Izhaj.a vsak četrtek • Posamezna Številka stane Din 1*50 Celoletna naročnina Din35;— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, St. 16,790 Ljubljana, 17. marca 1938 rrmrrrrr. j,.„ arrrs; U4hi,f,i. Ko.njo^cij, ,,Straže ▼ vihanju." (A. Tep«*) • U.rejui«: R. Čujei, Uredništvo in uprav«: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč) ■J,1!,1! "lilUUi'!!', L?lp IV rs Številka 2Qt Avstrija je bila Umljivo je, da nas Slovence dogodki, ki so se odigrali zadnje dni v Avstriji, še posebno Zanimajo. Avstrija je storila v kratki dobi svo-lega obstoja več političnih napak. 1. Z državami Male zveze je Sele v zadnjem času hotela stopiti v stike. Zanašala se je edi-11 o na Italijo, pa je doživela razočaranje. 2. Koroškim Slovencem ni bila pravična in *d izpolnjevala obveznosti, ki jih je bila v mirovni in plebiscitni pogodbi prevzela nase. ^sak ki je živel nekaj časa med Nem- ili, ve, da .je Nemcem že y, krvi, da s? nikakor nočejo živeti v njihovp miselnost, da dosledno Avstrija je neštetokrat poudarjala, p 1*; n erpšk a in s,pet u e m ik a in da "»če biti nemška. Tako je nehote nastal problem: čemu dve nemški državi druga poleg dr«ge. — Z Avstrijo se nismo mogli nikdar si>oprijazniti, ker ni dala nobene šole koroškim Slovencem, nobenega uradnika, nobenega slovenskega profesorja na celovško gimnazijo, nobenega zastopnika slovenske manjšine n> vzela v vlado, v deželni šolski svet, ker pri Panovski ureditvi države slovenske manjšine zaščitila, ker nikdar na Koroškem ni kak Uradni organ oz. zastopnik vlade spregovoril !kVno uradno kako slovensko besedo, ker jjUnajska vlada, ki ji ne odrekamo dobre vo-,e. ni energično in uspešno uveljavila pToti v°lji koroških deželnih mogočnežev pogojev *a obstoj koroških Slovencev, skratka, ker Avstrija ni konstruktivno, pozitivno ohranila ln gojila kulturno vrednoto slovenske narod* h°sii na Koroškem. t ^ Avstriji je bila dovoljena propaganda ako imenovanih legitimistov za Habsburža-o6'. Uelo predstavniki države kakor kancler u'anik so se nagibali k tej ideji. Zdi se ne-j^rjetno, da so mogli biti politiki v Avstriji ako kratkovidni, da so sredi drugih držav, eskoslovaške, Jugoslavije, Romunije, Italije, ^opuščali tako propagando na lastnih tleh in _ tem v kali onemogočali pravo, iskre-mijaiteljstvo s sosedi. Kajti habsburško j Vstrijo, v katerikoli obliki bi se bila pojavi-®o smatrali sosedi za gnezdo nemira in umevanja v njihovo suvereniteto. °®aodki Časopisje je prineslo obširna poročila; mi Vzamemo dogodke samo idejno: Geslo av-ftjs/kih nacistov: en jezik, en narod, ena dr-^kVa'J* P^vlačno in moderno. Bližina ve-Nemčije, ki se je v njej nauk o nemški '1* nem^ki naciji, nemški duši, nemški veri, str'"1 ^ana*‘zma' ie podžigala naciste v Av-Tas^1' * . mir« v Berchtesgadenu ni bil da^ Nacisti so ga tolmačili tako, ScLiSe ™ora njihovi propagandi (tudi za »An-fro T83** dovoliti popolna svobedk,'avstrijska 11 a pa tako, da mora ostati Avstrija svo- bodna in krščanska- Plebiscit naj bi odločil o tem. Nacisti so bili popolnoma presenečeni in da bi njihov poraz ne postal očiten pred svetom, je nemška vlada stavila 11. marca dva ultimata: plebiscit se mpra odložiti in vlada mora odstopiti, da se zamenja z možmi, ki jih bo nemška vlada določila. Da bi preprečil prelivanje ikrvi, je kancler Sušnik odstopil z besedami: »Umaknem se sili, Bog varuj Avstrijo-« Z evropskega vidika Evropa ima poleg geografske skupnosti tudi neko skupnost idej: Evropa je dala vsemu svetu in vsem kontinentom nove kulturne vrednote: a) idejo vesoljnega bratstva, od Boga hotenega in posvečenega od božjega Sinu samega, ki je to bratstvo posvetil s svojo krvjo; b) ideje nadvredeosti duhovnih in moralnih vrednot nad materijo, gospodarstvom in fizično silo. Imenujemo to s skupnim imenom: krščanska kultura. Nemški narod je bil v srednjem veku nosi-telj in predstavnik evropske krščanske skupnosti v svojih nemško-rtmskih cesarjih. S protestantizmom se je tem« evropskem« poslanstvu odpovedal. Današnja Nemčija je postala najmočnejša politična velesila Evrope, a kakšen bo njen pomen za, evropsko krščansko skupnost? Nemčija, upa bjez dvoma eno zaslugo: borila se je z veliko odločnostjo proti komunizmu in se še boril Toda. prav tako je dejstvo, ki je izpričano v slovesnem dokumentu papeževe okrožnice, da Nemčija podira na lastnih tleh temelje krščanstva in to med protestanti kakor med katoliki. Ostre so besede papeža, ko pravi: Nemčija je »pretol-mačila, obšla, izvotlila, končno bolj ali manj očitno kršila pogodbo« (konkordatj. V tej svoji okrožnici pa mora braniti papež osnove vsega krščanstva, ki so skupne katoličanom, pravoslavnim in protestantom. Braniti mora: 1. nauk o osebnem, vsemogočnem, trioseb-nem Bogu, Stvarniku in končnem dovršitelju svetovne zgodovine, ki ne trpi poleg sebe nobenega boga; 2 .vero v Kristusa, včlovečenega Sinu božjega. Kdor stavi kakega umrljivega človeka ob stran Kristusa ali nad Njega, je lažen prerok; 3. svete knjige starega zakona kot božjo besedo in del božjega razodetja; d- nravnpst, ki je zgrajena na kremenitih tleh vera, ne pa na zgolj človeških določilih ali človeških osnovah; 5. naravno pravo, s prstom Stvarnika zapisano v človeška srca.; stavek: prayo je, kar ljudstvu koristi, je zmoten; nasprotno nikoli ni koristno, kar ni obenem nravno dobro. Zavrniti pa mora papež tudi poganske nauke o duši, ki jemlje svoje vrednote iz krvi in rase. Nemčija se je: podala na zelo spolzka tla poganskih, rasnih; nacionalno pretiranih, pr-oti-krščanskih načel. Ako papež v slovesni okrožnici pred vsem svetom svari kak narod, naj ne zk>ra,hu slojih sil v torbi pr^jU krščanstvu, j,e to zgodovinsko važno dejstvo, ki ga ne smemo prezreti. Toda nemška vlada se od te svoje poti očividno ne da odvrpRi. »Osservatore Romano« z dne 13. marca ugalevto* da je nemška vlada zatrla časopisje, d« pa sama uporablja vsa sredstva moderne propagande: i;«dip, film in časopisje ki se ne morejo hraniti- Najnovejši način je propaganda s časopisom »Pie Parole tor Woche*. ki ga vsak teden nalepijo po vseh zidovih. Prav v zadnjj številki ima napad na katoliško curkov* ki je skrajno zahrbten. Trdi, da je Cerkev zaveznik komunizma, ker je kardinal Verdier v Parizu obrazložil stališče Rima glede ponujene roke. Časopis pravi: »Papež je izjavil, da je pripravljen dati roko komunistom in ž njimi sodelovati... medtem ko »e ve* svet druži v mogočno falango proti komvnizmu ... in kljub temu, da je tenin izjavil, da boljševizem tudi nori, zažiga, uničuje, če mu je koristno ...« - . Tako zavijanje papeževih izjav je zločinsko in nas neizmerno boli. Tako se v Evropi pač ne bo našla prava protikomunistična fronta. Ne dvomimo, d.a bo zdaj v Avstriji vsa mladina, tudi slovenska, uvrščena v Hitlerjugend in da bo vse katoliško časopisje zatrto ali »umgeschaltet«. Protikrščanske sile v Evropi so se s tem vsekakor okrepile in moralne posledice tega bomo čutili na vseh področjih- In mi Sloventll Nedvomno je naš položaj sredi Evrope povsem edinstven: živimo prav na križišču italijanske, nemške in slovanske kulturne in politične sfere. Ob tem zgodovinskem trenutku se moramo zahvaliti božji Previdnosti, da nas je rešila smrtnega objema tujih kultur in nam pripravila dom v Jugoslaviji. Ko bi bila stara Avstrija š e 100 let nadaljevala raznarodovalno politiko, bi bila moč slovenstva zlomljena. Slovenska k u 11 u r a je rešena, v Jugo-' s 1 a v i j i smo. Odtod vsaj prosto in svobodno zremo na dogodke. Ne moremo pa ostati brezbrižni ob dejstvu, da se je pritisk največjega kulturnega bloka srednje Evrope na majhen slov. narod postoteril in da je d e 1 našega naroda zdaj pod nemško državo. Nikdar nismo mislili umreti in tudi koroških Slovencev ne maramo videti umreti. Zdaj se bo pokazalo, kako bo nemška vlada svojo teorijo o čistosti ras izvajala. Eno je gotovo: koroški Slovenci ne spadajo k nemški rasi, torej ne smejo biti izpostavljeni nevarnosti, da bi bili germanizirani. * Predsednik Pax Romane g. profespr Nfko Kuret je odstopil iz osebjih razlogov. Mesfp predsednika P. R. je na prošnjo upravnega odbora. SDZ ▼ soglasju z glavnim tajništvom P. R. prevzel g. profesor dr. Maks Vraber. Vsa katoliška društva v Dubrovniku so sklenila medsebojno zvezo za obrambo javne morale in posvečevanja nedelj ter praznikov. Izreden današnjo številko, pa* misli, alt sl že poravnal naročnino. Če Še nisi, Te pfOSkpo' dp Jo. še danes storiš! Tvoja, naročnina Je edino sredstvo, ki vzdržuje » STRAŽO« J Če m,orešA primakni še kpj za tiskovni sklad In nam pridobi vsat enega naročnika. mam Samozavest naroda Glavna oznaka živega človeka je, da se samega sebe zaveda. Samozavest je tako presenetljiv dokaz njegovega obstoja, da je wxm. sa sd m\w Zavedam se samega sebe, torej sem. Zavedam se samega epbe! Tako samozavest ima le posameznik in — narod. Družina samozavesti nima, ima le družinski ponos, ljubezenske vezi, odnose spoštovanja; vse to jo sicer veže v zaključeni krog, ki pa ni stalen, prej ali slej se ta krog razrahlja in njegovi člani se razidejo v višjo psihološko enoto — narod. Ni točne meje, kdaj posameznik popolnoma preide iz družine. Pravniki so iznašli celo lestvico sorodstev, da bi lažje zasledovali pot posameznika iz družine. Kdaj pa kdo preide iz naroda in stopi ali vsaj hoče stopiti v kakega drugega, je pa čisto jasno opazljivo, ker je narod, če je popoln narod, zaokrožena celota, v katero ni mogoče prodreti kar tako, in iz katere tudi ni mogoče uiti brez posledic. Narod, ki si je s vest te psihološke zaokroženosti, te celote, jo tudi brani in varuje. In samo tak narod je narod v pravem smislu besede, ki si je v zavesti samega sebe postavil najprej nepisana, potem pisana pravila, po katerih posameznik ne more početi, kar bi hotel, ampak je svoboda posameznika omejena v mejah koristi te skupnosti. Slovenci smo že narod. Zavedamo se, da smo po jeziku, kylt^ri,, celotnem duhu neka izoblikovana enota v človeštvu. Neresno početje, £e se i^aki politjki ali tudi samppoliti-kanti v pomanjkanju pametnejšega javnega dela prepirajo, ali je to ljadstvo, ki je y dravski banovini kraljevine Jugoslavije najbolj strnjeno naseljeno, narod ali ne. Nam zavest pravi, da smo tisto, kar se označuje z besedo narod, in to bo manda dovolj. Za to ni treba nobenega glasovanja, nobenih učenjaških razprav, mi se te enote, ki se imenuje narod, zavedamo, torej smo. Kdor se o tem prepira, «STRAŽA V VIHARJU« 78 17. marca 1938 kaže, da nam hoče osporavati to samozavest, ki je v nas; to pa je prazno delo, saj tudi ni mogoče osporavati, ali je kdo žalosten ali vesel, kakršnega se zaveda, tak pa je. Kdor si torej s takimi vprašanji glavo beli, razodeva svojo namero, da kani temu ljudstvu, ki se zaveda narodne zaokroženosti, osporavati pravice, ki mu kot narodu gredo, ker bi bil tako rad krivičen, da bi mu nihče ne mogel očitati, da krši vsaj teoretično splošno priznana načela. Zato je visak dvom o naši narodnosti obenem že napad nanjo, ker dvom od zunaj je ne odpravlja, ampak samo opozarja, da se je nekdo izven 'nje izogiba, da bi mu -je ne bilo treba ne priznati ne po sili zadušiti. Če pa se zavedamo narodne samobitnosti, pa s tem še ni rečeno, da smo enaiki drugim ljudstvom, ki jih omejuje pojem narod. Naša samozavest še ni zgrajena ali vsaj še nima zunanjih potrdil. Samozavest nam sicer daje pojem narodnega izdajstva, vemo, kaj to je, v duši to gnusobo zaničujemo in sovražimo, na zunaj pa še noben Slovenec ni bil kaznovan zaradi narodnega izdajstva, ne od kake zunanje oblasti ne od naroda samega; pač pa je bil že ta ali oni kaznovan zaradi zvestobe do naroda, čeprav večidel le od zunanje oblasti, katere pa so se včasih polastili tudi že narodni izdajalci. Na njivi pri Konjicah je izdihnil akademik Rudolf Dolinar, zaboden z nožem. Ali je morilec narodni izdajalec? In vendar tu ni šlo za kak spor med fanti ali za mejo ali za užaljeno osebno čast, ampak za spor: za narod — proti narodu. Vsi zgrajeni narodi poznajo ta pojem narodnega izdajstva, Slovencem je še precej neznan, zato tudi pojma narodne zvestobe ne znajo ceniti v polni veličini. Sicer oba ta dva pojma poznajo najbolj v dobi svojega nastajanja in obrambe, zato bi morala biti prav ta dva pojma pri Slovencih najbolj ostro razmejičena, z vsemi posledicami, ki iz tega slede. Narod, ki ga druži ta samozavest svoje zaokroženosti, ne prenese, da bi njegove otroke v šoli ali gimnaziji učil kdo, ki ne razume ali ne zna materinega jezika otrok. To bi bilo nekaj nezaslišanega. Slovencem se to primeri in izzove nekako toliko nevolje kakor slaba cesta ali zamuda vlaka. Naša mlada samo- zavest nas še ni tako skovala v enoto, da bi v njej ne imel obstanka nihče, ki našega jezika ne mara, najmanj pa, da bi mogli prenesti, da bi takega človeka sami plačevali; danes pa še »požremo«! Zavest posebne narodnosti tudi o drugih narodnostih daje pravi pojem, da namreč v mednarodnem sožitju narodi drug drugemu nič ne dajo, kvečjemu prodajajo, kadar se med seboj prav dobro razumejo. Samega sebe zavedni narodi niti ob največjih spremembah ne računajo, da jim bo kak drug narod, ki se je pravkar povzpel do silne moči, kaj dal (»samouprave«), da bi se še oni povzpeli in bi ne bilo preveč razlike. Zreli narodi vedo, da v mednarodnem življenju niti pri največjih gostijah ni napitnine. Čutijo namreč svojo zaokroženost in nagonsko računajo z njo tudi pri drugih. Ta strnjenost v samem sebi jim daje pesnike, ki pesnikujejo o domačih pokrajinah, rožah in podnebju, pa ne politizirajo, in politike, ki snujejo, pa ne pesnikujejo. Pa si kljub temu nihče ne upa dvomiti, da so pravi narod, ker vsak po svoje in vsak na pravem mestu to pove. Samozavest je Slovencem že dana, le izoblikovana še ni, ker je bilo za notranje oblikovanje večidel le malo časa, večinoma so bili vsi porabni ljudje le zunaj, na okopih. Čas kaže, da se zaradi nas ne bo ustavil, da bi nas počakal, dokler ne dozorimo. Treba bo pohiteti in delati s podvojenimi močmi. Vsi narodi so večinoma dozoreli v resni in neposredni stiski. Glejmo, da bomo še mi! Cerkev me opominja: Da si torej zagotovimo večno življenje in da bomo mogli dejavno pomagati ubogim se je treba vrniti k bolj skromnemu ž i v 1 je n j u odpovedati se zabavam, ki jih tako obilno, tudi sramotnih in pregrešnih, ponuja svet, in pozabiti nase iz ljubezni do bližnjega. (Pij XI. Divini Re-demptoris 48.) Ob evangeliju tretje postne nedelje So. Pavel nam je zapisal izraz: skrivnost zla. Poosod, kamor se obrnemo, naletimo nanj, in vendar je za nas skrivnost. Kako n. pr. že to težko razumemo, da je imel Kristus ob svojem času toliko nasprotnikov. Poosod, koder je hodil, je dobrote izkazoval, pravi evangelist. In vendar so mu nasprotovali celo civilizirani in kulturni ljudje iz vrst farizerjev. pismoukov in duhovnikov. Ko reši obsedenega iz oblasti hudobnega duha, mu tudi to oponesejo, češ da s pomočjo hudobnega duha izvršuje taku dela. Kristus imenujo to zlobo in zakrknjenost greh zoper 'Svetega Duha. Človeško srce se od Kristusovih časov dalje ni nič izpremenilo. Čisto stvarno in mimo ruzmišljanje o krščanstvu pokaže, da se morajo nurofli tudi n naravnih dobrotah ne glede na odrešenje in zveličanje največ zahvaliti preoblikovalni moči krščanstva. Cerkev je silno, veliko dobrega storila vsakemu narodu, kjer so delovali njeni duhovniki in redovniki. In vendar nikomur toliko ne nasprotujejo in ne nagajajo kakor duhovnikom in redovnikom. Tudi to je skrivnost zla. Marsikomu vzame nagajanje ves dušni polet in ga otopi. Gotovo to ni prav. Drugi sprejmejo trpljenje in delu jo dalje o zavesti, da je trpljenje, ki ga povzročajo ljudje in ga darujejo Bogu, najbojši kapital, ki obrestuje njihovo delo, saj mora ose, kar je dobrega, zoreti o trpljenju. Isto stališče mora zavzeti tudi katoliški laik. ki hoče pomagati pri katoliški akciji. Nasprotovanja in nagajanja ga ne smejo streti. Je skrivnost zla; pa je tudi premoč dobrega o Kristusu! Po Njem deluje cerkev in po njej njeni duhovniki. Z njimi in ob njih pa tudi katoliški laik. Bes pa je. da najbolj boli, če pride pomilovalen posmeh prav od tiste strani, kjer bi pričakoval tovariša, ne pa nasprotnika, a tudi nič bolj ne utrdi kakor zavest: če delam skupaj z duhovniki in škofom v svojem kraju, potem služim cerkvi in ona je Kristusova, Kristus pa je božji, potem kraljestvo ni razdeljeno sanu) V’ sebi in ne bo razpadlo. Tako delo ima božje zagotovilo! Iz rimsko-katoliške vere je prestopilo v pravoslavje preteklo leto v zagrebški nadškofiji 126 oseb; obratno nobeden; izstopilo je 25 oseb; prejšnje leto 35. Objavljeno je pismo, ki ga je Andre Marty, generalni sovjetski ataše pri rdeči armadi v Španiji poslal Dimitrovu, generalnemu tajniku komunistične stranke. Glasi se takole: Barcelona, 25. februarja 1938. — V imenu komunistov in vse naklonjene armade, ki 6e bori v Španiji za demokracijo in svobodo, Ti pošiljam bratski pozdrav in moje čestitke ob priliki štiriletnice Tvojega prihoda v domovino socializma. Ti si za nas vedno živi primer, Ti, ki si v Leipzigu položil prve temelje Ljudske fronte, ki se tukaj in tam postavlja nasproti fašizmu. Živijo naš stalinist Dimitrov, živa zastava naše borbe v edinosti v borbi proti fašizmu! —-Andre Marty, mednarodna brigada armade španske republike«. Potrebujete še komentarja? V Vancouveru v Kanadi so prestopile v katoliško vero iz anglikanizma prednica »Sester Jezusove ljubezni« in z njo vseh oseitt sester njenega zavoda. Spomenik bodo postavili pokojnemu nadškofu dr. Antonu Bauerju. Priprave vodi »Društvo za olepševanje Zagreba«. Spomenik bo izdelal kipar Frangeš Mihanovič. Delavnost holandskih katoličanov v organizaciji »Pro Deo« v letu 1937. Razdelili so 9 milijonov letakov z apologetično vsebino v poljudni obliki, pol milijona brošur z isto vsebino in pol milijona znamk, katerih besedilo se nanaša na Boga. Po večjih mestih so namestili svetlobne napise in svetv: lobne križe. Povsod so organizirali seje in zborovanja-Organizirali so veliko razstavo, da bi poučili in opozorili prebivalstvo na nevarnost brez-boštva. Oskrbeli so v raznih oblikah časopisna poročila o brezbožniškem gibanju. Dunajsko pismo (pisano v zadnjih dneh samostojne Avstrije) Opazovanje. Hodim po ulicah in nimam pred seboj nobenega cilja, vseeno mi je, kako daleč danes pridem. Mimo mene drvi na tisoče avtomobilov, ubiti glas zvonca na tramvaju se meša z ropotom in cviljenjem koles, enakomerno vpitje kolporterjev spremlja lajna, ki jo pred bogato izložbo navija pohabljena ženska. Čudno, povsod ista pesem. Nič novega za vas, ki ste toliko časa preživljali tod. Niso nove te velikanske cesarske palače, ki so danes muzeji, parlament, kjer se mi vzbudi toliko predstav, univerza, kamor je toliko naših generacij hodilo, drama, ki ima ob lepem sončnem popoldnevu pol ure pred predstavo vse vstopnice razprodane in opera, kjer pojeta Tauber im Wagner in nič vas ne presenečajo ti masivni spomeniki nekdanje moči in slave. Jaz pa se ustavljam na vsak korak in gledam, v en sam kamen krvi... Ti, ki praviš, da si moj, .nadčlovek1, zdaj tu, zdaj tara, kako plezaš po tujih ramenih kvišku, kako se ponašaš s tujimi žulji, tudi z žulji slovenskega trpina! Vse se mi zdi zgodovina, mislim, da bi mi mogel vsak delček toliko povedati. V začetku se mi zde čudni ti mladi obrazi, ki hite mimo mene, kot da ne spadajo v to zgodovinsko mesto. Potem se zavem, da je to nova Avstrija in mi je žal, da nosi še staro ime. Nasprotja. Kancler je govoril. Tako čudno je vse oživelo kot bi umirajoči bolnik dobil injekcijo in se zavedel, da je gledal smrti v obraz. Z zadnjimi močmi se oklepa življenja, živeti hoče za vsako ceno. Gruče mladih fantov korakajo po cestah in krače: »Osterreich! Heil unser Fiihrer! Mit Šušnik ftir Osterreich!« Na drugi strani ceste se zbira gruča, zasliši se vpitje: »Heil Hitler!«, nato žvižg, potem prerivanje in končno ostane en sam policaj na onem mestu; vse gre spet svojo pot. Mimo korakajo starejši ljudje z avstrijsko zastavico v gumbnici — znak .Vaterlandische Front*, mirno kot da se nič ne dogaja ali pa jih ne zanima. Mladi zborujejo na vseh delih mesta in povsod so isti zaključki: .Narodni socializem in katolištvo sta dva nezdružljiva pola. Avstrija je katoliška, torej mora Avstrija ostati. Nato pesem ,mladine', vzkliki in hitra pot po opravkih. Manj nevozno hodijo, .hakenkreutzerji1, vendar v nemškem paradnem maršu in ko srečajo somišljenika, dvignejo roke kot bi stali pred samim Fiihrerjem. — Univerza, v soboto. Katoliška akademska zveza zboruje v slavnostni dvorani na univerzi. Kardinal Inniitzer govori, minister Adamovič, dekani, mladi doktorji, navdušenje raste, univerza je avstrijska, je katoliška. V. univerzitetnem poslopju odmeva pesem in vzkliki, nato prikorakajo v avlo nacionalsocialisti. Izzivanje, vpitje, nihče pa si ničesar ne upa. Pred univerzo se zbirajo ljudje. Akademiki vro skozi vrata, dolgo se stranki gledata, nato poskrbi policija, da niso prišli radovedneži zastonj. Nekajkrat mahne in vse razžene. Človeku gre na smeh in si misli, da pač v Ljubljani boljše naredimo! Ti velikanski spomeniki pa stoje nepremično in zdi se ti, da ne morejo razumeti teh mladih, otroških ljudi in njih slabosti. Razgovori. »Kako Jugoslavija gleda na te dogodke, pri nas?« ,Nas zanima, kaj bo jutri z Vami, gospod kolega.' »Mi smo močni Ste videli napadalne od- delke, vidite to množico članov Vaterlandische Front? Avstrija je naša.« .Oprostite, ali so tisti otroci vaši napadalni oddelki, ki so pravkar tako bežali?* »Čakajte, to je mlada, nova Avstrija. Nekaj let —, sicer pa moram hitro naprej, danes imamo še veliko dela.« ,No, kako se počutite?1 »Izvrstno, saj smo na vladi. Še nekaj časa in bomo rekli Osterreich war.« ,No, no! Koliko pa vas je? Vaših znakov pa res ni veliko videti.* »Na Dunaju. Kaj pa provinca? Tam je vse naše. O, in univerza. Tam imamo veliko večino.« ,Samo mladi ljudje, nezreli in nesamostojni. Tri starejše moške sem videl z vašim znakom.* »Mladina, tudi to je nekaj.« ,Boste še dolgo nosili znak v gumbnici?’ »Zakaj pa ne? AH so tudi vas že prepričali, da nam bije zadnja ura? Poglejte malo. Kdo pa ni danes za neodvisno Avstrijo. In v cerkve glejte. Ali mislite, da bo vsa ta množica vernih katoličanov, ki vsak dan stopa k obhajilni mizi, pustila, da jo bo kdo preganjal?« ,Halo, gospod kolega! Jutri bo vlada zaprla vse trdovratne in zagrizene haken-kreutzerje. Pazite!* »Nikogar več, kolega! Avstrija gre svojo naravno pot Boste videli »čez noč bo odpihal veter vse te belo-rdeče-bele znake iz gumb' nic. Ste bili danes na univerzi — ste slišali profesorja X predavanje?« JDa, Herrenrasa, velika nemška skup' nost*... »No, včeraj je govoril še drugače.« ,lz tega še ne sledi, da je pametno govoril-Nadutost.1 »Kaj ? « ,Ja, ja. Pametni rajši Nemci že bodite. Te' peni boste spet enkrat pošteno, prej ne boste dali miru.1 »Mi, nikdar več! Naši...« »»V imenu zakona, premaknite se z me' sta!«« Deus ex machina. Odločitev se bliža. Glasovanji Začudeni obrazi strme v radijske aparate, p®' tem se nemi spogledujejo. Nato komentar, kf utihne pozno v noč. Zjutraj so vsi zidovi pola* velikih plakatov, veliki križi so narisani P® pločnikih z napisi: Heil Osterreich! Mit Sušnik fiir Osterreich! Povsod živahni razgovori 0 demonstracijah in pretepih v Tirolah, o kanc' leTjevem govoru, o glasovanju. Ves dan p®' vpraševanja, poizvedovanja. »Notranji mi®1' ster se je peljal z letalom v Berlin po info*' macije in navodila.« Bog ve, če je res. Ulkjf so že zasute z letaki, časopisi so polni veliki' napisov, sliko kanclerja vidiš na vseh vogali®' »Kljukarjev« je sicer mnogo na ulici — mlad*® ljudi — vendar se zdi, da jim upada pogu^' Fiihrer še ni dal tolažilne besede. Fronta r živahna, propaganda velika, vsak čas nov*' . Čete policajev na konjih dirjajo iz ulice v uh®®' Vsi nečesa težko pričakujemo. — 17. marca 1938 79 STRAŽA V VIHARJU« Referati botanične skupine Kakor je »Straža v viharju« v svoji 18. številki že poročala, je organiziral znanstveni od-n°r Prirodoslovnega društva v Ljubljani v dneh 25. in 26. februarja referatne sestanke iz raznih panog prirodoslovnega prizadevanja. Botanična skupina je obsegala pet referatov. Govornikom je treba priznati samoniklost in resnost znanstvenega prizadevanja. Njihovi zgoščeni- referati so želi priznanje pre-ce) številnega strokovnega poslušalstva. Botanična prizadevanja imajo na slovenskih tleh med vsemi prirodoslovnimi strokami naj-stairejše korenine in nepretrgan organski raz-V°J od prvih početkov znanstvene botanike do današnjih dni. Zato je razumljivo, da je botanična veda na domačih tleh močno napredovala in se povzpela do znatne višine. Od morfološko - florističnih opisovanj rastlinstva v Prejšnjih dobah se je dvignila v najnovejšem ^asu do modernega 'ekološko-sociološkega gledanja na vegetacijo. Takšno gledanje seveda Predpostavlja zadostno floristično poznanje krajev, da lahko raziskuje vegetacijo z vidika Rastlinskih družb ali zadrug (asociacij) in njihovih ekoloških pogojev. Ta ekološko-sociolo-*a smer vedno močneje prevladuje v bota-°itnem znanstvu in se pojavlja kot sintetična *ežnja, ki naj uporabi ogromno znanje, nabra-110 in razdrobljeno po najrazličnejših specialnih botaničnih panogah, ga uredi in tolmači P°d enotnim vidikom in z njim pojasnjuje pri-r°dne rastlinske združbe, kakršne srečujemo v naravi v raznih stopnjah njihovega nastajanja 'n ginevanja. Ta nova botanična smer se imenuje f i t o -®°ciologija ali nauk o rastlinskih združ-j8«. To ni nova botanična panoga v smislu posedaj poznanih specialnih botaničnih vej 'Anatomija, fiziologija, sistematika itd.), mar- več višja stopnja znanosti, poizkus sinteze na-gromadenega znanja in poglobljenega gledanja na skrivnostno delovanje prirodnih sil. Duh edinosti in celote prevladuje v fito-sociologiji, ki ima torej na sebi nekaj, rekli bi skoraj svetovno-nazorno potezo in pomeni razveseljiv korak h krščanskemu enotnostne-mu in celotnostnemu gledanju na božje stvarstvo. Slovenski botaniki drže v fitosociološkem pogledu pogumno korak z botaniki velikih kulturnih narodov, ki imajo za svoje delo vse drugačne materialne možnosti kakor naš revni slovenski narod, ki se mora celo boriti za najelementarnejšo kulturno potrebo vsakega naroda, za svojo univerzo. Tembolj priznanja in pohvale vredno je vztrajno in požrtvovalno delo slovenskih botanikov, ki nas tako dostojno predstavljajo pred inozemskim znanstvenim svetom. Te splošne ugotovitve zadoščajo za naš list. Dodali bi samo še to, da so bila od petih predavanj štiri posvečena izključno florističnim in vegetacijskim študijam naše slovenske zemlje, ki ima v prirodnem oziru toliko zanimivosti in posebnosti. — Dr. Piskernikova je podala pregled flore in vegetacije Črne prsti. G. Tomažič je predočiil splošen pregled vegetacije bukovih gozdov (fitosociološki red »Fagetalia«) v Sloveniji; J. Lazar nas je seznanil z novimi doprineski k flori alg Ljubljanskega barja; dr. St. Horvatič, botanič-eni predavatelj naše univerze, je potegnil značilno paralelo med vegetacijo nižinskih travnikov v Sloveniji ter na Hrvaškem in v Slavoniji; dr. M. V rab er pa je obdelal najznačilnejšo rastlinsko združbo (Quercetum coccife-rae) gospodarsko neplodnih kamenitih tal suhega in vročega sredozemskega pasu. Kako pa kal komunizem! Dežela, ki je prva poskusila, kako bi se ai obnesla komunistična ureditev družbe, je ?Vet spet presenetila in — tudi razočarala. V J/oskvi se je začel eden izmed največjih pomičnih procesov proti 21 neoporečnim komu-U*st6m, ki so ga ali teoretično utemeljevali °t priznani komunistični ideologi ali pa so ga Praktično izvajali kot mogočni upravni uradni. Danes stoje pred sodiščem in poznavalci °*jševiškega pravosodstva pravijo, da jim do ^nirti ni več daleč. Vladajoči režim jih goni, er so hoteli komunistične nazore o oblasti ^Porabljati tudi z ozirom nanj, pa jim je režim . nialu dopovedal, da se komunistična država £ komunistična oblast ne podira tako kakor to rečeno in priporočano za »buržujski ,®t«. To se pravi, da komunistični nazori o lasti veljajo samo toliko časa, dokler naj-r|dnejši ali najbrezobzirnejši komunist ne . r’de do oblasti, potem pa — mir ali pa Lub-,a in kroglo v tilnik, potem začne komu-*stična oblast v svojo obrambo pred komu-l2l*>om, ki še pritiska, izvajati komunistične ^ore o vrednosti življenja. j ^h tej veliki tragediji največjega slov. na-®a na svetu, nad katerim vihti svoj bič znan-j.^en’ nauk uničevanja, je vse ljudsko-fronta-° Evrope na delu, da bi prikrilo metafizični P rJ°k' ^ ^ene to velikansko kolesje, da drobi ' seboj vse, razen tistih, ki sede na oseh. Prijatelji komunizma, ki žive izven prve ave, se trudijo, da ob t< evropsko pomehkuženost Vsi l *Jrliateiji komunizma, ki žive izven prve »t ^H^tične države, se trudijo, da ob tem Mft t 'U' ^ za evropsko pomehkuženost ni pr kai primerno, komunizem ne bi izgubil ^ na dobrem imenu, zato so vse naprtili w balinu. Dan na dan beremo, da je Stalin ’ Stalin je zblaznel, zato tako divja. Ko-®»zem sam je čisto lepa reč, prav primeren ^ »pvo ureditev družbe, le ta nerodni Stalin, \ ki so, v zvezi z dogodki velikega tedna. Te osebe je postavil v današnji čas, — saj človek se ne spreminja in tudi božja resnica se ne spreminja — da bi nam ob njib prikazal, da je olajšanje sedanjih ftjisk in, bede edino le Kristus, ki je Pot, Resnica in življenje. Vseh sedenj slik (Post in J.udež, Družba in Peter, Pilat na dvojcu, Kristus in množica, 2ene in Kristus s križem, Dva razbojnika, Smrt in spdbaj je primerno zaokrožena snov za premišljevanje posameznika, pa tudi ža osnovo, za postne pridne. N;aj. bi, je katoliški izobraženci ne prezrli, ampak pridno segli po njej. Saj je re*dnp premišljevanje in iskanje zbranosti v Bpgu danes morda bolj kot kdaj, poprej za vsakega katoliškega izobraženca nujna kovala sonetni venec. Večkrat sta ves večer presedela in napeto tuhtala, ko sta iskala kako rimo. Na —v ala ali — ili ali kaj takega sta jih brž dobila, a k »sestro« jima ni šlo. Vse slovarje, kar sta jih mogila dobiti — »maj-ka« se je nekoč celo do župnika ponižala — sta prebrskala, pa je bilo »bedro« najboljše, kar sta dobila. Tako seveda ni kazalo drugega, da sta v tistem verzu dala drugo besedo na konec. Nazadnje sonetnega venca ni bilo. To je prezamotana stvar. Pa ta sonetni venec ni bil kar tak, kar navaden. Začetne črke sonetov bi znesle besedi: Daničev Mihajlo. To je bilo pa pretežko. Preveč zavita stvar. In moderno menda tudi ni. Baje so zdaj modeme take, kot je njegova »Zima u sehi«. To ti je pesem! Ko jo fe prejle Nace bral, se Mihajlo kar ni mogel zdržati, da ne bi z nogo dajal takta, toliko čustva in doživetja je v njej. Ob takih mislih je Cirkus postal tako zadovoljen s samim seboj, da se je kar na glas zasmejal- Profesor se je začudili in prišel bliže. Cirkus je s pivnikom skušal pokriti goloto zvezka. Pri tem pa je razgalil inštruktorjevo nalogo, ki je profesorju takoj padla v oči,. Kar brez besede sta opravila. Profesor je vrgel zvezek na kateder, Cufkup .pa je lahl^o Židane volje ostal pri svojem poslu. Lotil se je načrtov. Vsa,k dan piora napraviti vsaj dve .peiguL Z’daj bo začel pošiljati pa potreba, če se noče izpostaviti nevarnosti, da bo v idejni zmedi naših dni in v navalu čustev izgubil katoliško smer. Z druženje vojnih invalidov. Oblastni odbor za Slovenijo. Ljubljana, in Krajevni odbor Maribor, je izdalo knjižico »Grobovi tulijo...* (Beseda o poveličanju in križanju vojnih žrtev). Knjižica, ki je prirejena po več drugih, želi, da se krik vojnih invalidov, vdov. sirot in staršev padlih zlije o zahtevo vseh, da bodi ob prazniku dvajsete obletnice osvoboditve snet trnjev venec z vojnih žrtev in, posušene solze za padlimi bojevniki. Vrenje med sovjetsko mladino Za raznimi hvalisanji o sovjetski mladini, ki jih je polno prav zadnje čase sovjetsko časopisje, se pokaže včasih tudi druga slika, ki nam kaže sovjetsko mladino tudi v malo drugačni luči.. Tako je dne 5. januarja 1938 »Deutsche Zentral-Zeitung«, ki izhaja v Moskvi, priobčila uvodpik p.vzgoji komunistične mladine, iz katerega je razvidno, da tudi v vrstah komsomola vre in da. so v vodstvu komsomola nasprotniki Stalina in njegove diktature. Leta 1937., septembra meseca je sprejel 4. zbp