Amerik an ski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.	
SfJEYlLKA 35.	J0L1ET, ILLINOIS, MARCA 1916 ,	LETNIK XXY.
piti se zbirajo za gl. naskok na Verdun.
^ topniški boji pripravljajo obnovo ^jkrvavejših pehotnih spopadov za posest Verduna.
Sagij
razvoj ruske ofenzive na fronti pred Dvinskom doslej uspešen.
usi potiskajo Nemce nazaj.
gručah. Prvi dve gruči sta popadali, predno sta dospeli do zamotov. Tretji naval je predrl nemško postojanko na fronti manj nego 100 jardov in napad-niki so bili izgnani s protinapadom pod osebnim vodstvom polkovnikovim. Ob svitu so Rusi podjeli četrti napad, a ga je koj v začetku izpodbilo nemško topništvo.
Štiri ruske divizije so se baje udeležile teh napadov. Nemcem ni bilo treba rabiti skoro nobenih reserv. Nji-
Š-
nja dva dni, a vendar so bile čudno majhne.
^'tn, 26. marca. — Danes izdano u-"tao naznanilo iz vojnega glavnega s'lia o vojskovanju proti Avstrijcem hove izgube so bile večje nego prej
"'glasi:	' ' ~	■ ......
Topniško bojevanje so ovirali dol-feajni viharji v gorskih krajinah, a Jec«j važni topniški boji so se vršili srednji Soči, med Tolminom in 'rico, na Krasu in tudi proti sovraž-i® baterijam, postavljenim v bližini j evina. Naša pehota nadalje ojačuje Se postojanke in je med meglo na-
^'a več delov sovražnih linij, ki so i %
mogli zabraniti ruskega napredovanja.
Glavni ruski sunki so naperjeni proti južnemu delu severne linije, kjer Rusi prodirajo proti Svencjanom.
Če se jim prodiranje posreči, bodo zavzeli važno železniško progo Vilna-Dvinsk, ki služi sedaj nemškim operacijam pri Dvinsku.
Po brzojavkah s fronte so Nemci spoznali verjetnost takega poraza in že premestili svoja skladišča in založil e postaje na točko zapadno od Novega Aleksandrovska.
Avstrijci poročajo zmago.
Berlin, 26. marca. — Zmago za av-stro-ogrske čete v nekem spopadu v vzhodni Galiciji poroča včerajšnje u-radno naznanilo, ki pravi:
"Severozapadno od Burkanova ob Stripi so honvedski oddelki prodrli v ruske zakope, ko so uspešno odbili ruski napad in razdejali sovražna bra-
ni,"
poškodovane z ročnimi granata-
Z ruskega bojišča.
,.^rlin, 23. marca. (Brezžično v Say-^e.) __ Avstro-ogrski vojni glavni 'tln je včeraj objavil sledeče dnevno (»ročilo:
"Rusko topniško streljanje je bilo ob severovzhodni fronti prav silno. ^ Stripi in v korminskem odseku je ^ sovražna pehota k napadu, a je ?J odbita. Na neki točki vzhodne J,licije je oddelek broječ kak bataljon znatno izgubo. Tri častnike in ®ož smo ujeli in 150 mož usmrtili, smo imeli le nekaj ranjencev."
Berlin poroča odbitje Rusov.
Berlin, 24. marca. — Nemški vojni M je danes izdal sledeče uradno na-
Villa utekel iz pasti. Zasledovanje težavno.
mado. Iz svoje službe kot vojni minister je Suhomlinov odstopil že dne 26. jun. 1915.)
Pershing svari Američane pred poro-čili o skorajšnjem ujetju poglavarja razbojniške tolpe.
Herrera menda ni z Villo.
Pedro Gozman, eden Villdvih "generalov'^ usmrčen v boju pri Laguni.
Hi
Rusko mnenje o kampanji.
Petrograd, 24. marca. — Divji boji se vrše pri Jakobstadtu, 80 milj jugovzhodno od Rige, kjer Rusi udarjajo proti nemškim postojankam, poslužujoč se tekočega ognja in plinovih bomb. Obenem Rusi krepko napadajo pri Friedrichstadtu, zapadno od Ja-kobstadta, in pri Ilukstu, južno.
General Kuropatkin očividno namerava, iztisniti Von Hindenburga iz tega važnega napuščenega kota z grožnjami zajetja in prisiliti celo nemško linijo od Rige do Dvinska na fronti 140 milj k umiku. Uspeh te ofenzive bi odstranil nemško grožnjo proti Rigi in Dvinsku ter obtežil Von Hin-denburgu vsako napadno kampanjo, ki bi jo utegnil podjeti ob ruski fronti.
Vkljub optimističnim naznanilom iz nekaterih virov ne smatrajo najbolje poučeni kritiki tukaj Kuropatkinovih napadov za pričetek velike ruske ofenzive.
Avstrijci trdni od Dnjestru.
^očim so med dnevom Rusi zbrali . čete samo za krepak sunek proti 'e<!lnostju pri Jakobstadtu, vzhodno ' fcuschhofa, so podjeli ponoči po-i?.Vn« napade severno od železnice 1'tava-Jakobstadt in nas poskusili 'esenetiti južno od Dvinska in se iz-i v neprestanih ljutih naskočnih i^dih proti naši fronti severno od ov. Vsi njihovi napadi so izpod-s težkimi izgubami na moštvu
S'
j-, našim streljanjem ali pred našimi Cn'mi zamoti v slučajih, kjer so nalivali tako daleč. Dalje južno ni 0 "ovih napadov."
Rusi strašno streljajo.
i^dnje brzojavke s severnega odse-^ske linije pravijo, da je rusko : e'ianje s topovi postalo silno zve-Jrr 19. marca. Več nego 50,000 iz-Jkov, po večini težkega kalibra, je p 0 čez majhen odsek fronte blizu jr°stavov. Nemški žični zamotfi "in dJSa linija zakopov so bili poskočni, p
°ioči so Rusi napadali v gostih
Južno od Dvinska podjemajo Nemci krepke protinapade. Naval ruskih čet je bil začasno zaustavljen po sovražnih sunkih. Obe stranki se bijeta za posest strategičnih železnic velike važnosti v pričakovanih spomladanskih o-fenzivah.
Rusko topništvo se pripravlja ob celi 800 milj dolgi fronti. Ob odsekih, ki so mirovali mnogo mesecev, so znamenja, da se pehotni spopadi, slični sedaj vršečim se na severu, kmalu pri-čno kot uvod k poznejši ofenzivi.
Na skrajnem jugovzhodu zadeva general Ivanov ob resen odpor v svoji kampanji za pregon avstrijskih čet s severnega brega reke Dnjester.
Rusi. potisnili Nemce nazaj.
Petrograd, čez London, 26. marca.— Nagli razvoj ruske ofenzive na fronti pred Dvinskom, ki je Nemce presenetil med zadnjim tednom, je pridobil Rusom znatnih uspehov v dveh najvažnejših odsekih — pri Jakobstadtu, ki ščiti severno krilo, in v okrožju Na-roškega jezera, ki brani južne postojanke.
Čeprav so Nemci spravili vse raz-položne reserve v boj ter se upirali napadom korak za korakom, vendar niso
El P3V0, Tex., 23. marca. — Kakor zatrjuje iz mesta Chihuahua semkaj dospel trgovec, ga je Vill.a osebno zagotovil, da je general Herrera ž 2,000 Z zapadnega bojišča.	vojaki odpovedal "prvemu načelniku"
London, 23. marca. — Strašno stre-	Pokorščino.
Ijanje nemškega topništva na obeh	El Paso, Tex., 23. marca. — Po naj-
straneh reke Meuse je ostalo brez u-	zanesljivejših poročilih se je general
speha za napadnike, pravi danes urad-	Luis Herrera odpovedal Carranzi in je
no naznanilo francoskega vojnega u-	izjavil," da se bo z vso močjo ameri
ra(]a.	škim četam postavil v bran, dasi ga
Večji pehotni napadi niso bili pod-	lahko še vedno smatrajo za nasprot
jeti na nobeni strani v veliki borbi o-	nika Ville,
krog Verduna. Nemci trdijo, da so	General Bell je prepričan, da vest
zavzeli sleme jugozapadno od Hau-	J odgovarja dejstvom in zato jo je ta-
courta na zapadnem bregu reke Meuse,	I koj brzojavil v glavni stan generala
a resničnost nemške trditve ni prizna-	Funstona v San Antoniu. Pristavil je
na v francoskem poročilu.	pa svojemu poročilu tudi preklic tukaj-
, ... ji: šnjegif mehikanskega konzula Garcia. Nemci nekoliko napredovali,	p,,, •__■ i	. ,	, ,.
Preklv:, se je opiral na vec brzojavk, ki
Berlin, 24. marca. — Danes izdano so bajt dospele od generala Herrera
uradno naznanilo iz nemškega vojne- samega in od generala Gutierreza,
ga glavnega stana pravi:	|štabnega načelnika Carranzovega,
"Silnost topniških dvobojev je vča- . _
, /-■	. ,1 Brzojavna zveza pretrgana.
sih znatno naraščala v Champagni, ob	J	*
veliki cesti Somme-Py-Souain in v Ar- £1 Paso, Tex., 24. marca. — Kakor
gonih ter v okrožju reke Meuse prav	je nocoj naznanil konzul Garcia, tukaj
do reke Moselle.	šnji Carranzov zastopnik, je bil mehi-
"Po naših uspehih v sredo smo za-	kanski brzojavni prevod med mesto-
sedli dva zakopa zapadno od Hau-	ma Casas Grandes in Madera pretr-
courta. Pri tem je število ujetnikov	gan. General Gavira, poveljnik Car-
naraslo na 32 častnikov in 879 voja-	ranzovi posadki v Juarezu, ni torej
kov."
O nemških izgubah.
moge! dobiti nobenih nadaljnjih poro-1 čil o poteku namišljenih bojev v o-
_ .	,,,, . ,. .. krožit Namiquipe,
Pariz. 24. marca. — lAemct. -bi.	• -a. * -
svet uverili, da njihove izgube pred Verdunom niso bile večje, nego izgube v francoski armadi," pravi poluradno poročilo, izdano danes popoludne.
Ob meji.
El Paso, Tex., 24. marca. — Dokaz za resnost, s katero motrijo krajevna SledečVprimer pokaže, kako velike so I oblastva položaj ob meji, je videti v
bile nemške žrtve:
Dopoldne 9. marca je prvi bataljon
naznanilu šerifa Edwardsa, brzojavlje-nem guvernerju Fergusonu, da smatra
devetnajstega reservnega polka petega za posebno, odposlali miliških čet na
mejo. G. Edwards je izrečno izjavil, da noče biti smatran za "alarmista".
nemškega voja napadel vas Vaux v | kolonah četrtakov. Francozi so pripustili prvi stotniji prodreti v vas, kjer I je bila presenečena po silnem strelja-
Razvoj položaja v Mehiki pa da ga je
prepričal, da naj bi se ameriški mejni prebivavci bolje zaščitili.
General Pershing poroča.
San Antonio, Tex., 24. marca. — General Pershing poroča, da sta dve ameriški koloni blizu Namiquipe, kjer so baje videli Villo. Druga podjetja se v poročilu ne omenjajo. Poveljnik samo pristavlja, da je dal 55 milj juž no od Casas Grandesa, v Vallu, ustanoviti začasno glavno postajo za oskr bovanje ameriških vojakov. Peščeni viharji so v zadnjih dneh onemogočali uporabo zrakoplovov. Ovirali so baje tudi kretanje čet.
General Funston ne smatra za izključeno, da je že prišlo do spopada med ameriškimi četami in Villovimi razbojniki. Vsak trenotek pričakujejo prihoda take vesti.
Villa utekel iz pasti.
El Paso, Tex., 25. marca. — Ameriške in Carranzove čete zasledujejo Villo v polukrogu in ga podijo v odprto deželo vzhodno od Namiquipe.
Villa je utekel iz pasti pri E1 Osu, pet milj od Namiquipe, ter se umika na planjave, ležeče ob mehiški osrednji železnici.
To je danes naznanil general Gabriel Gavira, Carranzov poveljnik v Juarezu.
Pershing svari pred optimizmom.
Columbus, N. M., 26. marca. — Po danes semkaj dospelih poročilih je general Pershing mnenja, da ni pričakovati naglega dokončanja ameriške kaznovalne ekspedicije.
General Pershing sam je baje po posvetovanju s častniki svojega štaba naznanil, da naj prebivavstvo Združenih Držav nikar preveč ne zaupa po r«čiiom, da so Carranzove in ameriške čete Villo obkolile ter da mora biti kmalu ujet. Pogorje s prelazi, koder se Villa skriva, izključuje tako možnost in ekspedicija utegne trajati več mesecev.
Villov general usmrčen.
Queretaro, 26. marca. — General Pedro Gozman z 22 drugimi člani Vil-love tolpe je bil usmrčen danes v boju v soseščini Lagune in Dinamite. Deset ujetnikov je bilo ustreljenih.
Kitaj zopet republika.
Peking, 22. marca. — Državni urad j s nocoj izdal proglas, ki naznanja odpravo monarhijske (samovladne) in zopetno uvedbo republikanske (ljudo-vladne) oblike vladanja.'
Kakor je rečeno v proglasu je revolucija dokazala, da ljudstvo ne goji enoglasne želje po monarhiji. Cesar Juanšikaj da se čuti zato prisiljenega, odložiti svoje dostojanstvo in zopet prevzeti prosti naslov predsednika republike.
Juanšikaj bo nadalje med svojo kratko vlado izdane ukrepe in druge državne papirje te dobe iz/očil državnemu svetu, ki se ima zopet sniti kot senat. To bi bila prva priprava za zopetno uvedbo republike.
Podpisan je proglas po , državnem tajniku Šušičangu, ki je zaradi monar-hij'skega gibanja odstopil, a je zdaj zopet član vlade.
Težka sumnja.
New York, 23. marca. — Dr. Arthur Warren Waite, znan zobozdravnik, je bil nocoj po tajnih uradnikih prijet. Oblastva hočejo proti njemu podati obtožbo, da je dne 12. marca umoril svojega tasta, milijonarja Johna E. Peck, ki je stanoval v Grand Rapidsu. Okrožni pravdnik misli, da je odkril senzačen slučaj.
Peck in njegova žena sta umrla v šestih tednih, med tem ko sta" se mudila na obisku pri svoji hčeri in nje^ nem soprogu v New Yorku. G. Peck-ovo zapuščino cenijo na poldrugi milijon dolarjev. Prišla je v enakih delih na gospo Waite in Percy Pecka, edinega sina pokojnikovega. Gospa Waite je v Grand Rapidsu, kjer se nahaja začasno, težko zbolela. Okrožni pravdnik Swann je baje izvedel, da je dr. Waite svoji ženi svetoval, napisati oporoko njemu v prid.
Prijetba drja. Waite je bila odrejena, ko je posmrtna preiskava dognala slede strupa. Po izpovedbah služkinje in nekega sorodnika umrle zakonske dvojice je bil slučaj odkazan veliki poroti v nadaljnje ravnanje. Velika porota se bode bavila's tem več dni, ker so pozvane priče iz Grand Rapidsa, pa je treba dočakati njihovega prihoda.
nju s strojnimi puškami in potem na-	,. ,	. . ,	, ..
, ' . „	.. . ...	morali 3. in 18. vojni zbor poslati v
padena z bajoneti. I a stotnija je bila ,. , 0	. .
..	' •	ozadje po dnevu 2. marca, da so ju se-
stavili iznova. Tretji voj je moral na-
unicena.
"Naslednjega dne je 64. pešpolk 6., , . . ,	....., . ..
..... „.,	, ., domestiti dve tretjini svojih častnikov
divizije 3. nemškega voja nadomestil .	. .
severno od Vaux decimirani 19. pešpolk, ali 64. je utrpel tako izgubo po topniškem streljanju, da je bil napad odpovedan.
Morali obnavljati polke.
"Bitko pri Verdunu, ki se nadaljuje mesec dni, so značile slične epizode. Nemške žrtve niso bile v nobenem raz
in svoje vrzeli izpolniti z novinci razreda 1916, ki so bili v razmeru dveh petin v vsaki stotniji.
'Med svojimi zadnjimi napadi so štele stotnije tretjega voja po kakih 120 pušk namesto 200."
Verdun baje v plamenih.
Berlin, 25. marca. — Mesto Verdun je bilo zažgano vsled topniškega ob-
Taft in Mehika.
merju z njih uspehi. Znano je, da so | streijeVanja, kakor je naznanil vojni
urad danes popoldne. Opaziti je bilo | baje več ognjev v mestu.
Povrat spomladanskega vremena na fronti pred Verdunom je povzročil I obnovo nemških pehotnih napadov, ki počasi iztiskajo Francoze iz njihovih | močno utrjenih postojank.
Nemci strašno obstreljujejo franco-| sko fronto severozapadno od Verduna j v okrožju Malancourta.
Nemci zmagali v ponočnem boju.
Berlin, čez London, 26. marca. — ■ Po silnih topniških dvobojih v Ver-dunskem okrožju so bili spopadi od moža do moža blizu Douaumonta ponoči, ki so se končali v prid Nemcem, kakor naznanja danes vojni urad.
Rumunsko žito za Avstrijo.
Berlin, 23. marca. (Čez London.) — Kakor poluradno naznanjajo, so bile med uradnimi nemškimi in avstro-ogr-skimi žitnimi nakupovalnicami ter rumunsko žitoizvozno 'komisijo sklenjene pogodb* za dobavo 100,000 vagon-skih nakladov koruze ter vseh za izvoz razpoložnih zalog pšenice, ječmena in sočivja, ki jih cenijo na najmanj 40,-000 vagonskih nakladov.
Nadalje je bilo dogovorjeno, da se rumunskemu trgovskemu svetu za nakup gotovega blaga odpro trgi osrednjih velevlasti. V Berlinu in na Dunaju ter v Bukareštu se trudijo, po možnosti zopet urediti trgovinske od-nošaje.
Ames, Ia., 23. marca. — V nagovoru pred dijaki vseučilišča države Iowa je danes William Howard Taft zatrje-al, da je bila Mehika mednarodna nadlega že več let in da "je ista Pre-idnost, ki čuva nad pijanci in otroci, čuvala nad Združenimi Državami."
Naše težave v Mehiki se pravkar začenjajo," je rekel. "Treba nam bo več let in armade 400,000 mož, da zopet napravimo red. Doslej smo si pomagali z 'bluffom' (napihnjenostjo), izvzemši, ko smo šli v boj s Španijo, edino deželo, ki je slabotnejša nego mi."
Američani na torpedirani ladji.
London, 25. marca. — Petindvajset Američanov je bilo na krovu kanalske-I ga parnika "Sussex", ki je bil včeraj v kanalu torpediran, ko je plul iz Do-vera v Calais. Od 50 do 80 oseb je bilo vsled eksplozije usmrčenih, med njimi štirje Američani: P. Buckley, G. Mac Donald, M. A. Burke in P. Mac-Donald. Enajst drugih Američanov je pogrešanih. Torpedirali so parnik Nemci.
Ruske izgube velike.
New York, 23. marca. — Boris S. Schumacher, judovski časniški poro-čevavec, ki je dospel danes semkaj iz Petrograda čez Kodanj na krovu par nika "United States", poroča, da so ruske izgube na usmrčencih, ranjencih in pogrešancih za eno leto, od 1. jan do 31. dec. 1915, znašale 2,542,639. Pokazal je baje uradne ruske izkaze c izgubah, ki si jih je skrivaj priskrbel med svojim bivanjem v Petrogradu. kakor pravi. Izkazi baje tudi kažejo da je. Rusija izza pričetka vojne do kakega meseca nazaj izgubila 141,643 častnikov, od katerih je bilo 43,318 u-smrčenih na bojišču in 15,534\jih je podleglo ranam.
b,
American Press Association.
K NEDAVNIM NAPADOM NA PARIZ PO ZEPPELINKAH.
Lifoil^O poslopje, razdejano ob nedavnem napadu po zcppelinkah, in preluknjana streha podulične železnice &Ccn> bombi. Zgoraj na desni najnovejše vrste zeppelinka.
Pomožni križarki pogreznjeni.
London, 25. marca. — Admiralstvo naznanja danes, da sta bili nemška pomožna križarka "Greif" 1n angleška pomožna križarka "Alcantara" pogreznjeni v bitki, ki se je vršila v Severnem morju dne 29. febr. Pri tem je, utonilo 254 mornarje*, med njimi 74
angleških.
Suhomlinov odstavljen.
Petrograd, 23. marca. — General Suhomlinov, bivši vojni minister, je bil s carskim ukazom odstavljen iz državnega sveta, pravi poluradno na znanilo.
(Dne 15. marca se je pojavila govo rica, da je car Nikolaj potrdil izvid posebne preiskovalne komisije, ki je bila postavljena, da dožene resnico o namišljenih nezakonitih ,činih gene rala SuhomlinQva. Izid preiskave je bil, da je general vsled zanemarjanja dolžnosti zakrivil pomanjkanje streli va, kar je resno oškodovalo rusko ar
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vam pošlje najsigurneje, najhitreje in najtočneje naša stara in zanesljiva domača tvrdka, in sicer po najnižji dnevni ceni.
Mi imamo najsigurnejšo in najboljšo zvezo. Denar izplača c. k. pošta potom c. .k poštne hranilnice na Dunaju ali Prve Hrvatske Stedionice u Zagrebu brez odbitka.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.
Denar nam pošljite po ban^pem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. Danes pošljemo v staro domovino:
Za 75c.	. 5 kronj		Za	26.40	. 200 kron
" 1.45.	.10	"		39.65	. 300 "
" 2.10.	.15	"		52.90	. 400 "
" 2.75.	.20			65.90	. 500 "
" 3.45.	.25	ii	u	78.90	. 600 "
" 4.10.	.30			92.25	. 700 "
" 4.75.	.35	«	ii	105.00	. 800 "
'• 5.40.	.40	U	n	118.00	. 900 "
" 6.10.	.45	H	"	129.00	.1000 "
" 6.75.	.50	ti ■		258.00	.2000 "
" 7.40.	.55	t(	"	387.00	.3000 "
" 8.10.	.60	<(	' II	519.00	.4000 "
" 8.75.	.65.	a	i«	648.00	.5000 "
" 9.40.	.7&	Hi	n	778.00	.6000 "
" 10.05.	.75		"	908.00	.7000 "
" 10.75.	.80	<<		1038..	.8000 "
" 11.35.	.85	a	II	1167..	.9000 "
" 13.20.100		u	"	1295..	10,000 "
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pismanaslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Amerikanski Sloyenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
-1—
Published Tuesdays and Fridays by . the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 27. marca. — Povodom S. obletnice smrti Rev. F. S. Šuster-šiča, ustanovitelja naše župnije sv. Jožefa, je bila zadnji petek, dne 24. marca, v naši Cerkvi sv. maša zaduš-nica, ki jo je daroval g. župnik, Rev. John Plevnik.
—	Za vojne žrtve na Poljskem. Prihodnjo nedeljo se bodo tudi v naši slovenski cerkvi nabirali milodari v podporo vsled vojne stradajočih starcev, žensk in otrok na Poljskem, kakor je bilo naznanjeno v cerkvi včeraj. Nadškof Mundelein jc namreč izdal poziv na katoličane chicaške škofije za nabiranje milodarov v korist trpečim Poljakom, v soglasju s tozadevnim pozivom papeža Benedikta XV. in polj skih škofov. "Višek trpljenja Poljakov je prišel," pravi poziv. "Vsak telesno sposobni mož in mladenič je bil prisiljen v eno trojnih armad (avstrijske, nemške in ruske). Ali še bolj obžalovanja vredni so molčeči, nedolžni trpini, sta'rei, ženske in otroci; ti trpe strašno bedo in pomanjkanje, ker so njihovi hranitelji iztrgani iz njihove srede, da se v največ slučajih nikdar ne povrnejo, in njihovi domi razdejani. Vsako travico in bilko na njihovi zemlji so vojaki pomendrali. Več nego 10,000 mestec, trgov in vasi je bilo razdejanih, skoro vsi otroci pod starostjo 7 let so mrtvi in pol milijona starcev, žensk in otrok umira lakote."
—	V zadnji št. A. S. objavljeno po-ročWo o štirideseturni pobožnosti smo prejeli iz našega župnišča.
—	Gdčna. Katie Lukanich, ki je bila dne 14. marca operirana na vnetem slepiču, je že zadnji četrtek zapustila bolnišnico sv. Jožefa popolnoma o-zdravljena, kar je razveselilo vse njene številne prijateljice in ljubitelje naše slovenske dramatike, ki jo upajo zopet videti na našem diletantskem odru.
—	G. Blaž J. Chulik, bivši jolietski trgovec in sedaj farmar pri Lyonsu, Iowa, je prestal zelo nevarno bolezen vsled zastrupljenja krvi, kakor čujemo. Tri tedne je visel med življenjem in smrtjo v bolnišnici in potem ležal v svojem doinu še dva meseca. Z božjo pomočjo pa je popolnoma ozdravel ter pozdravlja tem potom vse svoje prijatelje in znance v Jolietu in drugod.
—	Otvoritev nove mesnice. Drugo sredo, dne S. aprila, bode otvorjena nova slovenska mesnica "Sanitary Market" pod h. št. 207 Indiana street, v popolnoma prenovljenih in z najmodernejšimi napravami opremljenih prostorih nekdanje mesnice pokojnega
Johna Stukla. Lastnik nove mesnice je g. Louis Gerchar in njegov pomočnik g. Jos. Pasdertz, oba mojstrsko iz-učena mesarja.
—	"Prenos salunskih licenc je nezakonit," je izjavil v soboto neki član mestnega odbora o priliki neke tozadevne pravde (Romaniski - Mican -Gluecklich).
—	Neki Tomaž Sidar, rodom baje Rus in s svojo družino v zadnjem času bivajoč v Braidwoodu, je bil usmrčen po vlaku Alton-železnice ob Jackson streetu v Jolietu v soboto zjutraj. Pravijo, da se je premišljeno vrgel pred vlak in je tako izvršil samomor. Revežu se je gotovo zmešala pamet. Truplo so odpeljali v Braidvvood.
—	Uradijp je že nastopila spomlad, a pomladanskega vremena pri nas le še ni. Dež in veter sta na dnevnem redu. Zakesneli zimski vihar zadnjega torka je napravil tupatam precej škode. Tako je n. pr. zdrobil veliko šipo v izložbenem oknu trgovine g. George Stonicha, 815 N. Chicago st. Oklestil je tudi mnogo dreves.
—	Granite, Ruby in sosedne ulice bodo tlakovane letos z asfaltno opeko.
—	102 leti stara je bila neka ga. L. C. Barnes, ki je umrla v bližnjem Lockportu v četrtek.
Albany, Minn., 21. marca. — Dragi Am. SI.! Malo se sliši iz ene onih far-marskih naselbin, kjer so se Slovenci naselili pred 50 leti. In ravno enega teh mož je zadela 16. marca britka nesreča. Andrej Malej, njegov hlapec in sin Andrej so podili zajca, kateri je bil zadnji izmed 8 (druge so prej postrelili), ki so hodili napravljat škodo na sadnem drevju. Namesto tega nesrečnega zajca je sin ustrelil očeta v stegno tako, da je drugi dan umrl. Poklican je bil po telefonu takoj zdrav nik, toda ni bilo pomagati. Ranjki je bil blag veren katoliški mož, od vseh 'spoštovan, posebno od rojakov, kar se je pokazalo na lepem pogrebu. Pogreba so se udeležili sorodniki, znanci in prijatelji; tudi iz Brockwaya, Minn., sta prišla Andrej Zupan in Matej Hudovernik.
Za ranjkim žalujejo žena, 4 sinovi (Mihael, Frančišek, Andrej, Jožef) in hči, katera je pretečeno leto vstopila v redovni stan v St. Joseph, Minn.
Pokojnik je bil star1 54 let ter je še kot mlad fant prišel s svojimi v Ameriko. Blagemu pokojniku večni mir in pokoj, sorodnikom pa naše sožalje!
Sneg, katerega je bilo polno mesto, je začel malo slovo jemati, vode pa je toliko, da bi se kmalu s čolni lahko po cestah vozili. Pa pričakovati nam je kmalu boljšega, saj se nam bliža Velika noč, čeprav pozno letos. Da-n.es je tudi prvi dan spomladi, pa kaj malo diši po spomladanskem zraku. Naj pa bo, g. urednik bode že po koncu gledal, kje ga bode kaj. Pa pozdrav!	X. Y. Z.
Cleveland, O. — Tukaj je umrla 4. marca Ivana Krže, sestra Rev. Francis Kržeta. Pokojna je bila že približno 8 let v bolnišnici, med katerim časom je marsikaj prestala. Nebeški Oče se je je usmilil in jo vzel k sebi. Župljani sv. Lovrenca so ji priredili dostojen pogreb. Bila je zelo priljubljena, kakor nam priča že to, da so za njen pogreb kar ob kratkem nabrali $117.52. Poleg tega pa je še jeden sam naročil godbo, tako da je bila sprcmljena z godbo na zadnji poti. Drugi je prinesel $3 za pogreb in je rekel: "Gospod Krže so meni veliko pomagali takrat, ko sem bil v tožbi s kompanijo radi izgubljene noge. Takrat nisem mogel storiti kaj, sedaj pa se mi nudi prilika, da skažem mojo hvaležnost." Takrat, ko je g. Krže služboval tukaj kot prvi župnik, je bila pokojna pri njem in pomagala kjerkoli je mogla. Cerkveno perilo je prala zastonj. V cerkvi in okrog je bilo treba tega in onega, pokojna je povsod prihitpla na pomoč, kjerkoli je bilo mogoče. Zato pa so ji sedaj župljani priredili dostojni pogreb in postavili ji bodo mal kamen in bralo se bode tudi več sv. maš zanjo. Utrujena od dolge bolezni in težkega dela je podlegla; prijela jo je pljučnica, in jo tudi rešila zemskih muk. Bila je pre-videna z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, katere je prejela pri polni zavesti par ur pred smrtjo. R. I. P.—X.
Ker je enega dne bil plačilni dan v tukajšnjih dveh največjih tovarnah in je največ naših rojakov tam zaposlenih, so si zgoraj omenjeni mislili, da bodejo potrebno svoto naenkrat nabrali, toda zmotili so se. Ko so po vseh hišah obiskali, so se zbrali pri rojaku Petru Rogina. Pravili so, da jih je vsak vprašal, čemu ni bil umrli v društvu? Vseh šest je nabralo $7.45. Nobeden se ni upal dlje kolek tati. Stavljen je bil predlog, da se pošlje enega v naše sosedno mesto Rankin. Tam se je našel dobrosrčen rojak v osebi g. Josipa Rudman.' Sam je darov al $2.00 in našega nabiralca je peljal koli po hišah, za kar mu se lepo ^zahvalimo. Darovali so: Peter Černič in Nikolaj Križe, vsak po $1; v hiši r ijt.ka Frank Habich-a se je dobila lepa svotica, Skupno so Rankinčani darovali $9.75 ter so posnemanja vredni. Ker je še bilo primanjkljaja, se je obrnilo <!o naših gostilničarjev in trgovce* Darovali so: po $1, Peter Rogim, John Balkovec, Ben Serafin, Pau! Bara, John Jambrozich, Cha-. Moiss, Geo. Flajnik, Peter Katkich, John Carr, Math Maglečič, Alex Mandič, O. F. Duffy, Harry Gordon, Martin Jttrich in Frank Cvetič. Farani rajnega so darovali: Martin Kodrič $1.25, George ^rijanovič in John Vardijan,.„vsak po $1. Primanjkljaj so pokrili: Josip Mi-ketič, Josip Bahorich, Jos: Weselich Brdarov, Josip Weselich Kovačev, Geo. Weselich ml. in Ge > Woselich st.
Vsem darovalcem s pcbiralci naj-uljudneje zahvaljujejo . *:U Bog, da bi z rajnkim Novakom / kopali zadnjega moža, kateri ne i>il pri nobenem podpornem druši . ' Rojaki, tu imate spet en jako žalosten vzgled. Če je še kateri rojak ali . >jakinj%jc naši naselbini, da ni v ne enem društvu, naj mu služijo te vrstice Dosedtj je bil izgovor na starost. Da se tudi temu odpomore, so tukajšnji rojaki ustanovili podporno društvo in g, spojili z Družbo sv. Družine v Jolietu, katera sprejema člane in članice pod svoje okrilje od 16. do 55. leta ter plača u-smrtnino $250 in $500.
Ranjki Geo. Novak je bil doma iz Malih Sel, fara Adlešiči pri Črnomlju, kjer zapušča vdovo in več otrok; Tukaj nekje v Ameriki se nahaja njegov sin, po katerem je njegov oča večkrat povpraševal v tem listu in mu ni nikoli oglasil.
K sklepu tega dopisa izrekam vsem onim, kateri so darovali meni ali mojim tovarišem nabiralcem, svojo skromno zahvalo.
Geo. Weselich.
Pittsburgh, Pa., 22. marca. — Slavno uredništvo! Blagovolite nam odstopiti malo-prostora v Vašem cenjenem listu A. S., da se zahvalimo našim gg. trgovcem in drugim darovalcem, kateri so prispevali, da se je moglo našega rojaka Geo. Novak-a po katoliško pokopati.
Ranjki Novak je prišel v to deželo v 48. letu starosti in vsled tega ni mogel pristopiti k nobenemu društvu, ker takrat ni bilo društva tukaj, katero bi sprejelo člana čez 45 let starosti. Ker je bil bolan dlje časa, so mu vsi prihranki pošli. Sorodnikov ni imel tukaj nič. Par sosedov se je za njega zavzelo ter so naprosili tukajšnjega pogrebnika Mr. Hanlon-a, da ga pokoplje in mu olačajo, ko skolektajo, k'ii je tudi storil. Naš č. g. John C. Mertel je izprosi! na Calvary -pokopališču grob zastonj in je vse cerkvene obrede opravil zastonj in ga večkra' obiskal tudi v bolnišnici, zakar č. gospodu na tem mestu izrekamo prisrčno zahvalo. Za svrho kolektanja pogrebnih stroškov se je odločilo 6 fantov.
Valley, Wash., 21. marca. — Slavno uredništvo A. S.! Že precej dolgo ni bilo nobenega dopisa iz te naselbine, zatorej jaz malo naznanim. Zimo ibio imeli precej mrzlo, zdaj je pa ?e toplo. Snega je pa še precej po enih krajih; kjer ga pa ni, pa že travica zeleni in ptiči so tudi prišli iz toplih krajev. Drugih novic ni posebnih. V verskem oziru smo bolj zapuščeni; čeravno smo skoraj vsi Slovenci, pa vendar imamo' le angleške duhovne. Društev pa nimamo razun žensko altarno društvo, pa še to bolj slabo napreduje, ker niso vse v društvu; to je resnica, da ene redno plačujejo vsako leto, ene pa malokdaj, ene pa ceno nič. Pa še to, da imamo tukaj zdaj par novih pevcev v cerkvi in res dobro napredujejo pod vodstvom Mrs. Mrak. Pozdrav vsem Slovencem in Vam, g. urednik.,
Naročnica,
Whitney, Pa., 19. marca. — Cenjeno uredništvo Am. SI.! Priloženo vam pošiljam za nadaljnjo naročnino lista. Ani. SI. vseeno zasluži pohvalo od ene in druge strani, ker neumorno zastopa katoliške ideje, ne oziraje se na postranske liste.
Opomniti moram, da delamo tudi tukaj vsaki dan, ali, s tem pa ne vabim nobenega rojaka sem, kakor mu tudi branim ne. Vsakemu premogarju je zr.ana stvar, da zaslužek je odvisen od prostora in delavca.
Tukaj je precej slovenskih družin, seveda samcev je še več. V društvenih ozirih, za slučaj bolezni j»tno še precej dobro preskrbljeni, imamo namreč kar tri podporna društva, in sedaj se je še četrto ustanovilo, ki spadajo k različnim jednotam in zvezam. Kar se tiče katoliškega prepričanja, pa smo večinoma vsaki svojega mišljenja. Predpustni čas je tudi pri nas potekel, čeravno je bil dolg, brez "ofeeti". Kaj je temu vzrok, mi ni znano; eno je že to, ker tukaj cvetk res primanjkuje; in drugo, ker se po mojem mnenju fantje premalo zanimajo za zakonski jarem. Sv. Jožef se j,e tudi pri nas z zi-mo dobro obnesel, ker pri topli P«či še človeku najbolj ugaja.
Pozdrav po širni Ameriki vsem Slovencem in Slovenkam pošilja
Naročnik lista.
j kopajočo se v dobrodejnem žaru zimskega solnca.
Odprem okno in razmišljam, kam bi smel človek kreniti, ne da bi prišel I.ahu na muho. "Ko Soči pod skale, na južno postajo ali vsaj do Stražic", se oglasi nagajivo v duši. Kar zabrni v zraku. Aeroplan je tu. In ni sam, še dva mu sledita. Mirno romajo vsi trije proti severovzhodu, divno lesketajoč v solnčnem soju. Ljudje, idoči po cesti, se umaknejo k zidu, nekateri izginejo v vežo, tu in tam opazujejo neljube zračne goste, katerih ni bilo že od Božiča na spregled. Že so se pokazali na temnomodrem ozadju beli oblački šrapnelov — vedno gosteje -— vedno bližje. Ena sama želja se nas poloti: Da bi vsaj enega pogodili. Marsikaj smo že videli v Gorici, a padec aeroplana še ne. Šrapneli so pokali čedalje gosteje; zadeli niso, pač pa so pognali v beg gotove oznanjevalce neljubih dogodkov. Na cesti je zopet oživelo prejšnje vrvenje, a ljudje so si med seboj šepetali: Vihar se bliža. ! In res! Naslednjega dne je žvižgalo preko našega mesta in kakor blisk se je raznesla novica, da so bile tri osebe zasute. Besneli so sovražni streli proti mestu. Dne 13. januarja popoldne se je pripodila 28 cm granata ter napravila med ljudmi in živino precejšnjo zmedo. Ko 'sta se prah in strah polegla, pa so navzoči z veseljem do-znali, da je le nekaj konj neznatno ranjenih, en voz strt in cestni vodovod pokvarjen—ljudje pa vsi celi in zdravi.
Zopet so brenčali v zraku aeroplani, še drznejše nego prejšnje dni. Krasno vreme jim je nudilo vse ugodnosti. Polastila se nas je temna slutnja bližajočega 'se neurja. Nismo se varali. Komaj je legla noč na bojno polje, že so ubrali topovi tužno predigro spopada. Kmalu se oglase z Oslavja puške, strojne puške, okrog nas pa roh-ne topovi, razvnel se je boj. "Hitimo našim na pomoč," se oglasi enoglasno med nami in že spremlja vroča molitev tužni bojni hrušč. Nismo zatisnili o-česa vso noč, saj je bilo, kakor da bi bila zemlja odprla okrog nas svoja žrela. Kakor v poletju sovražni, tako so to noč v strašnem zboru rohneli nasi topovi. Čutili pa smo, kako veliča-stnomila je molitev za majko domovino, kadar hiti v nebo na perutih nevzdržne domovinske ljubezni ob strašnih zvokih 'smrtonosnih strelov. Naslednje jutro smo bili vsi nekam razburjeni: vznemirjal nas je izid nočne bitke. Okrog enajste pa se je bliskoma razglasila novica, da so naši zavzeli Oslavje in ujeli 800 vojakov, 17 častnikov in 1 stotnika.
Olajšani smo se oddahnili. Marsikateri hvaležen pogled je splaval k svetogorskim razvalinam. Nad nami seveda so že zopet godrnjali zrakoplovi. Kar se pojavi na cesti veselo vrvenje. Gospodje, gospice. vojaki, o-troci hite proti Vrtni in Gledališki ulici. Uberem jo za njimi, saj je hoja v diru postala nekaj prav navadnega. In glej! V četverastopu peljejo mimo nas italijanske ujetnike. Ko bi videli oni srečni izraz, ki je zasijal našim vojakom na obrazu, ko so ugledali razoro-ženi bojni plen. Lovec se gotovo tako srečno ne smehlja, ko mu leži srnjak ob nogah. In ujetniki? Strmeli so nad veselo množico, ki je letela z ulice v ulico, da jih še enkrat vidi in tudi njih se je polastilo veselje. Gotovo niso pričakovali toliko prijazne radovednosti. Zdajci poči za Kalvari-jo, krogla prižvižga in poči nad ljudskim vrtom. Tej sledi druga, tretja, vse v bližino ulic, po katerih so pred kratkim stopali ujetniki. Zrakoplov jih je bil opazil in misleč, da so naše čete, je takoj dal povelje streljati nanje, seveda brez škode.
Med onimi, ki so še ostali v Gorici, moramo omenjati naših vrlih duhovni-kov-junakov. Neustrašeno izvršujejo med nami svoj sveti poklic. Ti vrli, neustrašeni gospodje so: stolni in žup-ni vikarji dr. Kobal, dr. Sorli, don Mo-settig, kaplan Jug, župnik v pok. On-glia vitez dr. Banbela, marljivi p. Janez. Ker je stopil župnik Ziach v pokoj, je imenovan za župnega upravitelja nadškofijski kaplan Grusovin.
V Gorici stanujejo razun imenovanih še: msgr. Casteliz, msgr. Kolavčič voditelj ordinarijatne pisarne Setničar, nunski spovednik Pussig, p. Gabrieli S. J., p. Frančišek in p. Aleksander na Kostanjevici. Iz tega je razvidno, da verniki v Gorici niso zapuščeni. One komoditete verniki seveda nimajo, kakor v mirnih časih, ko se je vrstila maša za mašo, smo pač tik na fronti.
Te dni .se je mudil v Gorici, kakor ste kratko že poročali, presvetli gospod deželni glavar msgr. Faidutti. Ogledal si je stolnico in odredil, da se ornati in kelihi odpeljejo iz Gorice na bolj varen kraj.
PISMO IZ GORICE.
(Iz "Slovenca", 22. jan. 1916)
Po dolgem deževnem in meglenem odmoru, v katerem se je skoraj neopazno zamenjalo staro leto z novim, se je nad Gorico zopet zgrnilo lepo modro nebo in zimsko solnce j? z vso toploto objelo svojo težko preizkušeno hčerko '— solnčno Gorico. Zavladali so dnevi, kakor tarkat, ko smo polni nevzdržnega veselja hiteli na kratek zimski izleti v Št. Maver, v Grojno ali na Kalvarijo in je naša pesem svobodno kipela v božjo naravo,
Šest generacij žensk, ki vse žive.
V malem mestu Libourne v Girondi je družina, v kateri živi šest 'ženskih generacij. Neka 161etna žena je porodila nedavno dete ženskega spola. Njena mati, torej otrokova stara mati, je stara 33 let, prababica otrokova 53 let, mati prababica 71 let, mati zadnje pa 88 let, tako da živi srečno v družini šest generacij. Zalibog je mati 881et-ne praprapraprababice umrla tri mesece pred otrokovim porodom v starosti 105 let, kar je za sedmo generacijo vsekakor še "mladostna" doba. Neko družino, v kateri živi pet generacij, je istotako izsledil neki marljiv časnikar. V tej družini pa predstavlja najmlajšo generacijo dekletce v starosti 18 mesecev, mati je stara 21 let, babica 45,
prababica 74 in praprababica 95 let. V vseh petih generacijah se pretaka čista pariška kri ter trdijo, da niso Pariza zapustile nikdar za dalje časa.
Vinogradništvo v Srbiji
se zadnja leta izredno lepo in hitro razvija; temu se ima pa v prvi vrsti zahvaliti zadružništvu, na čegar temelj se vseskozi opira. Lepo že deluje vinogradniška zadruga v Arangjelovcu, nedavno pa se je v Smederovem ustanovila enaka zadruga, ki si je postavila velike moderne kleti po zgledu Canti-ne sociali v Italiji in viničarskih društev na Nemškem in v Franciji. Zadruga bo že letos razpolagala z 2000 lil vina. Podobna zadruga se snuje ravnokar v Aleksandrovcu, poljedelsko ministrstvo pa bo prihodnje leto še par zadrug ustanovilo: Srbija bo v kratkem postala upoštevanja vredna vinogradniška dežela.
Kako varčuje državna uprava.
List "Eisenbahner" prinaša vest, da je pred kratkim dala napraviti državna uprava pri neki železniški čuvajnici na Zgornjem Avstrijskem nov vodnjak, ki je povzročil kakih 100 K stroškov. To bi še ne bilo nič, toda slavnostna "otvoritev" tistega vodnjaka je nad vse značilna za naše birokrate. Smatralo se je za tako važno, da je morala priti komisija, da se je prepričala, da res teče iz cevi voda. In ta komisija ni stala nič manj kakor 500 kron; s tem denarjem bi se lahko napravilo 5 takih studencev. Komentarja pač ni treba.
Zanimiva najdba v Velehradu.
Kakor poročajo listi, je v slovečem božjepotnem kraju Velehradu našel profesor Neveril v bližini samostanske cerkve temeljne zidove stare cerkve in starega samostana. Najdeni ostanki omenjenih zgradb so iz prve dobe krščanstva na Moravskem.
VOJNA! VOJSKA! VOJNA!
Vsakdo bi moral proti v Grand teater v Jolietu v soboto dne 1. aprila, kjer sp bodo predstavljale slike Av-stro-Italijanske. sedanje vojne. Vidijo se, kako borijo rojaki na bojnem polju za svojo domovino, in sicer v treh dolgih dejanjih. $2.00 vredna predstava za samo 10c, deca 5c. Ako opustite to priliko, boste se kesali. Papa.—Ad.
Trpeče ženske
čitajte pismo, katerega smo prejeln Mrs. Hermina Revak, 962 Lyons Ai Kansas City, Kansas, ki piše: "] priporočam Severov Regulator vs ženskam, ki trpijo. Jaz sem potroš veliko denarja za zdravila, toda me' ni pomagalo, dokler nisem poskus Severov Regulator. Porabila seffll dve steklenici in sem bila zdrava. S daj ne bom nikdar brez njega." -ženske bi morale storiti kakor je!l rila Mrs. Revak. Imeti bi moral«, zdravilo pri roki ter se s tem varoi*' bolezni, katere nadlegujejo njeni sp' Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od"1 Pišite po našo knjižico "Zdravje ženske", katera se dobi zastonj, F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Aa
— Avstro-italijanska vojska se P"1 stavlja v soboto 1. aprila v Grand t< tru v Jolietu. Pridite vsi! — Adv.
Of
Zi
cor KTiPxCi Sar etteš
Naznanilo
Slavnemu slovenskemu in hrvat# mu občinstvu v Jolietu naznanja®' sem otvoril svojo
novo mesnico iti grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest,' imam največjo zalogo svežega hega mesa, kranjskih klobas, vse gtocerije in drugih predmetov, k's| dajo v mesarsko in grocerijsko P ročje.
Priporočam svoje podjetje vse® jakom, zlasti pa našim gospodinja1® M.oje blago bo najboljše, najčis"'1 in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
Jolm IT. Pasdei
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet«1
1»

Buchanan-Daley Co
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINO11
Les za Stavbe in Premo<|
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE D0RITE NASO CIN0
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Union Coal & Transfer O
61» CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving- ,
Chicago telefon 4313.
N9rthwestern telefon
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Si*1
1002 N. Chicago Street Koujušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, H1';
Priporoča »lavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden najvecj'b mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki jc najlepša v Jolietu >n ^ tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. Ch'c* tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
it t
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
V &JEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914 lukor. v drž. Ill,, 14. maja 1915
1
j«!
IaJ
DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA^EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet. Ill
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: l. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
- KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
:o
iz stare domovine.
KRANJSKO
S*
i*
'A
sol
—- V rezervni bolnici cesarice Elizabete v Novem mestu se nahajajo sledeči vojaki-ranjenci Slovenci: Gradiš-nik Jakob, Šentjur pri Mariboru; Lam-Pret Ferdinand, Slovenji Gradec; Mravlje Albin, Lukavca pri Ljubljani; Skumavec Aleksander, Dovje, Gorenj-sko; Omers Franc, Nadgorica pri Ljubljani; Lombar Alojzij, Suha, Gorenjsko; Vidmar Franc, Pokojišče-Borov-nica; Pinžan Peter, Montrila, Istra; ^revenšek Franc, Ptuj; Bašelj Franc, Kamje - Mirnapeč; Mertelj Jernej, ^vorjen, Gorenjsko; Kamenščak Aloj-Ptuj; Rozman Lambert, Tržič, Gorenjsko; Pečjah Franc, Žužemberk; Černotič Jožef, Kamnik, Uršič Mihael ^avno, Primorsko; Tekavec Matija, S'utvid pri Cerknici; Maleškar Franc, krožno brdo, Postojna; Hertiš Ja-Ravnopolje-Ptuj; Visnovič Da-! Sežana; Mihalič Anton, Verbnik, ift t ra; ^mavc Vincenc, Ljutomer; Der ™ fovič Štefan, Zagorje ob Savi; Poni ^ar Alojzij, Ptuj.
Iz ruskega ujetništva se je opevano že oglasil svojcem Nikolo Ču-.'•o, železnični delavec na Rakovniku 5t- 9 obč. Šmihel, da je bil meseca !?aia 1915 ujet in odpeljan v mesto
da na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil domobranski višji inten-dant Rihard Seršen. Viteški križec Franc Josipovega reda je dobil član domobranskega inženirskega častniškega zbora Josip Pokorn; nadporoč nik 27. dom. p. p. Josip Simonis. Ce sarsko pohvalno priznanje je dobil stotnik 26. dom. p. Karel Ernst. Zlat zaslužni križec s krono je dobil domobranski računski nadoficijal Ivan Goričnik.
oi

4skent ob Syr-Darja, Turkestan. Pi S\da se mu ne g0di slabo in da je iltl'rom zdrav.
Nesreče. Franc Ude, učenec ljudje šole v Šmihelu, je pomagal sestri, 1 i« sekala drva. Po nesreči je pa l<fela sekira dečka v levo reko in mu ^ckala vse kite na zgornji strani Nlehtja. — Anton Hutter, pos. sin j ^p. Tople rebri, se je igral s pištolo s' odstrelil sredinec leve roke. Po-..Srečenca se zdravita v kandijski boL "ti.
Dvojna godba. Pešec, Bela Ko-t,^8' ogrski cigan, je na fronti igral fcosli. Kar prigode italijanski šrap-
C,o>
fodl
r
Ion

vod
Pa obtiči ena njegovih krogel v ^Htju godčeve leve roke. V Kan-j" ®o tnu izvlekli kroglo in je upanje, b° še godel.
?rek"Povalke jajc. V mirnipeški i, stanujoče prekupovalke so si L0s'ovale obrtne listine in začele pre
it1
lit
(0f'
in
h'c
if
i jajca in maslo in ositi v Lju-Jajca so plačevale od 12 do r'tl	komad, maslo pa kilogram
V, ^ dalje. Druge so zopet dajale it) ^Pnine" na dve kroni — po 10 do ^^'narjev, češ, da s tem niso za reč b0 .Potirano. To vse je prepoveda-in^Vato so bile obsojene v zapor T^j )lri> bode odvzela obrtna pravica, "c (i . Runke so začele take nakupni-lit^^'ati. V bližnjih vaseh Novega
Se to zelo ponavlja, tyfj^dlikovanja. Častno svetinjo za rbi|CJtt.'etno zvesto službovanje je l^j Voi nadučitelj IX. razreda Pu-J^iaflti	VOJ- 8c°Kr' zavodu.
^/'^oracijo je dobil polkovnik 17. V,r?nc *>erner. poveljnik nekega Vilt]/J' l>p- Ponovno najvišje po-?9. dr .1>r'z"anje je dobil poročnik 30. Sl„0 JUr; Ivan Kavčič. Najvišje po-1() 1>r'znanje sta dobila: stotnik 4. k' P AP' ^Iat,imir Plesnik in stotnik Nč n-V(fUst Ribič- Srebrn zaslužni e^bilj. 1 tr»ku hrabrostno svetinje sta j CSetn"c 3. gor. top. p. Leopold 1%. yr®z- desetnik sap. stot. 4-9 Iv. vl Pion- zasl"zno svetinjo je do-
v Sr'.") 3" pion- bat- Stefan >j« hrabrostno svetinjo 2.
!' Mi|lt|.?bil rez. desetnik 4. trd. top. t>0 1C L®°Pold. Bronasto lirami top SVet"»)o je dobil topničar 4. Lavrenčič Ivan. 1 križec Fran Jotipovega re-
zaslužni križec 3. vrste z voj-
— Pozdravi naših junakov. Ljub ljanski "Slovenec" je prejel 19. jan naslednjo dopisnico: Ponosni 'smo, da imamo ramo ob rami hrabre Slovence, ki nam s krepko desnico pomagajo trebiti italijanske izdajice. "Slovenec in Hrvat" ostaneta za italijanski narod najstrašnejši spomin. — Prisrčen dal matinski pozdrav z bojišča vsem do brim Slovencem in ljubeznjivim Slo venkam, ki se morejo po pravici po našati s svojim imenom! Živeli Slo venci! Narednik Prodan Cvetko, de setnik Sesan Orlando, Petkovič Ivo razvodnik Bučevič Marko, Bragulin Grgo, pešci Prodan Bartul, Miljas An tun, Butarin Petar in vsi Dalmatinci.. dalm. pešpolka, 3. stotnija. — Po pet mesečnem obstreljevanju je naša četa 40 Slovencev pri 4. stotniji še vedno krepka in vztrajna v brambi dober dobske planote. Srca niso nam upad la ne opešale moči! Iskrene pozdrave pošiljajo: Četovodja Maks Kenda, Fr, Zorman, desetnik Franc Slabe, podde setnik Jas. Wizer, Jakob Makovec, Fr Hladnik, Jože Grm. — Nebroj prisrč nih pozdravov vsem cenjenim čitate ljube Adrije mornariški podčastniki J. Florjančič, Dravlje, Leopold Blažič iz Opatjegasela pri Gorici, Alojzij Do lene iz Gor. Logatca, Alojzij Iršič iz Meslinja, vsi na Nj. Vel. ladji "Prinz Eugen". -c- Podpisani, doma iz Gonjač obč. Šmartno, Brda — Kojsko pri Go rici, naznanjamo z Dunaja, da smo hvala Bogu še vsi zdravi ter želimo isto tudi svojim domačim, prijateljem in znancem. Pošiljamo prisrčne po zdrave fantom in možem na bojišču in vsem beguncem ter jim želimo na sko-rajšno srečno svidenje na domači, tleh. Dotlej pa potrpežljivo prenašaj mo vse vojne križe in težave, ki nam jih je ljubi Bog vsem skupaj v prid obrne. Jernej Koršič, kovač, Filip Bizjak, Ignacij Simčič, Peter Lenar dič, Janez Lipicer, Ivan Peršolja, Ivan Prinčič. — Prisrčno pozdravljamo vse begunce tolminskega okraja, posebno pa naše Volčane in Volčanke, o kate rih že od začetka vojne ničesar ne ve mo. Franc Jug. — Srčen pozdrav in na veselo svidenje po končani vojni v "Dvoru" pri kozarcu brica kliče severnega bojišča vsem znancem števerjanskim fantom na Dunaju: An ton Makuc, konjski zdravnik iz Grojne pri Gorici. — Prisrčne pozdrave poši lja narednik Fr. Komatar. t
— Izredno častno posmrtno odliko vanje padlega junaka. Že po prvih mesecih pričetka vojne se je na gali škem bojišču odlikoval s posebno hra brostjo nadporočnik Leopold Stiasny isin Slovenca, vojaškega nadoficiala Al Stiasnyja v Inomostu in nečak okraj nega šolskega nadzornika Ludi Stia nyja v Krškem. Vzel je Š svojo kom panijo Rusom skoro. vse konje jedne baterije in eden top. Za ta drzni, po gumni čin si je prislužil "vojaški za služni križec I. reda"; dobil pa je tudi precej tekže rane na obe roki. Ko je čez pol leta ozdravel, pohitel je ves navdušen na "verolomnega" Italijana Žalibog ni dočakal popolnega poraza tega sovražnika. Ze 28. oktobra p. 1 je padel ta pogumni častnik v najzve stejšetn spolnovanju svojih dolžnost pri odbitju silnega sovražnikovega na
pada na tolminskih planinah na čelu svoje hrabre kompanije, zadet v glavo; bil je takoj mrtev.
S svojim neustrašenim, hladnokrvnim nastopom je bilo omogočeno odbiti srditi napad, pri čemur je imel so-ražnik jako velike izgube na moštvu. Žalibog je ta nenadni napad zahteval tudi na naši strani žrtve: dva častnika precejšnje število moštva. Zaradi tega junaškega čina je bil mladi častnik priporočen za posebno častno odlikovanje. Pretečene dni so bili njego-stariši obveščeni o posmrtnem odli-, kovanju svojega nepozabnega, blagega sina z: "Redom železne krone".
Blagima slovenskima roditeljema naj naj bode o prebritki izgubi tako vz-glednega, predragega sina tolažljiva zavest, da je junaški pokojnik, posve-tivši vse svoje mlade moči vojaštvu, žrtvoval tudi svoje mlado življenje za svojega Najvišjega poveljnika, ipre-tlega cesarja, za svojo ožjo in širjo domovino.
Padli nadporočnik ima še tri brate vojni, od katerih sta dva častnika, ki <sta bila tudi že oba ranjena; tretji brat je prostovoljec pri tirolskih strelcih. Bratu, poročniku Mirku, je bila priso-jena zaradi hrabrega vedenya pred sovražnikom odlika: "Signum laudis". Mati teh junaških pogumnih sinov je hči, po vsem Dolenjskem dobro po-znatega poštenjaka, pokojnega nad-čitelja Janeza Novaka, nazadnje službujočega v Šmihelu pri Novem mestu.
— Iz Preloke. Padel je za cesarja in domovino naš rojak in vojak Miko Starešinič, posestnik, ki zapušča enega otroka, ženo in staro mater. Kot vojak je zvesto služil že štiri leta in postal korporal. V Galiciji ga je zadela sovražna kroglja že 12. februarja m. 1. Pokojnik je bil povsod in posebno med 'sosedi zelo spoštovan in priljub en, zato ga tem bolj obžalujemo vsi domačini.
—Žužemberk, 17. dec. Živ zgorel. Ant. Mladič, pd. Veselov odče je sa-motaril že dolgo v svoji hiši v Žužemberku. Žena mu je bila umrla, sinovi žive v Ameriki, zanj se pa ni nihče dosti brigal. Pred dobrim tednom u-dari ljudem na poti k zornicam zoper-ni duh v nos. Gredo v vežo. Polno dima. Odpro vrata in — groza! Ob steni so ležali ogorki postelje in med žerjavico in pepelom stari mož ves gorel. Imel je navado, ogreti si noge toplo opeko, položeno v posteljo. To je storil najbrž tudi prejšnji večer. Po nesreči se je gotovo držala opeke iskra ki je užgala slamo v postelji in prinesla možu žalosten konec. Če bi bilo v izbi dovolj zraka, bi bila tudi hiša žrtev plamenov.
Na Dvoru je pa posetila smrt, neizprosna žena, hišo znanega trgovca in posestnika Možeta. Soproga je o-bolela na pljučnici in je nepričakovano podlegla v par dneh. K sreči so jo mogli še prevideti. Blaga gospodinja je bila splošno spoštovana in priljubljena, kar je dokazal posebno velikanski pogreb, ki ga še ni bilo enakega na Dvoru.
CARNEGIE PREZIMIL V FLORIDI NA DOMAČI LADJI.
Andrew Carnegie, ki ima baje samo še $60,000,000 od svojega pol bilijona, je letos prezimil v Floridi, krožeč po morju na krovu svoje domače ladje "Everglades". Kapitan in moštvo in Carnegie sam so bili fotografirani pred odhodom na morje.
kolici in sleparil lahkoverne ženske na ta način, da se jim je predstavlvjal kot uradnik okr. glavarstva, ki ima nalog, pregledati dovoljene državne doneske družinam vpoklicanih in jih po svoji previdnosti znižati ali zvišati. Proti plačilu 1 do 2 K je seveda povsodi "zvišal". Na roki je nosil črnormen trak.
— Odlikovanci 7. pešpolka. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik Miroslav Buckeisen in poročnik Iv. Kancz.
Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Ivan Fitz.
— Srečna operacija. G. Janko Skr-binec, nadučitelj v p., itd. v Višnji gori, je bil v ljubljanski bolnici srečno o-zdravljen na očesni mreni. Ni čuda, da je obolel na očeh, saj je služboval nad 51 let kot učitelj in vrhutega poučeval še v godbi in petju. Povsod, kjer je služboval, so ga učenci spoštovali in ljubili; pri ljudstvu pa je še posebno priljubljen zaradi lepega cerkvenega petja.
—Utopljenca Jožefa Mavsar, ki je 18. nov. utonil v Krki pri Mačkovcu, so potegnili iz vode dne 12. dec. Zasledil ga je žihovski ribič Vrtačič pod mačkovsko cerkvijo na desnem bregu Krke zapletenega v vejevje.
— Slovenec in Hrvat na Podgori in Oslavlju. Zagrebške "Novine" poročajo z italijanskega bojišča: Evo ga med nami! Kakor da bi ga bila prinesla vila. Ravno tedaj so Italijani najljutejše naskakovali. Pomešali so se levi proti Italijanu. To je bilo ravno na Podgori in Oslavju. Naskakovali so Italijani kakor besni, a naleteli so še na besnejše. Padal je laški bataljon za bataljonom. Padlo je, žal, tudr dosti naših, a ljutejšega sekanja in klanja si tudi ni mogoče niti misliti! Groza se polašča človeka, kadar pomisli na ono silno klanje. Tu se je uresničila tudi tista slovenska: "Ne umaknemo se, dokler je le eden živ!" Najslavnejše strani v zgodovini človeškega rodu ostanejo dnevi, ko so se ti Janezi borili skupaj z dalmatinskimi Hrvati na Podgori in Oslavju. Najljutejše bitke, a tudi najsijajnejši u-spehi. Nekoliko bataljonov obeh bratskih narodov: Hrvatov in Slovencev, je uničilo več brigad Italijanov. To junaštvo je bilo do onega časa nevidje-no in neslišano. Take čudeže dela samo ljubezen k rodni grudi, nadahlje-njena s polnim zaupanjem v Boga. Dokler sije žarno solnce, ostane vam večna slava, naši Janezi, skupaj z brati Hrvati iz Dalmacije. Vem, da vas bo Italija večno črtila, ker ste ji tu poklali sinove. Toda krivi niste vi nego sama je kriva. Vsakemu izdajalcu se zgodi tako!
—	Odlikovanci 87. pešpolka. Zlato hrabrostno svetinjo so dobili; častni ški namestnik Dolinšek Avgust, četo vodja Jelenko Ivan in poddesetnik Barbej Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poročnik Heller Miroslav, praporščaki Grilc Josip, Heller Leon, Urih Jurij in Evers Hugo, štabni narednik Rožman Ivan, četovodje Čobal Anton, Kune Ignacij Lang Martin, Petclinšek Anton, Ur naut Roman, Zgank Josip in Urlep Iv., enol. prost. tit. četovodja Trstenjak Maks, tit. četovodja Sekirnik Jurij, desetniki Fon Anton, Kokol Ant., Marn Vinko, Matko Franc, Požin Ivan, Ter-nik Heliodor, Vidovič Ivan in Žibert Franc, infanteristi Cvetko Ivan, Glažar Tomaž, Gabrijan Jakob, Lesnikar Fr., Pukl Josip in Turnowsky Jaroslav praporščak 7. polj. top. p. Pelan Stanko, prideljen 87. pp.
—	Odlikovanca 47. pešpolka. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila: štabni narednik Rossnegger Karel in četovodja Horvat Anton.
—	Nepojasnjen vzrok smrti. Dne 10. .febr. so našli v njeni koči mrtvo 451et-no gostilničarko Terezijo Kos v Pra-gerskem. Ležala jc v veliki mlaki krvi. Ne ve se še, ali je ponesrečila ali je ubita. Raztelesenje je dognalo, da je izkrvavela. Našli so tudi na mrtvem telesu rano.
—	Zasačen slepar. V ptujski okolici je orožništvo prijelo 51Ietnega na O-grskem rojenega in v Celje pristojnega sobnega slikarja Antona Florjane. Aretiranec se je potikal po ptujski o-
— Iz baške doline. P. 13. febr. 1916. (Pogreb župnika Josipa Fabjan.) Danes smo izročili materi zemlji truplo pokojnega svetolucijskega župnika Josipa Fabjan. Odkar divja vojna v naši deželi, ni še videl Podmelec toliko civilnega ljudstva skupaj, kakor danes, ko je sprejelo podmelško pokopališče v svoje naročje zemeljske ostanke moža, ki mu ga morda ni enakega med
/semi, ki počivajo na melški božji njivi. Kljub temu, da niti v najbližjih krajih ljudje niti vedeli niso, da se vrši pogreb že danes-predpoldnem, se je vendar zbrala velika množica, da izkaže blagemu župniku zadnjo čast na zadnji poti. Videl si ljudi iz najbolj oddaljenih hiš svetolucijske župnije, iz Loga, Modreja, Modrejc in drugod. Vse je prišlo, kar je le moglo in kar je vedelo za pogreb, ne glede na težko-če in nevarnosti poti v teh krajih. Kdor je videl te ljudi, je moral že iz tega spoznati, kako ljubljen in kako spoštovan je bil pokojni gospod Fabjan od svojih ljudi. Včeraj popoldne so prenesli pokojnikovo izkrvavelo truplo v podmelško župnišče in tu je ležala krsta z dragimi ostanki do danes zjutraj. Tragična usoda je zahtevala, da pokojniku ni bilo usojeno, da bi spal kot svečenik "ogrnen s plaščem črnim, ki s trakom je našit srebrnim,.Na pri-prosti nizki podstavi je ležala med še-sterimi svečami krsta, zabita, zaprta. Kakor je bil pokojnik v vsem svojem življenju skromnejši nego drugi, tako je ležal tudi na mrtvaškem odru skromen, ponižen... V vojski je padel junaške smrti, kakor vojak je počival na mrtvaškem odru... Brez posvetnega blišča, brez črnih preprog in umetnih vencev... Le več lepih svežih šopkov nemu pastirju zvesti Svetolucijani.
Nekaj pred deveto uro se je vzdignil pogrebni sprevod iz župnišča. Pred krsto domača dva duhovnika in sveto-lucijski rojak podbrški g. župnik Kra-gelj, za krsto dolga vrsta Svetolucija-nov in druzega ljudstva. Podmelški pevci tso pred župniščem zapeli žalo-stinko in potem smo šli proti cerkvi "težko pot, tožno pot, ko od srca srce se loči." Dolg, dolg sprevod, večinoma ženske otroci in starčki, malo mladeni-čev in mlajših mož, — ki jih večinoma ni doma. Brez zvonenja, molče smo spremljali tega vrlega moža k grobu, mesto zvonov so grmeli semgor od Tolmina streli topov... Zadnja pot junaka — duhovnika! Zvonovi <so molčali, a peli so mu topovi...
Da izkažejo junaškemu župniku zadnjo čast, so prišli k maši zadušnici v cerkev tudi zastopniki vojaštva. V cerkvi so položili na krsto imenom... kora lep venec. Okoli 30 častnikov je prišlo na pogreb, celo ekscelenca, poveljnik ... zbora in divizijonar sta počastila s svojo udeležbo spomin v vojni padlega duhovnika.
Po odpeti črni maši, po mrtvaških obredih v cerkvi in po tolažilnih be
sedah žalostinke"--le križ nam
sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami...", so odnesli krsto tja dol na pokopališče in jo položili med nemo, tiho žalostjo ljudske množice dobrega gospoda Fabjana k večnemu počitku. Zopet brez zvonov, brez nagrobnih govorov, tiho, skromno... Le
domači pevci so v tolažbo zapeli še "Jamico tiho" in potem smo šli. Vsak, kdor je pokojnika poznal, je čutil in razumel, kaj smo vse izgubili in posebno kaj je zgubila ž njim Sv. Lucija. In zato ni bilo treba ne govorov ne proslavljanj ob odprtem grobu, kakor se to godi ob podobnih prilikah... Vsa množica je predobro vedela brez tega, kaj je bil pokojni župnik Fabjan, ki si je postavil neizbrisen spomin v srcih vseh s svojim delovanjem med svojimi župljani, za katere je živel in za katere je žrtvoval vse — tudi svoje življenje. Ko so bobnele grude prsti na krsto, so grmele tam doli okrog Tolmina laške granate svojo grozno pesem, a mi ob grobu smo ta čas skoro hujše čutili izgubo pokojnega Fabjana nego vse druge neštete izgube, ki jih mora prenašati naša domovina tod v naših po grozni vojni tako kruto tepe.' nih krajih... ■
— Hrvatje in vprašanje grba. Zagreb, 13. jan. Predposvetovanja hrvaške regnicolarne deputacije za utrdil tev vprašanja o grbu so končana. Člani Starčevičeve stranke, ki pripadajo deputaciji, so stavili predlog, ki odgovarja državnopravnim načelom stranke. Čista stranka prava se posvetovanj sploh ne udeležuje, ker je iz načelnih ozirov odklonila volitev v deputacijo. Prihodnja seja v soboto. Poročevalec poslanec dr. Kriškovič bo podal na podlagi dosedanjih posvetovanj izdelan elaborat, s katerim bodo stopili Hrvatje pred ogrsko regnicolarno deputacijo.
Redek slučaj promoviranja.
Dne 13. jul. 1912 je promoviral na graškem vseučilišču za doktorja mo-droslovja topničarski stotnik v pokoju Jaro Parali po dovršenih vseučiliških študijah na graškem vseučilišču. Razen nekega pruskega stotnika, ki je leta 1867. postal doktor modroslovja, je to edini slučaj, da je napravil častnik doktorat iz modro'slovja v popolnem obsegu kot glavni predmet. Parali je kot pisatelj na glasu in so njegova dela prevedena v večinoma vse evropske jezike.
Znamenje časa.
V neki občini na Češkem je bilo razpisano mesto občinskega redarja z letno plačo 500 kron. Za to mesto se je oglasilo 96 prosilcev, od katerih jih je imela ena petina srednješolsko izobrazbo, pet pa celo maturo.
— Avstro-italijanska vojska se predstavlja v soboto 1. aprila v Grand teatru v Jolietu. Pridite vsi! — Adv.
P
IRUHE iN PISANICE
-ZA-
VESELO VEL1KONOC
najraje pošiljajo rojaki in rojakinje iz Amerike STojcem
y staro domovino V GOTOVEM DENARJU
To Vam pa najsigurneje, najhitreje, najcenje in najtočneje izvrši stara in zanesljiva domača tvrdka
AMERIKANSKI SLOVENEC
1006 N. Chicago St.
(Bančni Oddelek)
Joliet, Illinois
PRAVE CENE DENARJA NAJDETE NA PRVI STRANI "A. S."
Mi garantiramo vsako pošiljate?, da denar ne bo zgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.
WMBMMmmMmflWMmm)
"DOLINA KRVI"
(GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA.
Spita! Patrick A. Sheehan. ^f Iz angleščine prevel Franc Bregar.
(Konec.)
"Ali jaz, gospod župnik?" je vprašal Sam, kakor gi ga ta nedolžna beseda bila kaj zadela.
"Vem," sem nadaljeval, kot da ga nisem slišal, "da ste strašno dober človek, toda danes boste imeli velike iz-kušnjave. In gospodu Kaseyu je zelo veliko na tem, da bo vse prav in pošteno. Ali bi ne bilo žalostjio," sem rekel in se ozrl okrog z občudujočim pogledom, "če bi se pri tej veličastni, odlični slovesnosti kaj primerilo, kar bi omadeževalo čast in slavo vse župnije, da, vse dežele?"
"Da, sramotno bi bilo," je odgovoril Sam ponižno. "Glejte! Hočem Vam obljubiti v božjem imenu, da ne bom pokusil kapljice svoj živ dan!"
Pokleknil je in jaz sem ga zavezal, da ne sme piti, dokler ne mine svatba.
Terence Kasey je točno prišel, si vse podrobnosti ogledal in pohvalil ter ves žarel sreče. Tessie je hotela skromno in ponižno iti peš v cerkev kakor vse druge neveste v župniji. A on ni hotel o tem nič slišati. Naročil je sijajno, dvovprežno kočijo iz Mallowa z dvema konjenikom. Mislim, da je Tessie zaradi njiju omedlela. Ravno preden so se napravili v cerkev, se je je namreč lotila lahka omotica, toda hitro se je zavedla in bila potem bolj sveža kot kdaj prej. Kako da je bila oblečena? Ah, o tem se ne menim. To vrstico bom pustil prazno. Ne znal bi si pomagati s francoščino. Toda to vem, da je imela prstan, ki je tako žarel, da bi mogel razsvetliti nebeški obok, če bi ugasnile vse zvezde. Te-ga-le mi pa ne pripovedujte okrog: besna, nespravljiva mala upornica, ki se je ponižala za družico svoji sestri, je brez sramu nosila in razkazovala — pa ne! Tega ne smem povedati. Thade Murphy živi še vedno. Obred je bil hitro končan, hitro in molče je minila sveta maša, ki druži vsa katoliška srca "od solnčnega vzhoda do zahoda", hitro so podpisali zapisnike in potem je Kathleen — ali naj povem? Da, povem v njeno čast — poljubila svojega svaka in ta mali čin ponižanja je izbrisal mučni spomin na nesrečno dedščino eramote, ki je spremljala življenje Nodlage in njenega sinu.
Kdo je bil na svatbi? Vsakdo. In vsakdo ni bil le izborne volje, temveč
tudi čutil del prekipevajoče sreče ženina in neveste. Na Irskem imamo navado, da kaj radi spodmaknemo lestvico rojaku, ki se hoče dvigniti do najvišjega vrhunca, četudi se pri tem pobije ali pokveči za vse svoje žive dni. Toda ko pride srečno do vrha, zavihtimo vsi klobuke in kličemo: Hu-ra! Tako so ta dan vsi le čestitali srečnemu paru; spomini na preteklost so bili pozabljeni in pregnani in upi v bodočnost so bili solnčni in zlati. Zakaj bi kazali ubogo človeško naravo vedno v najslabših, najtemnejših potezah, ko je tako lehko obrniti tudi nje lepo, dobro, ljubečo plat?
Krona vsega je bil slaven pevec balad — kakor kak starodaven irski bard — ravno pred oknom hotela, ki ni le ponavljal velikih spevov preteklosti, temveč jih je znal tudi prikrojiti sedanjosti. Tako sem vsaj sklepal iz prvih verzov, katere edine sem odlikoval s tem, da sem si jih zapomnil:
Gospe in gospodične in vrli vi možje, poslušajte, kak mične zdaj pesmi mi privre.
Opeval bom junaka, ki ženi se vesel, ki ga je tekma vsaka ovenčala s častjo.
Spominjam se pa medlo, ker me je motilo žvenketanje kozarcev, rožljanje nožev in vilic, bučne šale in smeh veselih gostov, da so proglasili Tessijo za najbogatejšo nevesto na Zelenem otoku, kar zadeva osebne vrline — in to je velika beseda. Tako je razposajena radost naglo rastla, govorili so napitnice, prepevali pesmi, dokler ni neizbežna in neizprosna roka pokazala na uro, ko sta morala mlada, srečna poročenca oditi, da ujameta v Mallowu vlak proti — Parizu, če ne zamerite. Da, Terence ni hotel nikamor drugam. Tessie je želela v irski Killarney, to(i^ on je ta predlog zaničljivo zavrnil. V veselo prestolnico morata in nikamor drugam!
Samo nekoga ni bilo sredi tega veselja — male, uvele postave, ki je jasno sijala Terencu oni poletni večer pod glogom v Ballinsleji. Ostala je doma in je molila za svojega otroka rožni venec. In ko so jo ljudje dražili, koliko dobrega je zamudila, je odgovarjala, da ji j« pjen mali, rjavi samovar ljubši kot vse razkošje. Ko se je Tessie vrnila, da se preobleče, se je mati hitro, nakratko, ljubeče poslovila od nje. Bojim se, da se je Kathleen spričo tolike dobrohotnosti in ljubeznivosti svojega svaka odpovedala vsem svojim načelom. Vsaj strašna beseda "sin ovadnika" ji ni nikoli več prišla na jezik in je ni nikoli več spekla v srcu.
Nekaj tednov pozneje sta se Terence in njegova mlada gospa udomila
v svoji lepi hiši ob Shoshonskem jezeru. On si je na vso moč prizadeval preprositi Noro in Kathleeno, naj prideta k njima. Toda Norah se je držala starih navad in je bolj ljubila malo prodajalno, malo sobo, mirni prostorček v cerkvi in svoj mali, rjavi samovar kot kamenito palačo ob slikovitem jezeru. Razentega je verjetno, da bo Tessijino pregnanstvo kratko. Lepota Irske, njene bajne pokrajine, stare sladke vezi in prijateljstva, ki so nanovo oživela, čuvstvo, da je doma, dobra srca in bratske roke — vse to je na Terenca Kaseya vplivalo. Lotilo se ga je domotožje in zdi se mi, da hrepeni po strastni tekmi na starih poljih, kjer bi vihtel svoj s srebrom o-kovani lopar, ki ga mu je podaril naš klub ob njegovi poroki. Pride morda dan, ko bo prodal svoje posestvo in hišo in si kupil malo, toplo gnezdo ob kaki opevani, žuboreči reki stare dežele. To želimo vsi. Stari red se iz-preminja! Irska zemlja se vrača zopet v irske roke. Mnogi zapuščeni dvori po irskih tleh in mnogi podrti gradovi strme iz svojih zevajočih o-ken proti morju, kakor bi klicali izgnanim Keltom:
"Vrnite se! Vrnite se! Vrnite se v deželo svojih očetov! Naj slišimo še enkrat v svojim sobanah mehke keltske glasove, pod svojo streho smeh vaših otrok, na svojih dvoriščih ječanje dud in brenkanje harf, krik svojih mladih mož na travnikih tam ob reki, stare, smrtnotožne pesmi s polj, vesele igre tam na tratah, s plevelom pre-rastlih, kamor zro naša ubita okna. Vrnite se! Vrnite se! Dnevi so mračni in kratki, odkar ste odšli; na Irskem ni solnca in noči so dolge in strašne! Na pokopališču, od meseca obsijanem, počivajo kosti vaših dedov! Njihove nemirne duše hodijo po vseh dvorih in kočah in ječanje njihovih zloslutnih duhov se razlega preko polj in preko hribov! Nikoli se ne bodo umirili, dokler ne padejo vaše sence na njihove grobove in dokler ne zganejo vaše molitve kakor nočen veter bršljana na
razsutem zidovju!"
* « *
Preden smo dali to povest tiskati, smo prejeli sledeče pismo, ki naj ji bo uvod, zagovar in razlaga:
"Glenanaar, La Shoshone, WY. Dragi gospod župnik!
Da! Jako rad dovolim. Pripovedujte mojo povest vsaki irski hiši. Jaz imam najboljšo in najljubkejšo ženico od Floride do Vancouverja ter pokam s prsti vsemu svetu pod nos. — Z odličnim spoštovanjem
vdani Vam in zvesti
4
sin -Nadloge."
Moj prvi literarni uspeh.
Napisala Julija Closson Kenley. Poslovenil Jaklič.
Napisala sem celo kopico, toda tiskati niso hoteli ničesar. Uredniki so mi pošiljali rokopise nazaj z dobrim nasvetom, da naj kupujem njihove časopise in pridno prebiram njihove listke. Res sem kupila sedem številk in prečitala sem vse zgodbe skrbno in pazljivo. Doma v svoji družini sem bila sitna kot čmerika.
Naučila sem se, kako se morajo pi-. sati povesti; imeti morajo junaka in junakinjo v ljubezni. V začetku junak navadno sovraži deklico — zakaj, to mi ni bilo nikdar jasno; na koncu jo pa prične ljubiti. To dejstvo razkrije tako, da "njegovo srce umira", ko ga ona zapušča. To se pa ne sme smatrati za kak življenju nevaren pojav, ker pri tem se on ne počuti prav nič slabo. Včasih sta ti dve osebi stara znanca — a to nič ne de, če se odštejejo vse okoliščine; ne govorita za las pametnejše.
Rabila sem denar, to je moja navadna potreba, in raditega sem se odločila, da napišem zgodbo po okusu širše mase. Pisala sem na surov papir in s srebrnim peresnikom. Prepričana sem bila, da je to edina prava pot, če hočem napisati povest, s katero mi bode moči prodreti.
Prva ženska vloga je dobila ime "Grace", in glavni junak je bil "Jurij". Jurij je spoznal Grance pri lawn tenisu, "ko so ptički žvrgoleli nad njunimi glavami". Sicer dobro vem, da na dobrih igriščih ne stoje nikdar drevesa — ali ptiči so še vedno žvrgoleli v vsaki povesti, katero sem kedaj čitala in smatrala sem za potrebno pustiti to žvrgolenje. Jurij je dejal:
"Miss Silverthorn, rad bi vam nekaj povedal, nekaj tako velikega, da po-menja zame življenje ali smrt." Spominjam se dobro, da jo je dobil na samem.
Hotela sem izrek spremeniti, čeprav sem ga — o ti ljuba stara lajna! — samo prepisala; glasil se je pravzaprav tako-le:
"Miss Silverthorn, rad bi vam nekaj povedal, nekaj tako velikega, da pomenja zame življenje in smrt. Ali radi jeste gibanice?"
Pustila sem ga reči to, ker si nisem
mogla misliti, da bi bil kaj drugega v stanu povedati, sklepala sem: če jaz nič drugega ne vem, kako naj šele tepec Jurij kaj ve!
Potem sem opisovala, kako sta stopala po hribu do neke poletne ute. Sama sebi se mse zdela oslovskemu gonjaču podobna. Hrib sem napravila zelo strm, da je Jurij čutil "mehak, neprisiljen pritisk njenih prstov, ki so tičali v finih rokavicah." Uta je bila "poletno bivališče z razgledom na mr-mrajočo reko in na zibajoče se rženo polje". Kako se je zibala rž, si ne morem predstavljati, ker Jurij je dejal proti Grace, da ne čuti najmanjšega vetriča. Mogoče se je rž priklanjala na čast Juriju, ker sta bila že stara znanca.
V	nadaljevanju moje povesti je postajal razvoj brezupen. "Veter je pihal v njene kodre, ki so ji padali po tilniku." Do vsega je prišlo, samo poreden veter se ni hotel prikazati, in k temu se je še to pridružilo, da so Jurijeve ustne segale samo do njenega tilnika, a vendar sem preje opisala, da je Jurij "visoko vzraščen s fino oblikovanim obličjem," in da je bila Grace mala in nežna kot pomladanska roža." Vseeno, sklenila sem, da se stvar razvija svojim potom, da bi videla, kaj bode pričel opisovalec. Znal si je pomagati iz zadrege; dal je Juriju polno brado. Jaz sem molčala, ker poznam risarje; bila sem vesela, da Jurij ni dobil na sliki kozje brade.
Dolgo časa nista bila na hribu, kar si je Jurij zlomil nogo. Sicer je bilo prehudo, da se je to zgodilo — ali vendar je morala Grace dobiti priliko, "da je poljubovala njegovo nezavestno o-bličje z vso strastjo prve ljubezni."
Ko se je zavedel, jo je pogledal in ji zaklical: "Rešili ste mi življenje. Kako naj va mto povrnem?"
Nisem vedela, kaj se na to navadno odgovori, pa sem pripravila dve slami-ci za žreb. Potegnila sem daljšo. Dejala je torej, gledajoč proč in s solzami v njenih velikih očeh:
"Dragi Weatherspoon, to naj nič ne pomenja, ne mislite nič več na to." Sicer je bil to nesrečen preobrat, a kriva je bila samo daljša slamica.
Jurij si je zakril obraz in vzdihoval je: "Gorje mi! Grace Silverthorn, moje srce, ah, moje srce je strto!"
Grace je bila pametnejša — njo sem imela že od začetka povesti rada. Dejala je:
"Bodite mož, Jurij Weatherspoon!"
Poročila sta se, in "nevesta je bila vitka in bleda kot pomladna lilija."
Jurij se je v resnici vedel kot mož — bila sem navdušena za Jurija. "Ko je stopal k altarju, je bila njegova hoja ponosna in trda," njegova noga je ozdravela v štirinajstih dneh.
In zadnje, kar sem slišala, je bilo, ko je dejal, gledaje v Gracine oči:
"Ljuba ženica, glejva, da bodeva vedno srečna v ljubezni na igrišču življenja."
Lepa zgodba je bila — tako življen-sko resnična, kakor jo ljubi občinstvo. Podpisala sem se: 'Anthony Trollope'. Urednik, kateremu sem poslala zgodbo, mi je hitro odpisal, če sem v sorodu z angleškim novelistom Trollope. Odgovorila sem: Ne, toda moja stara teta je nekdaj Trollopeju sobe čistila.
Takoj nato mi je nakazal trideset dolarjev. Priobčil je mojo zgodbo s pripombo, da se v meni obeta še p!o-> dovita angleška novelisti-nja.
V	noči nato sem sanjala, da stojim pred nagrobnim spomenikom z napisom:
"Tukaj počivata Jurij in Grace."
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Vsa vas obsojena v zapor.
Iz Bukarešta poročajo, da je v mali vasi Kukar pri Ploještu sodno uveljavil neki tamošnji graščak svoje pravice na neko občinsko posest, vsled česar so kmetje priredili pravcato vstajo. Vojaki pa so izgrednike zaprli in sodišče je obsodilo vse odrasle iz vasi obojega spola v zapor. Obsojence bodo v oddelkih po 50 do 60 oseb spravili v ječe.
Šolo za kupčevanje z živino
namerava ustanoviti zveza trgovcev z živino v Nemčiji. Predsednik zveze je imenoval komisijo, ki ima nalogo izvršiti potrebno pripravljalna dela.
Dobra razlaga.
"Kako se morete vendar vsak večer napiti?" "Vidite, to je tako. Ko sem izpil pet, šest vrčkov, pa postanem kar drug človek. No! in ta drugi človek mora tudi nekaj dobiti."
SETEV — HRANA.
Kadar hočete kupiti seme detelje in alfalfe (nemške detelje), timotij, vrtne trave, koruze ali kakega drugega semena, pridite v našo veliko prodajalno. Istotako imamo zalogo vse vrste se-, na, piče za kuretino in veliko zalogo moke, krompirja in semenskega krompirja. Chicago tel. 1223.
FOGERTY'S BIG FEED AND SEED STORE,
609 N. Collins St. (vogal Ohio)
Joliet, III.	35t4
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland,. O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironvvood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
W. o. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
tOP
MOKe,
■SO
Rto&arettes
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki:
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS
DELO JAMČIMO.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.06
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za'.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ............................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts....:Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS
Dr. Richter's | Expeller
zoper rermati-zem in trganj« bolečine in o* trpnelost členkov in mišic.
Pravo zdravilo }e * zavoju, kakoržnega vidite na sliki.
Zavrnit« vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa piiit. ponj naravnost na
iilMr
& Co. 74-80 Wtik-ington Street
New York.
FIRE INSURANCE.'
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376 1/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL
POZOR ROJAKINJE!
AH veste, kje je dobiti najboljše nit" so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnih
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek4' jene klobase in najokusnejše me*0. Vse po najnižji ceni. Pridite torej xi poskusite naše meso.
1 ' m« i» tot
Nizke cene in dobra postrežba >' j )ti
naše geslo.	80
(»o 5*1
H,
fro t« »ir
Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na vog®" lu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
/le
kjer točim najokusnejše pivo, fina 0 mača in importirana žganja in v'nJ'( 1 ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen ob'5^
1014 North Chicago St., Joliet,
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
M A o Tj. e export

ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St.. Joliet. Ill
Ota telefon 405