Leto VIII. Ste v. 120
Poštnina pla&ann v gotovini.
V Krškem, v petek 29. avgusta 1924.
Danainja štev. 1 — Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, KrSlfo.
, i-^iodetvo državna Jas^lžIS*#* v L^UbljISP3-
Stane mesečno 25 Din, ža Inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poitn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije,
Kako mora socialistični občinski odbornik zastopati občino?
V prvi vrati: proč z osebnostmi in egoizmom! Da bodo naši kmeti in delavci vedeli, kaj je egoi-zetn. je treba n. pr, povedati, da je to egoizem, če občinski odbor za hakšao vas kaj sklepu, pa nastopi odbornik iz druge vasi, češ: Zakaj pa za našo vas ne ? — in dela glasovalno težavo. Tako socialist ne sme delati, glasovati mora brezpogojno za tiste vasi, ki so česa potrebne.
Zastopaj vedno, kar je last občine. Nikakor ne dopuščaj, da se občinsko imetje krajša in prodaja, n. pr, zemljišča, hiše in industrije, ki so last občine. Nasprotno, gledati moraš, da se poveča, dokupi, Bolje je za občino, da ima svoje posestvo in industrije kakor pa suh denar. Občina ni banka ali hranilnica, denar je mrtva stvar, če samo v hladni-ni leži. Denar mora biti vedno v teku kakor voda. potem ima občina od njega dobiček.
če je trebB kakšnega popravila, tedai ga takoj zahtevaj, čeprav bi se moral denar vzeti na posodo. Kar je enkrat narejeno ni izgubljeno. Da se dolg poravna, to je seveda dolžnost občanov. Kar v svoji občini potrebujejo, morajo tudi plačati, seveda po pravični progresiji. Veliki bogataš nai plača veliko, mnli kmet pa malo. kdor nič nima, pa nič,
Socialist zastopaj vedno neimovite Občinarje, da se jim krivica ne godi. Tisti, ki imajo dosti imetja in denarja, se lahko sami zastopajo, ker imajo vsepovsod prednost Takšni gospodje bi najrajši videli, da ne bi imela občina žnjimi nič opraviti, tako kakor je včasih bilo. Največji bogataš v občini je bil izvoljen za župana, tak župan je potem seveda gospodaril v svoj dobiček, drugim pa v škodo. Tak župan je odrejal enake davke za vse — največjo krivico, ki si jo moremo misliti! Pod vlado takšnih pospodov je bilo seveda umljivo, da je bila samo v tisti vesi lepa cesta ali steza, kjer je stanoval g. župan, čeravno bi bilo kaj takega še bolj potrebno v drugi vsi, kjer so vozili in hodili do kolen v blatu. Če je kdo kaj omenil, je dobil tak odgovor, da si naj pri prihodnjih volitvah druga vas dobi župana, pa bo potem tudi tista vas tako lepo urejena. To je egoizem.
Socialist mora stati vedno na stališču, da je bil izvoljen po vseh Občinarjih, torej mora biti pravičen do vseh.
Socialist ni tako lahko biti, kakor si nekateri predstavljajo. Socialist mora tudi v svojo škodo glasovati, če vidi, da bo to za občino dobro.
Socialist je veliki kmet tudi, samo da je pošten in da glasuje za progresijo. Če je zanjo glasoval potem je izpolnil eao izmed glavnih praktičnih socialističnih dolžnosti. Po tej poti pridemo do re sničnega socializma. Tako bodo morali socialisti gla-
sovati tudi za to, če bo hotela občina odkupiti vsa posestva, ki na njih posamezniki gospodarijo. Saj bi potem posamezniki prav na istih posestvih delov a li in bi prav tako živeli kakor dosedaj ali še bolje, ker bi jim bilo odvzeto mnogo skrbi. Velikopotezno skupno delovanje bi pa več zaleglo.
če hočemo moderno gospodariti, moramo vedno Iskati takih ljudi, ki so takšnega gospodarstva zmožni, ne pa da poveljujejo tisti, ki so prišli bogati na svet in so pri tem morda neumni kakor' kamen, To je tisti princip, ki zahteva, da bi moral! biti n. pr. tudi okrajni glavarji itd. po ljudstvu izvoljeni, ne pa imenovani po kaki višji oblasti.
Vse nasprotne stranke so proti nam socialistom, ker zahtevamo pravičnosti do vseh občanov. Klerikalci, demokrati, samostojneži, narodni socialci itd., ti so doslej večinoma gospodarili po občinah, zato smo pa imeli priliko opazovati takšno pravico, da so bogataši in kočarji enake davke plačevali.
Ko so prišli po preobratu socialisti v mnogih občinah do kontrole in vodilnega vpliva, je nastalo veliko razburjenje med prej imenovanimi bratci ki bi najrajši tako imeli, da bi prišlo ljudstvo zopet v stare čase nazaj pod grofovski režim. Ti, revni kmet in delavec nimsš nobene besede za ureditev svojega življenja. Gospodje smo mi! Ti si samo za delo. Če pa boš zahteval kako .neumno" pravico, prideš takoj v grad, potem pa že veš kaj bo! — Takšna je bila grofovska pravica. Saj še ni dolgo, odkar je bilo tako, še vsak lahko čita o tistih dobrih, stsrlh časih.
Le varujte se, Občinarji, da ne zabredemo nazaj. kakor si meščanski gospodje želijo. Njih sistem je že o tem sklepal, da bodo tisti, ki imajo den?r, nekaj malega plačali, reveži pa bodo morali iti zastonj delat. Kdo bi torej delal? Ti, neimoviti kmet in delavec, oni, ki nas izmdzgavajo, bi se pa v avtomobilih vozili tam mimo, kjer bi ti. siromak, klečal na kamenju in robotal z lačnim trebuhom! [Kuluk je bil odpravljen, Baš zadnje dni smo pa slišali, da razpošiljajo okrajni gradbeni zastopi na občine zahtevo, naj se ceste in podobno popravljajo na bulukarski način! Tega nam torej nova vlada, v kateri imajo klerikalci v teh zadevah glavno besedo, zopet uvsj^jo! Seveda, klerikalni listi o tem molče, na tihem nas hočejo spraviti do tlake, Glejte, socialistični občinski odborniki, da se boste znali proti tem mahinacijam možato postaviti! Ur.]
Zato je popolnoma pravično, kakor socialisti zahtevajo: enako pravico in skupno last vseh Občinarjev ! Samo da naše ljudstvo po deželi to težko razume, ker premalo čita socialistični tisk, potem ga pa še kak kaplanček v nedeljo obdeluje, kakšne barabe da smo socialisti. Revček seveda verjame, ker ne zna s svojimi možgani misliti, in če mu kdo na koga pokaže; Tisti je socialist! — pa beži pred njim, da bi res ne prišel na pogovor žnjim —
saj bi ga gotovo hudič takoj vzel, če bi s soda-liiocu govoril! Pa nikar se nas ne boj. ker mi nočemo nič drugega, kakor da sebe in tebe rešimo spod kapitalističnega jarma! Ali misliš, da smo že res tlake rešeni? Nismo, sedaj jo delamo ravno tako, samo da je bolj moderna in da se je niti ne zaveda tisti, ki se malo na politiko razume in ki malo čita. Mi socialisti pa hočemo tudi v tem oziru ljudi izobraziti.
Socialist zastopaj vedno podpore tistim, ki so jih res potrebni. Glasuj torej za šole. požarno brambo, reveže, otroke brez starišev, invalide, dija-jake, pogorelce itd. Nikakor pa ne glasuj za strankarske in verske podpore, kakor je sedaj po Sloveniji v navadi. Občinski denar je samo za izboljšanje stanja Občinarjev in to seveda brez strankarskega in verskega ozira. Dosedai smo videli v mnogih krajih, kjer gospodarijo čisti buržuji, da so prišli n. pr. demokrati: Dajmo nekaj za Jugoslovansko matico, ker nujno potrebuje naše podpore za ozdravljenje narodne misli [za kulturno Orjuno kaj ne?) — Na drugi strani zopet klerikalci; Dajmo za zvonove, za sveče! Pa se hitro kdo oglasi, v naši vasi bomo kapelico zidali, dajmo povsod nekaj saj smo kristjani 1 — Denar jim nič ne škoduje. čeprav je v občini kak Jud. ki davek plačuje. Teko vlečejo takšni gospodje občinsko blagajno sem in tja v politične svrhe. Socialist pa mora biti v takšnih slučajih neizprosen. Socialisti nimamo nič proti temu, če imajo narodnjaki svojo Matico, samo to jim povejmo, naj jo sami vzdržujejo. Tudi proti zvonovom, svečam in Unpeliccm nimamo ničesar, dokler jih ne plačuje naš denar.
Mi socialisti moramo vse sami vzdrževati, kar imamo, delavske domove, organizacije, knjižnice itd., pa nismo če nikjer dobili niti najmanjše podpore s strani buržujske mafije za te naprave, čeprav bi to biio samo ob sebi umevno, ker so to res ljudske naprave, skupna last Kjer smo za našo kulturno organizacijo kakšno podporo zahtevali, joj, kako hitro so bili vsi nasprotni gospodje razburjeni in združeni, da nam je ne dajo! Toliko razumevanja imajo za težnje razlaščenega sloja.
Torej, socialistični odbornik, bodi na stražil Ne daj se pregovoriti po kakem sladkem gospodu, tudi če je bolj študiran kakor ti, ker je proti tebi in tako mora biti, drugače bi se štel med razredno zavedne socialiste. Ce si sedaj še sam. delaj in poučuj Občinarje, kdo pravico zastopal Potem bosta pri drugih volitvah dva, pri tretjih trije odborniki itd. Socializem zmaguje po vsem svetu, najbolj pa tam, kjer so v občinskih odborih res možje socialisti Zdrava občina je temelj zdrave države. Temelj zdrave občine je pa to, čimj manj egoistov gospodari v njej.
Socialist, ne bodi klečeplazec! Povej javno, kar ti ni všeč. pa čeravno te bodo drugi zato so-
UPTON SINCLAIR:
136. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Tako je Perkins stal pri vratih zunaj celice in poslušal Francetovo stokanje in govorjenje. Slišal je, kako je France klical nekoga po imenu »Malina* in drugega z imenom .Divji Viljče" in ju izpraševal, če sta ona dva kdaj toliko trpela in dali je vredno trpeti, ali bo kdaj koristilo revoluciji ? — Perkins je mislil, da je dobil vaiae infor-mscije in takoj je letel k poročniku Gannetu. Posledica je bila. da so detektivi stikali po vsem Arhangelsku in izpraševali če je kdo med ameriškimi vojaki, ki se imenuje .Malina* in drugi z imenom »Divji Viljče*. Naravno so zastonj iskali. Divji Viljče je že davno našel zavetje v kraju, katerega ne doseže niti tajna vojaška policija, dočim je bil .Malina* ravno tisti čaa pred sodiščem v Kaliforniji z drugimi »strigalicami* vred in izpostavljen ravno takemu mučenju kakor France v Arhangelsku.
Saržent Perkins je bil v boju s Francetom toliko na boljšem, da je lahko gledal razgaljeno slabost Francetove duše, medtem ko je bila Per-klasova duša skrita Kremenu, Resnica je bila, da je Perkins tudi trpel zaradi velikega srda in bojazni. Kakšna za vraga je ta revolucionarna ideja, ki dela malega, pokvečenega delavca močnejšega od vseh oblasti? To vprašanje je mučilo Perkinsa
in obšel ga je silen strah pred holjševiki. Kaj, kaj naj stori, da obvaruje pred boljševizmom dobro urejeni svet, ki mu prinaša vojaško odlikovanje in boljšo službo ?
Najbolj pa je strmel Perkins in z njim drugi ameriški poveljniki vred, ko so se drugi dan po obravnavi vojnega sodišča — ki je imela biti strogo tajna — pojavili v Arhangelsku plakati s sledečo vsebino v angleščini:
.Ameriški vojaki! Ali veste, da je bil neki saržent iz vaših vrst obsojen na dvajset let ječe in da je dnevno strahovito mučen v tukajšnji ječi iz edinega vzroka, ker vam je hotel povedati, kako boljševiki delsjo propagando proti nemškemu kajzerju? — Ali veste zakaj so tukaj vaše čete? Ste li voljni umreti samo zato, da prisilite rusko ljudstvo, da spreme vlado kakršne ne mara ? Zakaj dopuščate, da mučijo vaše tovariše iz razloge, ker se boje. da bi vi izvedeli resnico ?"
Američani so čitali plakate in naravno so ho-teli vedeti, če je to resnica. Naenkrat je potovala vest od ust do ust, da je vse res, kar poročajo plakati. Fantje, ki so še imeli kje v žepu zmečkane letake, katere jim je dal France, so ponovno čitali boljše viško proklamacijo in jih dali drugim. Kmalu je vsakdo hotel imeti letak, da se seznani s prepovedano tiskovino, [Končno je vsa ameriška ekspedicija znala vsebino letaka na pamet in načela se je srdita debata o uporabi ameriške armade za potlačenje socialne revolucije v tuji državi.
Debata pa ni bila omejena samo na Arhangelsk, marveč je odmevalo tudi po dvoranah kongresa v Washingtonu. Senatorji so zehtevali pojasnila, kdo je dal vladi pravico poslati vojaške čete v državo, kateri ni bila nikdar vojna napovedana; drugi senatorji so zahtevali, da se ameriške čete od-mah umaknejo iz Rusije. Novice o teh zahtevah so prišle v Arhangelsk in povečale nevarnost n-pora v ekspediciji. Arhangelsk ni bil prijeten kraj za bivanje, zlasti pozimi ne; vojaki so vedno bolj
godrnjali — in zdaj so imeli dober vzrok!
* *
*
Poveljniki ameriških čet v Rusiji so imeli velike težave; nobena armada v zgodovini menda ni imela takih sitnosti. Predsednik, hi je vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil, ki mora dajati vojakom dober vzgled, je vsak čas prišel pred kongres in izrekel kakšne uporniške in drzne besede, katere so lahko izzvale nevarno mišljenje v glavah vojakov in omajale disciplino v armadi, Enkrat je izjsvil v pismu, ki je bilo naslovljeno na neko politično konvencijo, da delavci v Ameriki žive v .ekonomskem tlačanstvu*; zdajpszdaj je slovesno deklariral, da ima vsako ljudstvo pravico, da samo odloči o svoji usodi in o obliki svoie vlade brez tujega vmešavanja. Te izjave so prihajale v javnost v času, ko so ameriške čete poskušale potlačiti Ruse, ki so revoltirali proti .ekonomskemu tlačanstvu" v svoji lastni deželi I	„	,
[Dalje Prih-l
vražili. Povei, da ti nikogar na sovražit, da samo pravica zastopa*. 6» bat tak« deloval, pojde Ijud-stvo polagoma u teboj. — F. O« nekdanji socialistični ob?, odbornik.
Razno.
V Ljubljani so se sestali zunanji ministri ca-loantantskib držav.
Končno I Prometni minister Sušnik je izdal odlok o prostih in znižanih vozovnicah za domače in tuje časnikarje, urednike znanstvenih, leposlovnih in drugih revij. Vsako uredništvo dnevnika, ki Izhaja nad eno leto. dobi dve brezplačni letni karti brez imena za 1. razred. Uredniki drugih listov dobe po eno letno karto brez imena. Uredniki znanstvenih. leposlovnih in drugih listov, ki izhajajo nad eno leto, dobe po eno karto za 12 četrtinskih voženj. Tuji časnikarji dobe karte za posamezna potovanja z dovoljenjem tiskovnega oddelka. Končno! Ko nas ljubljanska novinarska sekcija oz. nje novi odbor obvesti o teh rečeh in nam pošlje legitimacije za redno članstvo itd. itd. ter nam sporoči, kaj nam je dalje storiti, bomo še enkrat vzkliknili: Končno!
Na Hrvaškem so upostavili pokrajinsko vlado. Hrvatje so zelo zadovoljni. Pribičevičevcem se pa nos pobeša.
Carinski dohodki. V tretji desetini meseca julija so znašali carinski dohodki 49 milijonov 888.130 Din napram 47 milijonov 567.337 Din v istem času preteklega leta. V dobi od 1. aprila do 31. julija t.
1. ao carinski dohodki znašali 522.680.763 Din, lanskega leta v istem časa 504.910.795.
Jajc so izvozili meseca julija iz naše države sa 583 milijonov Din. Od te vsote odpade na Švi-co 26*9. na Avstrijo 11'7 in na Kalijo 7'4 milijonov.
Razbojniške čete so v južni Srbiji napadle in zažgale vas Veliko Dobrinje, ki leži 5 km od kraja, kjer je prejšnjo noč prenočeval kralj Aleksander na poti k slavnostim v Peči,
Španski diktator se je odločil, da izprazni ves španski Maroko z izjemo obeh mest, Tetuana in Metile.
Letskegs socialističnega poslanca Dsnilsona, ki je bil prej komunist^ je neki član ruske čeke usmrtil!
Kako močne so komunistične stranke? Uradno glasilo komunistične internacionale »Inprekor" priobčuje na zadnjem komunističnem kongresu u-gotovljene< sledeče podatke za člansko število posameznih komunističnih strank: za Rusijo 244.466 članov, poleg tega 209.753 kandidatov, to je takšnih, ki še niso končno veljavno sprejeti v stranko; Med posameznimi sovjetskimi republikani omenjamo Gruzijo, prejšnjo socialistično republiko, ki jo je sovjetska vlada pobasala v svoj žep pod pretvezo, da je tam izbruhnila boljševiška revolucija. Tedanja socialistična stranka je štela 8Q'0f0 članov, komunista jih imajo samo 10.964 in 2713 kadidatov! Med ostalimi državami štejeio komunisti: v Nemčiji 350.000 članov, Francoskem 50.000 in 5000 kandidatov, v Italiji 12.000, na Češkoslovaškem 130.000. na Angleškem 3000, na Irskem 50, na Bolgarskem so komunisti ilegalni in ni mogoče u-gotoviti njih število, v Jugoslaviji istotako. na Finskem, Estonskem, Letskem, Litvanskem, Kitajskem 800, Japonskem, Indijskem in Korejskem so komunistične stranke istotako ilegalne, toda če štejejo v tek deželah poprečno po 1000 članov, si damo glavo odrezati; dalje v Rumuniji 8500 [od kongresa sam je komunistična stranka tudi na Rumunsketn ilegalna], na Švedsken 12,000. Norveškem 16.000. Draškem 700, Holandskem 1700, Belgijskem 590, Švicarskem 4000, iz Avstrije in Ogrske sploh nobenega poročila ni, na Islandskem 450, Španskem 5000, Portugalskem 700, v Združenih državah 27,000 (P* to je aamo afmpatizantska stranka], v Kanadi 480ft Avstraliji 250, Jošnt Afriki 400 Mehiki 1000, Argentiniji 3500, Čili 2000, Urugvaju 600, Braziliji 359, Perziji 600, Mongoliji 4000 [simpatizBntska atrankaj. Egiptu 700, Palastini 100, Srednji Ameriki 50, ki pa še niso — pi iznani. Zdaj pa šeštejte vse skupsi in pomisliti, da ima n. pr. samo avstrijska socialna demokracija čez 600.000 članov! Takšno moč ima svetovno gibanje komunizma I Po drugi strani moramo 8eveda imeti jasno pred očmi, da obstajajo tudi socialistične stranke, v Internacionalo sprejete, ki ne štejejo prav nobenega člana, vaaj javno priznanega ne, n. pr. v Jugoslaviji,
Ameriški svetovni letalci nadaljujejo 8vojo poL Zadnja poročila so javljala, da ao se ustavili te v Grenlandiji. Ta hip bodo pač že v Ameriki in nn koncu cilja.
Kopnjta Čevlje aamo z znamko .Peko".
»Konsumentu« v album.
[Nadaljevanje.]
Kar sa tiče s. BShma ugotavljam strašanski analfabetizem pisca o društvenem delovanju Sodr. Bohm namreč »ni prišel na zadnjem občnem zboru celo do- — časti nadzornika Konanmnega društva sa Slovenijo*, ampak prevzel je naae dolžnost, ne pa čast, ho je bil na to mesto s strani članatva postavljen nn občnem zboru, t. j. na najvišji inštancl. § 4, točka 3. pravil Kona. društva za Slov. tudi n« govori o eventualni izključitvi fankcfonarje, ampak 1« o izključitvi člana. Nerešeno je torej res zaenkrat
še zanimivo vprašanje, ali imata načelstvo in nadzorstva več pravica- kakor pa občni zbor, kjer imajo delegati članatva pravico razpolagati s funkcionarji. Tu pa Iehko doživi Kons. društvo za Slov. enako blamažo, kakor jo je doživela v zadevi svojčas kar aa Mm roko odpuščenega Maserja besa. tehtnih vzroka*. In takih vzrokov proti s. Bohmu najbrž ai. ker .Konsument' zopet previdno in pavšalno brez navedbe dokaaav trdi. da je s. Bohm ca »neobičajen način smešil, blatil in omalovaževal vse prireditve v prospeh zadružne ideje,0 torej nikakor s tem ni rečeno, da zadrugo samo. Edini konkretni dokaz. ki> ob .Konsument* na ve ja zoper s. BShma, češ da je zahteval sedanjo vrednost hiš v bilanci, na mora nikakor obveljati pri trgovskem sodišču, ker ta zahteva predstavlja voljo zakona in voljo članstva. čeprav se še danes v zadružništvu ne prakticira ; absolutno pa to« ne paadstavlja oškodovanje članov zadruge, če bi enkrat zvedeli pravo vrednost svojega imetja. Tacaj bi bil zopet tukaj, merodajen le občni zbor, da o tem sklepa, ali sme o tem članstvo javno z\ edeti in ča predstavlja ta zahteva do-voljni delikt za izključitev, ker črn <*o res nadzorniki »zaupnici članatva, ki s svojo besedo in svojim podpisom jamčijo za red in pošteno upravo", bodo že imeli pravico o lem -ali onem tudi izraziti se. soditi pa bi takoj mogel le občni zbor. ki ba tu naj-brž tudi izrekel zadojo besedo.
Kakor že rečena, toliko bedarije kakor v omenjenem članku, zlasti proii koncu, nismo še videti. Pavšalno brez tehtn;h in konkretnih dokazov govori o »škodljivcih okrog .Nopreja*. češ da vedo. kako lažejo in lažejo brez prestanka. Mi pa neomajno vemo. da ne Iaiemo, vsaj za danes gotovo ne, ko trdimo, da je o- Ant. Kristanu pisava .Napreja' strašno nevšeč. ker neustrašeno razkrinkava njegove kapitalistične mebfcscije. čeprav se skrivajo pod krinko. socializme, kolikor si pač žnjim vpričo nagra-bljenih svojih milijonov še u?a koketirati. G. Ant. Kristan urejuje .Konsumenta' in ker mu njegov lastni dnevnik zaenkrat še ni uspel, k .Socialistu' pa iz tehničnih ozirov zaenkrat še ne more. kljub temu da mu je zelo blizu, zato je svojo jezo izlil le v .Konsumentu' v kopici pavšalnih trditev v pričakovanju, da bodo pri ljudeh plitkih naziranj tudi držale. V naš zagovor pa kličemo delavski javnosti Slovenije: Oglejte si res vse to, kar je .Naprej' n. pr, o Kons. drušivu za Slov. trdil, in povejte sami, kje je laž, blatenje in demagogija! — Res je bilo že veliko napadov in je že čas, da bi izostali, da se posvetimo ustvarjajočemu delu. to pa bo nemogoče, dokler se bodo vršile kar naprej kljub naši kritiki nerednosti, napake in zmote v škodo zdravega delavskega gibanja in čistega marksističnega socializma. Nerednosti, napake in zmota nekaterih voditeljev se bodo vedno dogajale dokler vi delavci res ne vzamete vse vaše zadeve sami v roke, dokler tudi tkzv. napadov ne preiščete. ne preizkusite in sa prepričate sami o resnici ali laži. Rešitev proletariata bo le delo proletariata samega. Če vam kdo. n. pr. član Konsumnega društvu za Slov, trdi. da so člani načelstva .požrtvovalni in marljivi" zadružni delavci, potem vzemite le revizijsko poročilo, ki smo ga objavili v .Napreju0. in sodita sami, kdo res laže. Prepričali se boste na ta način, kdo iz vas:>h žuljev jemlje za .požrtvovalno in marljivo0 delo plače od 15 do 20 tisoč na mesec. Zdi ss nam, ds se pri takih plačah že samo ob sebi lahko zahteva .požrtvovalno in marljivo" delo že pri kapitalistu, kaj še v delavskem podjetju, kjer bi mi .požrtvovalno in marljivo delo* pričakovali že drugače, ne samo za ta delavski denar. Delavci, razmotrivaj-te „napade“ in zvedeli boste, kje so se jemale dvojne dieta pri itak visokih plačah za »požrtvovalno in marljivo delo zadružnih delavcev". Zvedeli boste, kje se je vam priporočalo vlagati hranilne vloge v lastno podjetje in kje So .požrtvovalni in marljivi zadružni delavci0 vlagali rajši v privatna podjetja, sloneča na privatni lastnini, ki jo baš mi z našimi zadrugami i«amo dolžnost odpraviti', če hočemo sploh kdaj priti do končne zmage socializma in do boljšega družabnega reda. kjer ne bo izkoriščanih, kakor sa to dogaja danes ns temelju privatoe lastnine, ki jo .naši požrtvovalni in marljivi zadružni delavci” z novci iažemanimi is naših vrst proti nam in proti ideji osamosvojitve delavskega razreda u> porabljajo. E-/o vam. tako izgleda socialpatriotski oportunizem! In tu farizejski pisec v .Konsumentu" zavija še čisto po tercialsko oči. češ: glejte jih, go vore, pišejo in celo vpijajo: obtožite jih. zaprite jih! — Zasluži kdo kei drugega za tako .požrtvovalno in umrljivo delo" ? Kje so potemtakem škodljivci poštenega dala ?
Tisti .neki nesrečni Zvonimir Bernot, njegov verni oproda, trgovski potnik Ciril BObtn in njima podobni elementi maloštevilne garde in podobni nesrečni tipi* pa imajo res vzrok biti nesrečni, če vidijo na pr. tako .požrtvovplno in marljivo delo zadružnih delavcev", če vidijo, da še cele trume nezavednega delavstva tavajo v temi in služijo le kot sredstvo, ne le za obogatitev grabežljivih Izrazitih kapitalistov, ampak tudi individualistično egoističnih tipov pseudosocialistov, previdno maskiranih s krinko socializma, s katero se uveljavljajo med nezavednimi masami kakor volkovi v ovčji koži med ovčicami, iskajoč. kje bi koj ulovili. Pa od Barnota do vseh podobnih omenjenih »tipov" bi morali biti nesrečni, če ne bi se val tisti lotili takega dela. ki sa pač površnežem zdi napad in razbijanje in sicer deta* da nastane povsod prava luč resnice la rea-
ničnega socializma. Oni so tisti, ki ono luč kljub vsem težkočam neomajno dnže viaoho navzgor in zato jim tudi ves res zavedni proletariat (ne pa koristolovci] kliče: Živeli nam še na mnogajs Uete! Živijo! — C'an Kons društva za Slovenijo*
Splošna dela v s'a Unija sklicuje za nedeljo 3L VIIL ob 10. dop. javno zborovanje, ki se bo vršilo na verandi hotela »pri Kroni0, Ljubljanska cesta 10 v Celju^ Kot govornik bo nastopil sodrug Viljem Haramina, predsednik Opčeg Radničkog Sa-veza Jugoslavije iz Zagreba in s. Al, Leakošek, tajnik SDU iz Celja. Predmet zborovanja bo: Priprave za zedinjenje strokovnih organizacij ra dosego boljših delovnih pogojev v naši državi. — Tajništvo SDU.
Dopisi.
Malo odgoyora »Socialistovemu0 dopisniku iz Litija. Dopisnik pravi; da čitajo tam »Socialista" iv »Naprej0 in pravi kako stvarno in resnično piše »Socialist", češ, v »Naprejevih" številkah pa čitamo same ponatise iz .Socialista". Mogoče ti "ponatisi tangjrajo .Socialistovega" dopisnika, bodisi, da je tako neveden ali pa dela to zavedno iz kateregakoli vzroka. Mogoče je bil kdaj pri koritu — ali biti mora naj večji idiot, ko vse v en koš meče. Naprej-Bernot in zopet Bernot-Naprej. Mi smo že stokrat povedali, da je Bernot samo tajnik in nič več in nič manj, in kadar se bo pregrešil proti proletariatu, ga bo ta sodil. Kai pa 1046 —■ smelo trdimo — zavednih članov, če je Bernot vse, časopis in oseba? Obžalovanja vreden je tak proletarec, ki ne pozna delavskega gibanja v socialističnem smislu. Tak revček bi rad videl zopet čredo in pastirje, pa tega ne bo več doživel. Dopisnik trdi. da imajo socialisti teh podlih napadov dovolj; zakaj pa napadov na Bernota v »Socialistu0 nima dovolj ? Nadalje pravi dopisnih, da se socialisti v Litiji ne čudijo, da je Jeram Bernotu hrbet pokazal. To je stvar Jeramova, da pove tem »socialistom v Litiji", kako je pokazal Bernotu hrbet. Mi pravimo, da se Jeram predobro zaveda, kakšen razloček je. če bi Bernotu pokazal hrbet ali proletariatu. Nadalje pravi dopisnik, da bodo »Naprej0 odpovedali. Jaz sem naročnik »Napreja0 in »Socialista" pa mi tudi mnogokrat eden ali drugi ne ugaja. ali reči moram da ne pustim nobenega. .Socialist iz Litije0 pa naj kar odpove »Naprej0, pogleda naj zadnjo tabelo v »Lj, gl.", pa bo videl, da takih socialistov sploh ne potrebujemo. Gospodine pomiluj take »socialiste", kakor je »Socialistov0 dopisnik iz Litije! — 1. BARAGA. Bre&ce. [Mi nanj tudi nič ne damo. V Litiji imamo svojo organizacijo in ta se drži. „Socialist“ ima pa tam kako neorga« aizirano mevžo, ki meni, da bodo organizirani so-drugi šli za njim, če bo spustil par fraz na čast svojega visokega protektcrjs dr. Koruna ali Kristana. Toda nikdar več ne bodo koristolovci omajali naših organizacij, tudi če se na glavo postavijo. Naj se le držijo kapitalističnega sorodstva za frak, zavedni Litijčani se jim pa smejejo kakor organizi* rani socialisti vsepovsod malkontentnim pajacem. Ur.]
Pragmatika uslužbencev Kons. društva zs Slov. V »Socialisiu "ŠL 34. z 22. t. m. čitam glede pragmatike. Seveda ta pragmatika in organ. kons. nastavljencev, katera se ravnokar snuje, to bi že moralo davno pred leti biti. kolikor mi je pa znano, so pa -isti, ki danea po »Socialistu" pišejo in kričijo, bili venomer proti takšni pssgmatiki oziroma organizaciji.
Ti dični gospodje okrog zelene oaze se zgo-varjajo. da bj morala pragmatika biti uveljavljasa v mesecu avgustu. To je laž, sklenili smo na obenem zboru namreč da mora službena pragmatika stopiti s. 1. avgustom t L v veljavo, sporazumna z vodstvom zadruge in nje uslužbencev. [Svetek, ali so tajne pogodbe že razveljavljene?]
Iz tega »Socialistovega0 članka je razvidno da se ti dični gospodje s Svetkom vred, ki se je na obenem zboru hudo čeljustil za službeno pragmatiku niso prav nič brigali, čeprav ja velevažne-ga pomena za proč vit zadruge, temveč so ae le u. službenci sami podali na to vrlo pot — uslužbenci Wčem vam: Krepak pogum in le tako naprej, mi ves bomo podpirali 1
Glede »prilične priobičitve občiroajša razprave" bi pa mi veliku rajši Čitali izjavo uslužbencev ne pa od trebuharjev, ki se vedno trkajo po prsih, čaš: Lepo napredovanje zssnamuje Kona. društvo za Slov | — Po mojem mnenju pvitiče tukaj največja zahvala g. Svetkom, kajne, ne pa uslužbencem, ki so napredovanje delali? Castitamo Svetkom! — Gad. in delegat
Čitajte naš tisk!
Lastnik: .Sloga", r. z. r. o. p.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ la KDZ.)
28. VIJT. Tiskarna Vrte* Rampret v *rJk*», mm