovanoaOjstrico, sestopil pa je cez Škarje naKlemenškovo planino in naprej va:'Jest, kar je bil obcudovanja vredena podvig. Leta 1901 je bil izvoljen v osrednji odbor Slovenskega planin­skega društva (SPD), naslednje leto pa je že poslal namestnik nacelnika oziroma predsednika Frana Orožna, ki je kot prvi imei to funkcijo v letih. 1893-1908. Tominšekje pri SPD ure­jal zemljiškoknjižne zadeve ob gradnji slovenskih koc in poti, pri cemer je sodeloval predvsem z Jakobom Alja­žem. Dosegel je pomembne uspehe v boju proti Nemško-avstrijskemu pla­ninskemu družtvu in njegovim sekci­jam v Kranju, Beljaku, Trslu in Celju. Nemci in nemcurji so hoteli dokazati, da so Triglav in druge naše gore pra­vzaprav namške, zato so jim dajali nemška imena, gradili so nemške koce -kamor Slovenci seveda niso smelia -in oznacevali Triglav za "nemškegaa kralja Julijskih Alp". Tominšek je bilpravnik, zato je vedel, do kod sme priaspopadanju z Nemci.a Leta l90Jje iz Vrat na Kredarico in dalje na Triglav trasiral pot, ki se po njem imenuje Tominškova in kije naj­lepša med severnimi pristopi na Tri­glav. Sodeloval je pri gradnji in obna­vljanju planinskih postojank, poti, pri širjenju planinske organiza·cije in usta­navljanju podružnic. Po odstopu gorenji je danes zastarela, gornji pa je podrejen sinonim k zgornji i11 se govo­ ri in piše toliko redkeje, da nevtralni varianti zgornji ne more konkurirati. Te tri oblike kažejo v imenih naselij SR Slovenije nekoliko drugacno raz­poreditev, pri cemer je pac treba up­oštevati konzervativnost tovrstnih imen: najpogosteje se pojavlja par Zgornji -Spodnji (nekako 110-krat), manjkrat Gorenji -Dolenji (približno 75-krat), najmanjkrat pa Gornji ­Dol.ji (približno 35-krat). V krajev­nih imenih varianta Gornji v korist va­ riante Zgornji upada vse to stoletje,a kar bi dr. Mezetu kot geografu moraloa biti znano.a 3.aVzrok za povezave Gor(e)nji -Spodnji v imenih naselij lahko naj­demo v vcasih kar cudaškem uradnem poimenovanju, ki ne gleda na govor domacinov. (Pri nas je uradno Homec (-Brdo) in (Zgornje ali Spodnje) Pobrežje, ceprav domacini govorijo' Homce in Po!Jrcže. ) Toda novih, ume­tnih poimenovanj ni mogoce delatai na osnovi izjemnih in nesistemskih vzor­cev, temvec v skladu s knjižnim jezikom, v katerem se bo ime pisalo, in narecjem, v katerem se bo prijelo in najbrž najveckrat govorilo. Ceje treba po zagovorau metno narejenega imena za našo dolino hoditi v idrijsko obcino, mora biti z njim nekaj re­ snicno narobe. Ne zaradi logicizma, temvec zaradi naravnosti sem mnenja, da bi bilo tre­ba pri odlocitvi o umetnem imenu naše doline upoštevati razmerje do poimenovanja za spodnji del SD: ceje Gornja SD, naj bo tudi Dolnja SD ­ce je Spodnja SD, potem mora biti Zgornja SD. 4.aV strokovnih geografskih delih oanaši dolini se je v zadnjih dvajsetih ali dotedanjega predsednika SPD Frana Orožna je bil na to mesto soglasno izvoljen Tominšek, ki je tu ostal 23 let (od 1908 do 1931). Po koncu prve svetovne vojne je SPD izgubilo vse postojanke na drugi strani meje, dobilo pa je nekaj nem­ških postojank. Izropane in poškodo­vane so bile pod Tominškovim vodstvom obnovljene. Ko so mlajši clani SPD prišli v osre­dnji odbor, so zahtevali gradnjo smucarskega doma na Krvavcu, obe­nem pa so ocitali osrednjemu odboru, da postaja hotelsko in gostilnicarsko društvo., nima pa razuamevanja za kul­turo in znanost. za alpinistikoa· in zimsko alpinistiko. Gospodarsko us­merjeni odborniki SPD so se na ta ocitek branili, ceš da dolinske post­ojanke in hoteli, s katerimi je upra­vljalo SPD, dajejo denar za društveno dejavnost. (Hotel Zlatorog v Bohinju je bila investicija, ki' je spravila društvo v denarne težave). "V obno­vitveni povojni dobi je bilo to res in samo premišljeni gospodarski politiki Frana Tominška se je bilo zahvaliti, daje SPD zgradilo toliko koc. Po dru­g, strani pa je prav trmasto vztrajanje pri društvenem gospodarstvu ob neupoštevanju mladih svežih tokov dr. Tominšku spodneslo predsedniški tem jurišu so se le prebili in nadaljevali pot cez Zadrecko _ dolino na Kranjsko. Slišali smo to strahovito stre­ljanje in si tudi predstavljali, da sta se bataljona spopadla z Nemci. Eksplozije so se zlivale v eno samo. pošastno bobnenje, ki je valovilo po pobocjih Mozir­skih plailin, kot bi jih hotelo omajati in pretresti v temeljih. (Nadaljevanje in konec prihodnjic) pelindvajsetih letih najveckrat poja­vljalo ime Gornja SD, in sicer zato, ker je skoraj vsa napisal dr. Drago Meze. Po iLidu tretjega dela Krajevnega lek­sikona Slovenije leta 1976 paje ta raba skoraj brez izjeme prodrla tudi v dru­ga (redka) dela, ki govorijo o dolini. Pri Savinjskih novicah je bila oblika Zgornja SD za objavo marsikdaj spremenjena v Gornja SD --pac s sklicevanjem na rabo v lck,ikonu -, kar potem seveda daje se mocnejši vtis o zastopanosti oblike Gornja SD v pi­savi. Na ta nacin pa . e žal ne da do­ kazati, da "pravilna".a je oblika Gornja SD Krajevni leksikon Slovenije deli imena naselij na nekakšna "prava" in l. i. "ljudska". Mislim, da so ljudska,ace jih govorijo ljudje (saj kaj takega neamoremo pricakovati np1'. od medve-. dov): vsa uradna, uradniško vsiljena in ume­tna imena brez rabe v govo1jenemjezi­ku so papirnata in se potrjujejo le v pi­sni obliki, sicer pa so brez moci. Ob de­lanju oziroma ob vrednotenju imena Gornja SD je treba to upoštevati, saj se mu sicer kaj lahko zgodi, da bo sta­rinsko ali zastarelo (v svojem prvem delu) že cez eno aii dve generaciji_in da se ga ·bo obdržal atribut „umetno". Popolnoma neustrezno je mišljenje, da umetno narejenega imena za našo dolino prebivalci ne bodo tudi govo­rili; mislim: da ga bo za Zasavinje ali za Zadretje in kot ime za oboje.skupaj cedalje vec, toda le v obliki Zgornja SD, kar potem prehaja tudi v pisavo. Nic nimam proti tcmu, da tisti, ki so vajeni pisati Gornja SD, še naprej pišejo lako, toda naj ne preganjajo drugega imena, ki je primernejše. Našo dolino pa imenujemo tako, kakor ji na osnovi povedanega us­treza: Zgornja Savinjska dolina. Peter Weiss stol" (Tone Strojin: Oris zgodovine planinstva, druga izdaja, Ljubljana 1978). Tominšek je leta 1931 odstopil s predsedniškega mesta, a že cez tri tedne je postal castni predsednik SPD. Ob zagnanem ddu doma je To­minšek sodeloval tudi pri ustanovitvi Zveze jugo,lovanskih planinskih druš­tev leta 1926, bil sprva njen podpred­sednik, nato pa deset let predsednik, Za,luge ima tudi za ustanovitev As­ociacije slovanskih planinskih orga­nizacij (Poljske, Ceškoslovaške, Bol­garije in Jugoslavije) leta 1925. Od leta 1908daljeje Fran Tominšek pisal v Planinskem vestniku, ki ga je urejal njegov brat, in sicer spomine, potopise, recenzije ipd. Umrl je 23. marca 1943 v Ljubljani. Vsekakor je treba Frana Tominška zaradi položaja, ki ga je· imel kot predsednik SPD, štetai za enega od naj­ucinkovitejših branilcev slovenstva pred ponemcevanjem v zacetku tega stoletja. Le trdo delo mu je omogocilo uspeh, po prvi svetovni vojni seveda v novi, jugoslovanski državi, v kateri se je SPD šele prav razmahnilo in uveljavilo. (0 znamenitih bockih planincih se da kaj vec izvedeti v knjigi Teodorja Tominška Trije Tominški planinci, ki je izšla leta 1981 pri Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani (Dvoržakova 9), ima 76 strani in stane 100 din.) 0 .::m1er Weiss ·" 1 •\-.ct..S1(1 4.,.., 21. 1 l. do 27. 11. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 28. 11. do 4. 12. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017 S. 12. do 11. l 2. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 (840-094) 12. 12. do 18. 12. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 19. 12. do 25. 12. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831--017 26. 12. do 2. l. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179' (840-094) Kino Mozirje v decembru 13. Kje si sreca -francoski 'f 1.aClach-oster fant -angleškia 22.aKaj se dogaja, ko otroci od­ film - glasbeni rastejo -ameriški l'ilm -komedija 3., 4. Peti mušketira-ameriški film 24., 25. Petek 13 -ameriški film ­ -pustolovskia grozljivka 6.aPoštaar zvoni vedno dvakrat ­ 27.aBitka med zvezdamia-ameriškia ameriški film -ljub. drama film - tnansl veno-l'anl. 8.aLeto strahu - ameriški film - 29.aCudna prica zlocina -ameriškia grozljivka film - kriminalka 10., 11. Kaboblanko film -pustolovski -ameriški 31. Judy v uniformia--ameriški film -komedijaa ilma. melodrama 15. Cudežni mojster kung fua ­ Hong Kong -karate POPOLDANSKA MLADINSKA 17., 18. Mož puma -ameriški film PREDSTAVA -pustolovskia 20.aHoroskop -francoski film -l.a12. Tom in Jerry najboljša sovra­komedija žnika -risanka Kino Ljubno v decembru Teden najbolj obiskanih filmov od 3.-4. XI l. Seks v 100 lekcijah ­ 28.aXI. do 2. XII. danski film, erotski 28. XI. Zbogom Emanuela 6. XII. Roka smrti -hong kong.lkiafranco,ki film, erot>ki film, karatea 29.a XI. Vinetu v dolini smrtianemško jugoslovanski l'ilm, vesterna10.-11. XII. Laura-spomini ene­ 30.X l. Med jastrebi -vesternaga leta -francoski film, erotski l. XI l. Ljudje orli -ameriški film,a17.-18. XII. Herbi gre v Monte avanturisticni Carla -ameriški film, komedija 2.aXII. V zmajevem gnezdu -honga24.-25. XII. Most na reki Kwai -kongški film, karate angleški l'ilm, vojni Maticna kronika za oktober Simon Sekirnik zgovorni in vedri. Vzpenjali smo se po ozki vijugasti planin­ski cesti. Hodili smo v raztrgani koloni z velikim razmahom. Po naporni poti smo prispeli na Golicnikovo planoto. Pod za· vetjem košatih dreves, smo se ustavili. Tu sem se poslovil od ranjenega Romana in od takrat pa do konca vojne se nisva vec srecala. Odšel je z drugimi ran­jenci v partizansko bolnišnico. Mirko Jerman Ker so obvešcevalci prihajali iz doline z vedno bolj vznemir­ljivimi vestmi, smo kmalu na­daljevali pot, ki je bila bolj strma in posuta z ostrim ka­menjem. Mozirske planine so se že kopale v toplem soncu. Bile so pravljicno lepe. Ceprav smo bili utrujeni in nenaspani smo rinili naprej v objem varnosti, ki so nam jo nudile te cudovite planine. POROKE: PRESECN !K Miran, star 25 let, prodajalec, BreLie 24 in FUŽ!R Romana, stara 22 let, uciteljica iz Mozirja 200, NAPOTNIK Slavko, star 26 let, gradbeni tehnik iz Nazarij 61 in B !TEN C Nada, stara 21, let, ekonomski tehnik iz Zg. Pobrež 11, MIKLAVC Ludvik, star 21 let, meha­nik telekom. naprav iz Bocne 122 in ZAGOŽEN Brigita, stara 19 let. pro­dajalka iz Ljubnega/S 16, SLAPNIK Peter, star 25 let, zidar iz Rovta 26 in KOS Olga,astara 23 let, delavka iz Dol Suhe 23, ZEROVNIK Boris, star 22 let, avtoklepar iz Dola 31 in POTO­CNIK Marta, stara 23 !et. med. sestra iz Tiroseka 47, DOBOVICNIK Ru­dolr, star 23 let, elektrikar iz Škalskih Cirkovc 31 in PODVRATNIK Mari­ja, stara 22 let,. sestavljalka iz Lepe njive 62, KOROSEC Jožef, st,ar 27 let, vzdrževalec iz Lepe njive 47 in GREGORC Bernarda. stara 20 let, ek. tehnik iz Ljubije 2, POLAK Milan, star 22 let, konl'ckcionar iz Kokarij 14 in ŠUMECNIK Angela,' stara 19 let, konfekcionar iz Potoka 25, ORE­ŠNIK Joško, star 24 let, pleskar iz Smiklavža 13 in VERSNIK Aleksand­ra, stara 23 let, varuška iz Šmiklavža 63, OŠEP Jože, star 29 let, dipl. ing. elektrotehnik iz Robanovega kota 29 Spoznanje Pride dan ko odrasteš. ­in odide.š dalec proc v lt(ie kraje. Upanje imaš in željo. da vsak. ki stiska ti roko bo prijateU rvoj in tudi brat, in lažje sropali bi skupaj do naše zadnje še postaje. Priromal'pa le do kamnite tam ograje, clovecnosri nikjer vec ni, le jezik poln nevošcljivosti, ki reže ostreje od kose ..... Marija Rihter Boc'na in VRŠNIK Helena, stara 19 let, študent iz Podolševe 23, CERAR Mi­lan, star 26 let, mizar iz Ljubnega/S 146 in KRUMPACNIK Nada, stara 19 \ct, gospodiaja iz Planinc 19 . SMRTI: HUS Mariia, stara 81, let, upokojenka iz Lepe r,11ve 73, GOLI­CNIK Franc, sta_r 86 kt, kmet iz Lepe njive 20, POLICNIK Ana, stara 74 let, gospodinja iz Solcave 45, DE­ŠMAN Mihaela, stara 86 let, kmeto­valka iz Robanovega kota 39, V AVDI Janez, star 81 let, upokojenec iz Solcave 13, ERMENC Ivanka, stara 84 let, upokojenka iz Meliš 7, ERMENC Marija, stara 74 let, gospo­dinja, Primož'I0, PEZA. Marija, sta­ra 72 let, kmetovalka iz Sentjanža 37, PLESNIK Anton, star 82 let, up­okojenec iz Recice/S 27, STRADOV­Nl K Franc, star 78 let, upokojenec iz Bocne 31, SUHOVERSNIK Apoloni­ja, stara 73 leJ,' preužitkarica iz Lenar­ta 11, POL!CNIK Matija, star 55 let, upokojenec iz G. grada 146 OIICE „Savinjske novice" Izhajajo mesecno -Izdaja SZDL ob­cine Mozirje -Urejuje ured­niški odbor -Glavni In od­govorni urednik Aleksander Videcnik -Fotografska pri­prava Ciril Sem -Uredni­štvo In uprava: Mozirje 175,. telefon: (063) 831 -069 -2tro racun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 5281 0-637-55424 -Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejema­mo do 20. v mesecu -Stavek, filmi In prelom DITC, tozd _ Grafika Novo mesto -Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljanl -Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Infor­macije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je casopis oprošcen davka na promet proizvodov.