Zemljepis za, obrtne šole. Sestavil H. Podkrajšek, c. kr. strokovni učitelj. Cena vezani knjigi 70 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 190«. Šolske knjige, na svetlo dane v c. kr. zalogi šolskih knjig, se ne smejo prodajati draže, nego je določeno na naslovnem listu. Pridržujejo se vse pravice. 77640 3 A. Zemeljsko oblo. 1. Kakor solnce, luna in vse zvezde, je tudi naša zemlja veliko oblo, ki plava v vesoljnem svetu. Da je naša zemlja veliko oblo, izpričujejo mnogi pojavi. Naj¬ boljši dokaz za to pa dajejo mornarji, ki se vozijo venomer dalje po morju in se od nasprotne strani vračajo domov. 2. Ker je naša zemlja na vse strani enakomerno ukrivljeno oblo, pregledamo ali obzremo z enega mesta le primeroma majhen kos nje površja. Na posebno velikih ravninah ali na morju se vidi, kakor bi bil nebesni oblok (Himmelsgewolbe) na zemljo po¬ veznjen in bi se je dotikal v velikem krogu. Temu krogu pravimo obzor ali horizont (Gesichtskreis oder Horizont). Obzor je tem večji, čim višje je stališče; nikjer pa ne vidimo onih predmetov, ki so pod našim obzorom. Tam, kjer se solnce dne 21. marca in dne 23. septembra zjutraj prikaže nad obzorom, kjer vzhaja, je vzhodna ali jutranja stran; vzhodni ali jutranji strani nasproti je zahodna ali večerna stran, in tam solnce zvečer zahaja. Opoldne pada naša senca proti severni ali polnočni strani; tej strani nasproti je južna ali poldanska stran. Vzhod ali jutro, zahod ali večer, sever ali polnoč in jug ali poldan so strani sveta (Weltgegenden). Nekatere točke na zemlji pa ne leže natanko na severu, na jugu, na vzhodu ali na zahodu, ampak med dvema teh strani sveta, tako n. pr. med severom in vzhodom ali na severovzhodu, med vzhodom in jugom ali na jugovzhodu, med jugom in za¬ hodom ali na jugozahodu, med severom in zahodom ali na severo¬ zahodu. Sever (Norden), jug (Siiden), vzhod (Osten) in zahod (Westen) so glavne strani sveta (Hauptweltgegenden); severovzhod (Nordosten), jugovzhod (Siidosten), jugozahod (Stidwesten) in x. 14. 1* 4 — severozahod (Nordvvesten) pa so stranske strani sveta (N eh en w eltgeg enden). Ker pa solnce samo dvakrat na leto vzhaja na vzhodu, dolo¬ čujemo strani sveta navadno po senci, ki jo delajo navpično stoječi predmeti opoldne na vodoravnih tleh. V smeri, kamor pada njih senca je sever, severu nasproti je jug; ako pogledamo proti severu, imamo na desni vzhod, na levi pa zahod. Ponoči določujemo strani sveta po zvezdah. Na nebu se namreč sveti iz sedem zvezd sestavljeni „Veliki voz‘k Ge si mislimo med zvezdama, ki predstavljata zadnji dve kolesi, poteg¬ njeno premo in to premo podaljšamo po nebu, zadene po štirikratni razdalji teh dveh zvezd na severnico (Polarstern). Vanjo obrnjeni gledamo proti severu, po katerem se določijo ostale tri strani sveta. Strani sveta pa se določujejo tudi z magnetno iglo, ki je narejena iz pločatega kosa magnetnega železa in nataknjena na droben žebljiček tabo, da se lahko prosto giblje na vse strani. En konec te igle kaže vedno proti severu, drugi pa proti jugu. — Magnetna igla je navadno vdelana v okroglo škatljico, ki je po¬ krita s steklenim pokrovčkom; na dnu šbatljice so začrtane strani sveta. Taka priprava se imenuje kompas ali busola (Kompali oder Bussole). Na zemljevidih je sever zgoraj, jug spodaj, na desni vzhod, na levi pa zahod. 3. Prema, ki jo na obzoru potegnemo od severa proti jugu, se imenuje poldnevni ca (Mittagslinie). Cez svoje obzore podaljšane poldnevnice se stikajo v dveh točkah, ki jima pravimo tečaja (Pole). Zgoraj je severni tečaj (Nordpol), spodaj pa južni tečaj (Siidpol). Poldnevnice, ki segajo od tečaja do tečaja, se imenujejo poldnevniki ali meridiani (Mittagskreise oder Meridiane). Ker ima vsaka točka na zemlji svoj poldnevnik, je meridianov neštevilno; štejemo pa jih samo 360. Prvi ali glavni meridian (Nuli- oder Anfangsmeridian) je oni, ki drži blizu mimo afriškega otoka Ferro. Angležem in drugim mornarskim narodom gre prvi ali glavni meridian čez angleško zvezdarno Grenwich (grinuič); za Francoze pa drži prvi ali glavni meridian čez Pariz. Angleški je 17 V 2 0 , francoski pa 20® dalj proti 5 vzhodu od onega, ki drži mimo otoka Ferro. Poldnevniki dele našo zemljo v dve poluti, v vzhodno in zahodno (ostliche und westliche Erdhalfte). Krog, ki je od obeh tečajev enako oddaljen, se imenuje polutnik (Aquator, Gleicher). Kakor vsak krog ima tudi polut¬ nik 360 #. Vzporedno s polutnikom teče še 180 krogov (00 na severni, 90 na južni poluti), ki jim pravimo vzporedniki (Paralleikreise). Cim dalje proti severu, oziroma proti jugu, tem manjši so ti krogi. Vzporedniki so vsi enako daleč drug od drugega. Tudi te razdalje imenujemo stopnje (Grade). S poldnevniki in vzporedniki določujemo zemljepisno lego (geographische Lage) krajev na zemlji. Na vzhodu glavnega pol¬ dnevnika ali na vzhodni poluti ležeči kraji imajo vzhodu o zemlj e- pisno dolžino (ostliche geographische Lange), na zahodu glav¬ nega poldnevnika ali na zahodni poluti ležeči kraji pa imajo zahodno zemljepisno dolžino (westliche geographische Lange). Z ozirom na to, ali se nahaja kraj ne severu ali na jugu polutnika, ima ali severno ali južno zemljepisno širino (nordliche oder siidliche geographische Breite). Glavni poldnevnik nosi številko 0; od tega štejemo po 180° proti vzhodu in zahodu. Prav tako ima tudi polutnik številko 0; od tega pa štejemo po 90° proti severu in jugu. Razen polutnika so še štirje vzporedniki posebno važni: severni in južni povratnik (nordlicher und siidlicher Wende- kreis) in severni in južni tečajnik (nordlicher und siidlicher Polarkreis). Povratnika in tečajnika delita zemljo na pet pasov. Tropični ali vroči pas (tropische oder heifte Zone) se širi med povratnikoma ob obeh straneh polutnika ter obsega naj- gorkejše kraje naše zemlje. Tukaj žive najpogumnejše in naj¬ silovitejše živali. Rastline rastd vse leto, se bujno razvijajo in cveto v živih bojah *). Letnih časov v našem pomenu besede tukaj ni; menjata se samo suša in deževje, ki trajata po pol leta. Deževje pada v ono polovico leta, ko stoji solnce najviše. *) Po vročem pasu se razprostira velik del puščave Sahare, kjer zaradi vedne suše ne uspevajo rastline. 6 Dan je na polutniki; vedno 12 ur dolg; proti povratnikoma se daljša do 13 ur 28 minut, oziroma krajša do 10 ur 32 minut. Na severu in na jugu vročega pasa se razprostirata zmerno topla pasova (gemafiigte Zon en). Zmerno topla pasova obsegata največ kopne zemlje. Edino v zmerno toplih pasovih se ločijo štirje letni časi. V zmerno toplih pasovih živi večina naših doma¬ čih živali; pa tudi zverin, kakor medvedov in volkov tu ne manjka. Rastlinstvo tu ni več tako bujno in živo pisano kakor v vročem pasu. Tudi ima vsak letni čas svoje rastline, ki pozimi večinoma prenehajo v rasti. Dolgost dneva in noči raste tukaj od 13 ur 28 minut (na povratnikih) do 24 ur (na tečajnikih). Od tečajnikov do tečajev segata mrzla pasova (kalte Zonen), in sicer na severu severni, na juga pa južni mrzli pas. Živalska plemena so tukaj maloštevilna, rastlinstvo je borno in zanikamo. Letnih časov je samo dvoje: kratko a primerno še dosti toplo poletje in dolga pa jako huda zima. Solnce stoji nizko tudi tedaj, kadar stoji najviše — toliko, da se vidi nad obzorom. Njegovi žarki so skoro brez vse moči. Noči prihajajo proti teča¬ jema vedno daljše ter so na tečajih pol leta dolge. B. Osnovni pojmi. I. Zemeljska tla. 1. Ozirna in nadmorska višina. Kadar merimo vzpetosti od tal, govorimo o odnosni ali rela¬ tivni višini (relative Hohe) dotične vzpetosti. Ker pa je mogoče, da tla okoli vzpetosti, n. pr. okoli gore, niso povsod enako visoka, tudi nje relativna višina ni na vseh krajih enaka. Zato je treba stalne ravnine, od katere merimo vse vzpetosti na zemlji. Ta pa je morska gladina (Meeresspiegel), ki si jo mislimo pod zemljo podaljšano pod ono točko, ki ji hočemo zvedeti pravo nadmorsko ali absolutno višino (Seehohe oder absolute Hohe). 7 — Odnosna ali relativna višina je torej vzpetost kake točke nad bližnjo okolico, nadmorska ali absolutna višina pa je nje vzpetost nad morsko gladino. Najvišji vrb Nanosa na Notranjskem ima na Razdrtem 720 m, v Vipavi pa 1196 m relativne višine. Navedeni relativni višini sta merodajni samo za imenovana kraja; pravo vzpetost te gore spoznamo šele iz absolutne višine, po kateri meri Nanos 1300 m. 2. Tzpetosti zemeljskih tal. Manjše kose naše zemlje, na katerih ni ne prevelikih vzpetosti in ne prevelikih vdrtin, imenujemo ravnine (Ebenen). Ravnine, ki se ne vzdigujejo čez 200 m nad morsko gladino, so nižine (Tiefebenen). Prav velike nižine imenujemo nižavja (Tieflander). Nad 200 m visoke ravnine so planote (Hochebenen). Iz planot, gora in pogorij se sestavljajo višavja (Hochlander). Posamične vzpetosti naših tal, ki se nad bližnjo okolico ne vzdigujejo čez 200 m, imenujemo griče, holme, brda (Hiigel, Biichel), večje vzpetosti pa so gore (Berge). Pri gričih in gorah ločimo vznožje, pobočje in vrh. Spodnji del griča ali gore, kjer se ta začne dvigati nad svojo okolico, je vznožje (Fuii), najvišji del pa vrh (Spitze). Okrogličastemu vrhu pravimo glava ali kopa (Kuppe, Koppe), ostremu zob (Zakn), podolgastemu hrbet ali sleme (Riicken); oster hrbet je greben (Grat). Med vznožjem in vrhom je pobočje, breg, reber (A.bhang, Boschung). Kadar je breg zelo strm, mu pravimo stena ali peč (Wand). Posamič stoječih gričev in gora je le malo; večinoma so združeni v skupine, ki jih imenujemo pogorja (Gebirge). Več pogorij skupaj tvori gorst.vo (Gebirgssystem). Kadar so gore, oziroma pogorja zbrane v dolge vrste, jim pravimo gorske vrste (Gebirgsketten); gorske grmade (Massengebirge) pa so neredno sestavljena pogorja. Izvzemši gorske grmade ima vsako gorstvo svoje glavno po- gorje (Hauptgebirge), ki je najvišje in daje vsemu gorstvu smer, in svoja stranska pogorja (Nebengebirge). Kadar stranska s pogorja teko vzporedno z glavnim pogorjem, jim pravimo vzpo¬ redna pogorja (Parallelgebirge). Od pogorij se cepijo gorski odrastki ali gorske veje (Gebirgsastc). Vrh, od katerega drži več gorskih vej, je gorski vozel ali gorski sklop (Gebirgsknoten). Pri pogorjih je »upoštevati tudi višino. Kadar se ne vzdigujejo čez 600 m, jim pravimo nizka pogorja (Nieder- gebirge, Vorgebirge); sredogorja (Mittelgebirge) segajo do 1800 m, visoka pogorja (Hochgebirge) pa čez to višino. Na naj višjih pogorjih leži večni sneg; zato jim pravimo snežniki (Schneegebirge). Meja, nad katero večni sneg tudi poleti ne skopni, se imenuje ločnica večnega snega (Schneegrenze). Ta je v različnih krajih zelo različna; pri nas sega 2600 m visoko. Kadar se po gorah sneg z veliko silo udere v doline, govo¬ rimo o plazovih (Lawinen). Kjer pa se grmade večnega snega le počasi, na tihem in skoro nevidno pomikajo navzdol ter se med potjo polagoma izpreminjajo v led, tam nastajajo ledniki (Grletscher). So pa tudi gore, ki imajo na vrhu globoka žrela (Krater, Schliinde). Ker se po njih iz podzemeljskih globočin poganjajo dim, pepel, da celo ogenj in raztopljene rudnine, jim pravimo ognjeniki (Vulkane, feuerspeiende Berge). Med posamičnimi gorami se nahajajo bolj ali manj globoke vdrtine; njih najnižje točke se imenujejo sedla (Sattel). Cez sedla dostikrat drže steze, pota in ceste, ki jim pravimo prelazi ali klanci (Passe oder Joche). Pogorja, ki imajo malo prelazov, so malo prehodna (un- wegsam). Dolge in primeroma široke zajede med gorami in pogorji so doline (Taler). Najglobočji del doline je nje podolje (Talsohle); ob straneh so brežine (Talhange), ki so lahko položne (sanft) ali pa strme (steil). Doline so podolžnice (Langentaler), ki drže vzporedno s pogorjem, in poprečnice ali preseke (Quertaler), ki leže poprek čez pogorja. 9 Kjer se doline široko odpirajo, pa so od vseh strani od višin obdane, imamo kotline ali dolinske kotle (Talbecken, Tal- kessel); nasprotno pa nastane soteska (Talenge), kjer se desna in leva brežina približata druga drugi in dolino od obeh strani stisneta. II. Vode. Vsa voda na zemlji je ali tekoča ali stoječa. Tekoče vode, ki so vse sladke, prihajajo na mnogih krajih kot studenci ali vrelci (Quellen) iz gora na dan. Studenci so izvečine hladni, so pa tudi topli studenci, ki jih imenujemo toplice (absolut warme Quellen oder Thermen). V nekaterih studencih so raztopljene razne rudnine; takim stu¬ dencem pravimo rudnice (Miner alq uellen) ali zdravilne vo.de (Heilquellen). Kadar se združi več studencev, nastane potok (Bach), več potokov skupaj da reko (Flufo). Reka, ki ima posebno veliko vode, je veletok (Strom). Reke teko v strugah (Flulibette); vsaka struga ima dva bregova. Kateri je desni? kateri levi? Reke, ki se izlivajo v morje, so glavne reke (Hauptfliisse); reke in potoki, ki se izlivajo v glavne reke, so dotoki (Nebenfliisse); reke in potoki, ki se izlivajo v dotoke, so pritoki (Zufliisse). Brežnice (Kiisten- fliisse) so reke, ki se po kratkem teku izlivajo v morje. Na Krasu vode ponikujejo, to se pravi, da nekaj časa teko vrh zemlje, potem pa hipoma izginejo v podzemeljske jame. Zato pravimo kraškim vodam ponikalnice (Karstfliisse oder Hohlen- fliisse). Vsi dotoki in pritoki ene reke so nje rečje (FluBsystem); zemlja, s katere se stekajo vode v isto reko, pa je porečje (Fluftgebiet) dotične reke. Stoječe vode so ali sladke ali slane. Jezera (Seen) so navadno s sladko vodo napolnjene kotline. Največja stoječa voda je morje (Meer). Morska voda je zelenkaste barve in grenkoslana ter se ne more piti. 10 Daši je morje stoječa voda, je vendar njega površje le redko¬ kdaj popolnoma mirno. Opazuje se na njem trojno gibanje: valo¬ vanje, biba in morski tokovi. Valovi (Wellen) nastanejo, kadar se vetrovi upirajo v morsko površje, in so tem večji, čim silnejši so vetrovi. Na morskih bre¬ govih butajo valovi v pečine in se peneč razbijajo (Brandung). Morje pa tudi tedaj ni mirno, kadar se valovi poležejo, am¬ pak se vedno vzdiguje in upada. Pritok ali naraščanje morske vode se imenuje plima (Flut), nje odtok ali upadanje pa oseka (Ebbe). Plima in oseka, ki se menjavata vsakih šest ur, tvorita skupaj bi bo (Gezeiten). Tam, kjer morska voda neprestano teče v določeni smeri, so morski tokovi (Meeresstromungen). Tokovi so mrzli in gorki. Mrzli prihajajo od tečajev, gorki pa od polutnika. Za obrežne dežele so morski tokovi velikega pomena, zakaj gorki tokovi jih grejejo, mrzli pa jih hlade. Od premnogih morskih tokov je za Evropo najvažnejši Zalivski tok (Golfstrom), ki prihaja iz zaliva med Severno in Južno Ameriko in prinaša severozahodnim evropskim deželam mnogo toplote. III. Merjenje. V zemljepisu se rabi dolgostna in ploskovna mera. Ker pa količkaj večjih predmetov v njih pravi velikosti ne moremo narisati na papir, jih zmanjšamo tako, da je n. pr. 1 m njih resnične dolžine samo 1 cm dolg. Ker pa je 1 cm stokrat krajši od 1 m, smo zmanjšali ali skrčili pravo dolžino stokrat, kar zaznamenujemo tako: 1 : 100, ali: To je skrčeno merilo (verjiingter MaOstab), ki pove, kolikokrat je dolgostna enota ali sploh kaka dolžina v naravi večja kakor na podobi. Merilo iW( 5 Tff ali 1 : 100000 kaže, da je 1 m na podobi enak 100.000 m ali 100 km v naravi. Merilo ^-jrihnr ali 1 : 50000 kaže, da je 1 m na podobi enak 50000 m ali 50 km v naravi. Merilo ali 1 : 200000 kaže, da je 1 m na podobi enak 200000 m ali 200 h v naravi. 11 V drugem primeru je merilo dvakrat večje, v tretjem pa za polovico manjše nego v prvem. — Cim manjši je torej imenovalec, tem večje je merilo. Merilo pa se nanaša vselej le na dolgostno, nikdar pa ne na ploskovno mero. Ako imamo torej pred sabo načrt šolske sobe z merilom 1 : 100, se to pravi, da je šolska soba v resnici stokrat daljša, oziroma stokrat širša nego na podobi, nikakor pa se ne pravi, da je v resnici stokrat večja kakor na podobi, ker sicer bi se dala pokriti s sto takih podob. Lahko pa se je uveriti, da bi jih bilo za to treba 100 X 100 ali 10000. IV. O zemljevidih. Ker nam zemljevidi dajejo pristno sliko večjih ali manjših kosov naše zemlje, je treba, da vidimo na njih vse one zemlje¬ pisne predmete, ki se nahajajo na dotičnik kosih zemlje. Kazati nam morajo reke in potoke, ceste in železnice, mesta, trge, vasi, gradove itd. Za vse to pa imamo posebna znamenja, ki jih imenujemo dogovorjena znamenja (konventionelle Zeicken). S temi zna¬ menji in z različnimi barvami rišemo zemljevide tako: Velike ravnine označujemo s svetlozeleno, jezera in morja, večkrat tudi reke, pa z modro barvo. Ceste rišemo z enojnimi ali dvojnimi vedno enako debelimi črtami. Reke z njih dotoki in pritoki rišemo s črtami tako, da se glavne vode po debelejših črtah ločijo od dotokov in pritokov in da so te črte tem debelejše, čim bolj se voda bliža svojemu ustju. Železniške proge zaznamenavamo s predrtimi črtami, državne, deželne in okrajne meje pa s_ črtami, ki so sestavljene iz debelejših in drobnejših pik in črtic. Kolobarčki s piko v sredi kažejo mesta in trge, kolobarčki brez pik pa vasi. Več težav delajo pri risanju zemljevidov gore. Te bi se pač dale narisati v preseku ali profilu. Ker pa ima vsaka gora več profilov, bi bila taka podoba jako nepopolna. Enako nepopolne bi bile pa tudi slike gora, zakaj tudi slike nam kažejo samo to, kar je videti spredaj, ne pa tudi to, kar je videti zadaj. 12 Vsem tem nedostatkom pa se izognemo pri risanju s črt¬ kami. Kdor riše s črtkami, mora dotični predmet videti ves na¬ enkrat. Ako koče torej risati goro, mora videti vse nje strani obenem, kar je pa le mogoče, ako se misli postavljenega na pri¬ merno visoko stališče, recimo v balon, kjer se vidijo stvari na zemlji tako, kakor jih vidi ptič v zraku. Pri risanju se mora potem ravnati po znani izkušnji, da je vsak predmet na zemlji tembolj razsvetljen, čim več solnčnih žarkov ga zadeva. Zato rišemo vodoravne ploskve belo, poševno ležeče pa tem temneje, čim po- končneje stoje. Temo označujemo s črtkami, ki so tem debelejše in gostejše, čim strmejše so ploskve, ki jih predstavljajo. Navpič¬ nih ploskev solnčni žarki ne zadevajo, zato so popolnoma črne. Prvo pravilo, ki velja pri risanju zemljevidov s črtkami, se torej glasi: Svetla mesta značijo na zemljevidih one kraje, ki so v naravi vodoravni; temna mesta pa po¬ menijo vzpetosti, ki so tem strmejše, čim gostejše, debelejše in krajše so črtke. Ker pa je dalje tudi treba vedeti, v katero smer je ploskev nagnjena, veli drugo pravilo: Črtke morajo držati v tisto smer, v katero bi voda v resnici stekla, ako bi jo na nagnjeno ploskev izlili od vrha doli. Kope imajo na vrhu več ali manj ravnega prostora, ki se mora na zemljevidih videti bel; zaradi razločnosti mora biti dosti¬ krat tudi večji, nego bi smel biti po merilu dotičnega zemljevida. Kakor vrbovi kop so tudi kraške ponikve na dnu belo za- znamenovane. Na zemljevidih kraških dežel je torej treba paziti, da se ponikve ne zamenjajo s kopami. Najlaže se ponikve spoznajo na tem, da nimajo sedel, med kopami pa morajo biti sedla. Tudi ima vsaka ponikva na dnu posebno znamenje. Poleg kop in ponikev so tudi sedla na zemljevidih označena belo (navadno z belim štirikotnikom). Kope in sedla morajo biti na dobrih zemljevidih večjega me¬ rila narisana tako, da se da določiti, kje so robovi, in kje žlebovi, in ali se bodi po njih navzgor ali navzdol. — Pri vodoravnih žlebovih stoje črtke na žlebni črti navpično; pri nagnjenih žlebovih pa se črtke stikajo z žlebno črto v kotih, ki so tem ostrejši, čim strmejši so žlebovi. 13 Kako so zaznam enovani robovi, ki se vzdigujejo, in kako ro¬ bovi, ki padajo? Poleg nagnjenosti je tudi višina zemljepisnih predmetov velike važnosti. Ta se pri navadnih zemljevidih izraža s števili (kotami), ki kažejo, kako visok je dotični predmet, pri natančnejših zemlje¬ vidih pa poleg tega še z izohipsami (Isohipsen). Izohipse so črte, ki vežejo točke enake višine; njih število se ravna po merilu dotičnega zemljevida. V. Globus. Globus je umetno narejeno oblo, ki predstavlja zemljo v zelo skrčenem merilu. Na vsakem globusu vidimo poleg poldnevnikov, vzporednikov, polutnika, povratnikov, tečajnikov in tečajev tudi suho zemljo in morje. Suha zemlja je na globusu kaj neenako razdeljena. Na vzhodni poluti je je dvakrat toliko kakor na zahodni; na severni poluti vidiš dve tretjini, na južni pa samo eno tretjino vse suhe zemlje. Sploh pa je videti na globusu tri velikanske skupine kopnega sveta, ki jim pravimo celine (Kontinente). Celine se dele na zemljine ali dele sveta (Erdteile), ki so: Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija. Največja celina leži na vzhodni poluti in šteje tri dele sveta: Evropo, Azijo, Afriko. Druga nekoliko manjša celina je na zahod¬ ni poluti in obsega Severno Ameriko, Srednjo Ameriko in Južno Ameriko. Najmanjša celina leži na jugovzhodu največje in obsega vso Avstralijo. Evropa, Azija in Afrika se imenujejo stari svet, Amerika in Avstralija pa novi svet. Največji del sveta je Azija, najmanjši pa Avstralija. Evropa je le nekoliko večja od Avstralije, Afrika je trikrat, Amerika pa štirikrat tolika kakor Evropa. Meri pa: Azija 44 milijonov km 2 Amerika 42 „ „ Afrika 30 „ „ Evropa 10 „ „ Avstralija 9 „ „ 14 Manjši kosi zemlje, ki jih morje obdaja okoli in okoli, se imenujejo otoki (Inseln). Nekateri otoki presegajo po svoji veli¬ kosti marsikatero deželo, drugi, kleči (Klippen, RifFo) imenovani, pa so zopet tako majhni, da ljudje ne morejo stalno bivati na njih. Več otokov skupaj tvori otočje (Inselgruppe), več otočij skupaj pa arhipel (Archipel). Otokom, ki so ubrani v dolgo vrsto, pravimo otoška vrsta (Inselreihe). Poluotoki so večji ali manjši kosi suhe zemlje, ki jih morje obdaja od več strani, od ene strani pa se drže kopnega sveta. Prav dolgi in zelo ozki poluotoki se imenujejo zemeljski jeziki (Landzungen), strmo v morje štrlečo visoko skalo pa ime¬ nujemo kap, rtič ali nos (Kap, Vorgebirge). Zemeljske ožine (Landengen) so ozki kosi suhe zemlje med dvema morjema. Nekatere vežejo poluotoke s suho zemljo, druge pa družijo dele sveta. Otoki in poluotoki so členi (Glieder) zemljin; zemljine brez otokov in poluotokov pa so debla (Riimpfe). Več ko ima suha zemlja členov, bolj je členovita (gegliedert). Tudi morje, ki pokriva skoro tri četrtine zemljskega površja, je na globusu prav neenako razdeljeno. Na vzhodni poluti ga je veliko manj nego na zahodni; severna poluta je poluta celin, južna pa poluta morja. Razločujemo pa pet velikih morij ali oceanov. Ta so: 1. Severno Ledeno morje (Nordlichos Eismeer), ki sega od severnega tečaja do severnega tečajnika in obliva severno obrežje Azije, Amerike, deloma tudi Evrope. To morje je naj¬ manjše in je le nekoliko večje od Evrope. 2. Ati antski ocean (Atlantischer Ozean), ki se razprostira med Evropo, Afriko in Ameriko, je po velikosti drugo vseh morij. 3. Veliki ocean ali Tiho morje (GroOer oder Stiller Ozean) se širi med Ameriko, Azijo in Avstralijo. Glede obsež¬ nosti je navečje morje in veliko večje kakor vsa suha zemlja skupaj. 4. Indijski ocean (Indischer Ozean) je med Azijo, Afriko in Avstralijo. To morje odmeri po velikosti Azijo in Afriko skupaj. 5. Južno Ledeno morje (Siidlich.es Eismeer), ki sega od južnega tečaja do južnega tečajnika, kjer se druži z Atlantskim, - 15 - Velikim in Indijskim oceanom. Meri pa še enkrat toliko kakor Severno Ledeno morje. Kjer se morje dotika suhe zemlje, je morsko obrežje ali morska obala (Kiiste, Gestade). Morska obala je ali nizka in plana, ali pa strma in visoka. Ob nizkih obalah se dostikrat dobe veliki kupi drobnega peska, ki ga je morje sem naneslo. To so sipine (Sandbanke). Pred strmimi obalami večkrat strle iz morja ali pa so pod morsko gladino skrite za ladje jako nevarne kleči (Klippen). Kjer se morje zajeda v suho zemljo, imamo zalive (Golfe) in zatoke (Baien, Buchten). Zajede te vrste, ki služijo ladjam, da so ondu varne pred viharji, imenujemo pristane ali luke (Hafen). V nekaterih krajih se je morje zajedlo v suho zemljo tako močno, da je tam nastalo novo morje. Tako morje imenujemo no- tranje morje (Binnenmeer). Ozke vodne ceste, ki družijo dvoje morij, se imenujejo kanali, prelivi (Kanale, MeeresstralJen, Meerengen). VI. Človek. Na vsem svetu živi sedaj približno 1545 milijonov ljudi *), ki se ločijo po telesnih svojstvih, po narodnosti, veri in omiki. Po telesnih svojstvih, to je po postavi (stasu), polti (barvi kože), po laseh in po obliki glave ločimo ljudi na tri poglavitna plemena (Rassen). Ta so: 1. Kavkaško ali sredozemsko pleme z belo poltjo. Ljudje tega plemena imajo pravilen obraz, dolge, mehke in valovite lase, dolgo in gosto brado. Kavkaškemu plemenu se prištevajo domalega vsi Evropci, dalje prebivalci Zahodne Azije, Severne Afrike in razni naselniki po tujih delih sveta. ‘4. Mongolsko pleme z usnjatožolto ali celo temnorjavo poltjo. Mongolci so širokega in kratkega obraza; poševne oči so *) V deželah, kjer prebivajo omikani narodi, se ljudje vsakih d0 let štejejo; zato je tam njih število natanko določeno. V deželah, kjer ljudstvo še ni omikano, pa ni zanesljivih podatkov o številu prebivalcev; zato se tam samo ceni. Sedaj šteje: Azija 842, Evropa 381, Afrika 179, Amerika 137, Avstralija pa 6 milijonov pre¬ bivalcev. 16 majhne, lasje pa črni, debeli in žimasti. Mongolci žive po vsi Aziji, razen nje južnega dela. V Evropi so Mongolci samo Turki in Madjari in nekateri manjši rodovi na severu in vzhodu. Mongolskemu ple¬ menu se prištevajo tudi Malajci, ki žive v Avstraliji in po av¬ stralskih otokih, in Indijanci, prvotni prebivalci ameriški. 3. Zamorsko pleme je temne ali popolnoma črne polti. Zamorčeva glava je podolgasta in kakor od strani stisnjena. Visoko čelo je ozko, ustnice so debele, lasje pa kodrasti in mehki kakor volna. Zamorci žive po Osrednji in Južni Afriki, nekaj je tudi naseljenih v Ameriki. Kadar ločimo ljudi po njih govorici, govorimo o jeziku ali narodnosti (Sprache, Nationalitat). Ljudje, ki govore en jezik, so eno ljudstvo ali en narod (Volk, Nation). Sorodni jeziki tvorijo jezikovne skupine (Sprachengruppen, Sprachstamme). Najvažnejše med njimi so germanska, romanska in slovanska. Vsi narodi na svetu govore čez 2000 jezikov. Po veri so narodi enobožniki (Monotheisten), ki časte enega boga, in večbožniki (Polytheisten), ki časte več bogov. Enobožniki so kristjani, mohamedanci in Židi. Večbožniki so pogani; po številu daleč presegajo enobožnike. Najimenitnejša vera je krščanska. Kristjani se ločijo v kato¬ ličane, protestante in pravoslavne ali grške kristjane. Tudi po omiki so narodi zelo različni. Nekateri rede živino, s katero prehajajo od pašnika do pašnika, ter bivajo v šotorih. Takim pravimo pastirski ali prebajalni narodi (Hirten- oder Wandervolker). Narodi, ki imajo stalna bivališča in se pečajo s poljedelstvom, so poljedelski ali useljeni narodi (acker- bauende oder ansafiige Volker). So pa tudi narodi, ki nimajo niti stalnega bivališča, niti stalnega posestva; največ žive ob lovu, sta¬ nujejo pa v bornih kočah, ki sijih sproti narejajo. To so divjaki (wilde Voker). Omikani narodi se naseljuje v skupna bivališča, ki jih ime¬ nujemo mesta, trge, vasi. Kadar si dajejo zakone, ki varujejo dru¬ gega pred drugim in pospešujejo vseh telesno in duševno blaginjo, 17 tedaj se družijo v države (Staaten). Glava vsaki državi je vladar (Monarch). V monarhijah ali samovladnih drža¬ vah vladajo cesarji, kralji ali knezi po dedinski pravici ves čas svojega življenja, v republikah ali lj ud o vi a da h pa ljudstvo voli vladarja iz svoje srede, in sicer le za nekaj let. Evropske države imajo tudi v drugih delih sveta svoja po¬ sestva; to so njih naselbine ali kolonije (Kolonien). Črte, ki ločijo posestva posamičnih držav, se imenujejo meje (Grenzen). Meja, ki jo delajo gore ali vode, je naravna; meja, ki so jo postavili ljudje, je politična. C. Evropa. I. Lega in morja. Evropa se razprostira malone vsa po zmerno toplem pasu. Morja, ki obdajajo to zemljino od treh strani, so: Severno Ledeno morje z Belim morjem (Weil3es Meer), ki se med poluotokoma Kola in Kanin globoko zajeda v suho zemljo. V Severnem Ledenem morju se nahajajo otoki No¬ va j a zemlja, Spitzbergi in Franc-Jožefova dežela. Atlantski ocean, ki obdaja otoke Is la n d, VelikoBrita- nijo, Irsko in največji evropski poluotok Skandinavijo. Deli Atlantskega oceana so: Severno ali N emško morje (Nordsee oderDeutschesMeer), ki obliva Južno Skandinavijo, Jiitland in Britanske otoke. Med Skandinavijo in Jiitlandom sta zaliva Skagerrak inKattegat. Baltsko ali Vzhodno morj e (Baltisches Meer oder Ostsee). Na vzhodu tega morja so Riški, Cuhonski in Botnišlii zaliv (Rigaischer, Finischer und Bottnischer Meerbusen). Zveza med Severnim in Vzhodnim morjem se imenuje S und. Rokavski preliv (Armelkanal); tega veže s Severnim morjem ozek preliv med Veliko Britanijo in Francosko, ki se imenuje K aleška ožina (Pas de Calais). Biskajski zaliv (Golf von Biskaya) med Francosko in Španijo. Zemljepis za obrtne šole. X. 14 . 2 18 Sredozemsko morje (Mittellandisches Meer) se razpro¬ stira med Evropo, Azijo in Afriko. Z Atlantskim oceanom je zvezano po ozkem Gibraltar s kem preliva. To morje je po Pirenejskem, Apeninskem in Balkanskem poln o toku ločeno v tri velike kotline, ki imajo zopet po več zalivov in otokov. V zahodni kotlini ležita otoka Korzika in Sardinija; na severu in na zahodu Korzike, je Ligursko morje (Ligurisches Meer), na vzhodu pa se do Apeninskega poluotoka razprostira Tiren s k o morje (Tyrrhenisches Meer). V srednji kotlini, ki jo od prve loči Apeninski poluotok in južno od tega otok Sicilija, imamo na severu Jadransko morje (Adriatisches Meer), na jugu pa Jonsko morje (Joni- sches Meer). Zvezani sta te dve morji po Otrantskem prelivu (StraOe von Otranto). Obe morji srednje kotline imata tudi mnogo otokov; tako so v Jadranskem morju Istrski in Dalmatinski,, v Jonskem pa Jonski otoki. V vzhodni kotlini se širi Egejsko morje (Ageisckes Meer) z otokoma Kreta ali Kandija in s mnogoštevilnimi Ki kladi, na jugu pa je Levantsbo morje (Levantinisches Meer). Iz Egejskega morja drži proti severu dolgi in ozki D ar dan e lski ali G-allipolski preliv (Dardanellenstrafie oder Strafte von Gallipolis) v Marmarsko morje (Marmarameer), od tod pa se pride po Bosporu (Bosporus) v Črno morje (Schwarzes Meer). V Črno morje sega od severa Krimski poluotok, ki zapira Azovsko morje (Asowisch.es Meer), v katero vodi iz Črnega morja Krčev preliv (Strafie von Krč). II. Pogorja, vode in podnebje. Po navpični izobrazbi delimo Evropo v tri dele ali pasove. V severnem pasu se razprostira veliko E v r o p s k o nižavje, ki sega od Urala do vznožja Pirenejev ter se loči v Rusko ali Sarmatsko, Nemško in Francosko nižino. V srednjem pasu leži Nemško in Francosko sredo¬ gorje. Oboje je sestavljeno iz premnogih pogorij, ki se raztezajo v različnih smereh in tvorijo več gorskih vozlov. 19 V južnem pasu se vzdigujejo naj večja in naj višja evropska pogorja. Najvažnejše med njimi so Alpe, ki se v velikem proti vzhodu odprtem loku raztezajo od Genovskega zaliva do Dunaja. Na veliki lok Alp se naslanjajo na jugu Apenini, na jugovzhodu Balkanska gorstva, na severovzhodu pa Karpati. Ločeno od drugih pogorij je Skandinavsko višavje na Skandinavskem poluotoku in Velikobritansko sredogorje v Veliki Britaniji. Manjše nižine, ki se nahajajo v tem pasu so: Vlaška nižina, obe Ogrski nižini, Gorenjeitalska, Gorenj e- renska in Provencalska (provansalska) nižina. Evropa ima dvoje glavnih izvirišč, ki pošiljata reke na vse strani. V Vzhodni Evropi izvirajo na Valdajski vi s o čini Severna Dvina, Volga in D n epe r, Zahodna Dvina in Neme n; v Alpah pa izvirajo Ren, Ro dan, Pad, Adiža in večina dunavskih dotokov. Dalje izvirajo : južno od Valdajske visočine Don; na Balkanskem poluotoku Marica, St ruma in Isker; v Kar¬ patih Visla in Dnester; v Nemškem sredogorju Dunav, Odra, Laba in Vezera; v Erancoskem sredogorju Seine (san), L o ir e (loar) in največji dotoki reke G ar on n e (garon). Na Pire¬ nejskem poluotoku teko večje reke Duero, Tajo (taho), Gua- diana, Guadalquivir (guadalkivir) in Ebro, v Apeninih pa Tib er. Tudi evropska jezera se ločijo v dve skupini: v baltsko in alpsko. Prvi prištevamo Ladoško in Oneško jezero, dragi pa Bodensko in Lemansko jezero (na severu Alp), Lago Maggiore (lago madžore) in Gardsko jezero (na jugu Alp). Kakor smo že povedali, prinaša Zalivski tok celo leto toplo vodo iz vročega pasa na evropsko obalo. Zalivski tok in pa južno- zahodni vetrovi, ki vejejo celo leto, zlasti pa še pozimi, povzro- čujejo, da v Zahodni Evropi poletja niso nikoli tako vroča in zime nikoli tako mrzle, kakor v onih krajih Severne Amerike in Vzhodne Azije, ki imajo enako zemljepisno širino. Vse drugače je podnebje v Vzhodni Evropi. Tam se po¬ javljajo vetrovi, ki so veli čez azijske stepe in so poleti zelo vroči, pozimi pa zelo mrzli. Spričo tega se v Vzhodni Evropi vrste vroča poletja in mrzle zime. 2 * 20 III. Evropski narodi. Evropci pripadajo večinoma sredozemskemu plemenu; nekaj jih je tudi mongolskega plemena. Sredozemsko pleme obsega tri velike jezikovne skupine. Romani prebivajo po Južni in Zahodni Evropi. Tem pri¬ števamo Italijane, Francoze, Spance, Portugalce in Rumune ali Vlahe. Razen Rumunov so vsi katoličani. Germani žive po Srednji in Severozahodni Evropi. Tem se prištevajo Nemci in Nizozemci, Angleži in Skandinavci (Danci, Švedi, Norvežani). Po veri so protestanti in katoličani. Slovani stanujejo po vzhodnem delu Srednje Evrope, po vsem vzhodu in jugovzhodu. So pa: Rusi in Malorusi (vzhodni Slovani); Poljaki, Cehi in Lužičani (severni Slovani); Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari (južni Slovani). Večina je pravoslavne vere, manjšina pa katoliške. Mongolskega plemena so Turki ali Osmani in Ogri ali Madjari. Poleg teh narodov živi v Evropi še več manjših, kakor so Grki, Židi, Cigani i. dr. IV. Evropske države in dežele. Razen Ruske in Turčije, ki sta absolutni monarhiji, so vse evropske države omejene samovlade. Francoska in Švica sta ljudo- vladi. 1. Severna Evropa. Kraljevina Danska obsega severni del poluotoka Jutland in več otokov. Na največjem, ki se imenuje Seeland, stoji glavno mesto Ko dan j (Kopenhagen). Rodovita tla izkoriščajo za polja, travnike in pašnike. Ker ni sirovin, je obrtnost razvita skoraj samo v glavnem mestu. Tukaj je tudi videti zbirke slavnega danskega kiparja Tborwaldsena. K Danski pripada pusti in mrzli otok Island. Skandinavija ima na zahodni skalnati obali mnogo fjordov; vzhodni del je rodovito nižavje. Na tem poluotoku sta samostalni državi Švedska in Norveška. 21 Glavno mesto Švedske je Stockholm, ki je obenem prvo obrtno in trgovinsko mesto. Polovica dežele je zaradi visokih gora in nerodovite zemlje neproduktivna. V Severni Švedski se nahajajo bogati rudniki železa in bakra. Švedski granit izvažajo v evropska mesta za monumen¬ talne stavbe. Kraljevina Norveška je še bolj neproduktivna nego Švedska. Glavno mesto je Kristiania. Hammerfest je najsevernejše mestece na svetu. (Najdaljši dan traja 2Vž meseca.) Norvežani so neustrašeni pomorščaki; njih trgovinsko brodovje je v Evropi prvo za angleškim. 2. Vzhodna Evropa. Carjevi n a Ruska obsega več nego polovico Evrope in je devetkrat večja nego Avstro-Ogrska. Ruska se razširja po Sar- matski nižini in sega na vzhodu do Urala, na jugu pa do Kav¬ kaza. Sredi te nižine se vzdiguje Valdajska visocina, kjer izvirajo poglavitne ruske reke. Katere? Glavno mesto je Petrograd (St. Petersburg), narodno in versko središče vse Ruske pa je Moskva. Poseben del tega mesta je Kremelj s krasnimi palačami in cerkvami. Kijev je kakor Moskva za Ruse sveto mesto. Odesa je najboljša luka ob Črnem morju. Varšava je glavno mesto nekdanjega Poljskega. Nižnji Novgorod slovi zaradi semnjev. Na Makarjevem semnju, ki traja od 15. julija do 15. septembra se prevede za 162 milijonov rubljev blaga. Arhangelsk je najsevernejša točka železnice Moskva — Jaroslav—Arhangelsk. Rusi se pečajo s poljedelstvom. V nekaterih krajih rodi žito tako obilno, da ga izvažajo v Avstrijo, Italijo, na Francosko in Angleško. V Uralu so bogati železni rudniki, pa tudi zlata, srebra, platine, bakra in dragih kamenov dobivajo obilo. V Zahodno Evropo izvažajo poleg žita še usnje (jufta) in kožuhovino; pa tudi čaj, ki so ga nekdaj vozili iz Kitajske na težkih vozovih, prihaja v Evropo skozi Rusko po mandžurski in sibirski železnici. Ruske obrtne izdelke (platno, sukno, svilenino in železnino) izvažajo zlasti v Azijo, doma pa jih zamenjavajo na — 22 - velikih letnih semnjih, ki so na Ruskem še vedno v navadi kakor nekdaj pred železnicami. Kraljevina Rumunska zavzema Vlaško nižino, ki jo reka Prut loči od Ruske nižine. Glavno mesto Bukarešt leži sredi najrodovitejšega dela cele dežele. Rumuni se pečajo s poljedeljstvom in živinorejo. Ker še ni dolgo tega, odkar so bili turški podložniki in tlačani plemičev, so v omiki zelo zaostali; zato se tudi njih obrtnost doslej še ni kaj razvila. 3. Južna Evropa. Balkanski poluotok se imenuje tako po najvišjem gorstvu Balkanu. Glavna reka Dunav teče ob meji Balkanskega poluotoka. Vanj se izliva Morava; Bosna in Drina tečeta v Savo, Marica pa se izliva v Egejsko morje. Države Balkanskega poluotoka so: Kraljevina Srbska, kjer je glavno mesto Belgrad. Dežela je bogata hrastovih in bukovih gozdov, po dolinah pa zori žito, vino in sadje. Kneževina Bolgarska plačuje sultanu letno dan. Nje glavno mesto je Sofija ali Sre de c. — Z Bolgarsko je združena Vzhodna Rum el i j a, kjer stoji mesto Plovdiv (Philippopel). Bolgari so marljivi poljedeljci. Obrtniki pripravljajo rožno olje. Turško cesarstvo je ohranilo od svojega nekdanjega po¬ sestva le nekaj dežel in pa otok Kreta. Glavno mesto je Cari¬ grad (Konstantinopel). Solun (Saloniki) je važno tržišče ob progi, ki vodi iz Smirne na Dunaj. Na Kreti so najprej dobivali kredo, ki so jo po otoku tako imenovali. Poljedeljstvo je zanemarjeno, trgovina pa v tujih rokah. Domača obrtnost proizvaja tkanine iz svile in pavole, preproge, usnje, orožje in rožno olje. Kneževina črn a gora je pusta kraška planota, ki živi siromašno pastirsko prebivalstvo. Glavno mesto Cetinje je po¬ dobno vasi. Kraljevina Grška. Glavno mesto Atene (Athen) so središče kulturnega življenja in trgovine. Tu se vzdigujejo veli¬ častni ostanki propilej in partenona na Akropoli. Pirej je trgo- 23 vinska luka. Grški pripadajo tudi Jonski otoki in Kikladi. Po nižinah raste pavola in riž, po otokih pa celo dateljeva palma. Vsi balkanski narodi so dolgo vrsto let krvaveli pod turškim jarmom. Turki so jim vzeli svobodo in domače vladarje ter jih naredili za brezpravne podložnike. Ko so se v 19. stoletju s po¬ močjo prijateljskih narodov osvobodili, so se brez odloga poprijeli kulturnega dela. Kraljevina Italija. To deželo okrožujejo na severu in severozahodu Alpe, Apenini pa tvorijo hrbtišče celega polu- otoka. Vezuv in Etna sta ognjenika, ki še vedno bruhata. Po Gorenjeitalski nižini teče reka Pad, ki se izliva v Jadransko morje ; Srednjo Italijo namaka reka Tiber. Glavno mesto Kim (večno mesto) je obenem papežev sedež. Od veličastnih zgradeb tega mesta se odlikujejo Panteon, Kolosej, Angeljski grad, Vatikan, Kvirinal in cerkev sv. Petra, ki je naj- večia in najveličastnejša na svetu. Genova je prvo trgovinsko mesto cele kraljevine. Milan s krasno marmornato stolnico. Benetke so sezidane na 120 lagunskih otokih; tukaj stoji cerkev sv. Marka in dodževa palača. Florenca ima spominska poslopja z umetnostnimi zbirkami (stolna cerkev in cerkev sv. Križa z grob¬ nimi spomeniki imenitnih Italijanov; mestna hiša, palača „Uffici , palača „Pitti“). Tukaj izdelujejo svilenino, porcelan in slamnike. Neapol leži ob ognjeniku Vezuvu. Na Siciliji je mesto Palermo, na Sardiniji pa mesto Cagliari. Italijani se pečajo s poljedeljstvom in morsko trgovino, ki se je zlasti poživila, odkar so se dogradile najvažnejše alpske in gorenjeitalske železnice ter se je otvoril Sueški prekop. Znatno je po Italiji svilarstvo, pletenje slamnikov in izdelo¬ vanje kipov iz marmorja in sadre. Velika obrtnost pa se ne more razviti, ker dežela nima niti premoga niti železa. Pirenejski poluotok je večinoma višavje, ki ga na severu Pireneji ločijo od evropskega trupa. Poluotok napajajo reke Ebro, Duero, Tajo, Guadiana in Guadalquivir. Državi Pirenejskega poluotoka sta: Kraljevina Španija, kjer je glavno mesto Madrid. Barcelona je prvo obrtno in trgovinsko mesto, Valencia pa izdeluje svilo in žamet. 24 V Španiji se dobiva svinec, živo srebro (največji rudnik za živo srebro je v Almadčnu), železo in baker. Kraljevina Portugalska. Glavno mesto Lizbona ima veliko trgovino. Dežela prideluje veliko olja in vina, s plutovino pa preskrbuje skoro ves svet. 4. Zahodna Evropa. Kraljevina Velika Britanija je najvažnejša otočja država na svetu, ki obsega dva velika otoka (Veliko Britanijo in Irsko) ter več otočij. Od nizkih pogorij, ki pa niso med sabo v nikakršni zvezi, je pomneti Severnoškotsko pogorje, Grampian in P eni n s k o pogorje. Naj večja reka je vodnata Thames (tems). Glavno mesto London je prvo trgovinsko mesto na svetu. Liverpool (liverpul) je za Londonom prvo trgovinsko mesto na svetu. Središče pa,volarskega obrta je dvomesto Manchester- S alf or d (menčestr), središče kovinskega obrta (igle in peresa) pa Birmingham (bormengem); Sheffield (šefild) izdeluje nože. Volnenino in prtenino napravljajo v Leedsu (lidsu). Newcastle on Tyne (njukasl oan tajn) pošilja premog po celem svetu. V Glasgowu (glazgovu) na Škotskem cvete železna obrtnost. Na Irskem je glavno mesto in podkraljev sedež Dublin (deblin). Angleška je prva trgovinska država na svetu. Skoro polo¬ vica vseh velikih parobrodov na svetu je angleških. Ti parobrodi prinašajo v angleške luke blago in zaklade angleških naselbin, ki pokrivajo dvainpolkrat toliko površja, kolikor ga ima vsa Evropa. Angleži so pa tudi prvi obrtni narod na svetu. Odkar so izumili parni stroj, izkoriščajo v lastni zemlji velikanske zaloge premoga in kovin, zlasti železa, in predelujejo na najkoristnejši način od drugod pripeljane sirovine, v prvi vrsti volno in pavolo. Poljedeljstvo in živinoreja sta na visoki stopnji. Francoska je po zahodu nižina, po vzhodu pa jo pokrivajo Francosko sredogorje, Jura in Alpe. Važne reko so Seine (san), L čire (loar) in Rhone (ron). Glavno mesto Pariz je po velikosti drugo mesto na svetu, po sijajnosti pa ga ne prekosi nobeno. Lyon je središče svilar- 25 skega obrta. Marseille (marsej) je prva francoska trgovinska luka. Bordeaux (bordo) je naj večji vinski trg na svetu. Na Korsiki je mesto Ajaccio (ajačjo), kjer se je porodil Napoleon I. Ker državi ne primanjkuje ni premoga ni železa, se je Francoska povzdignila med prve obrtne dežele na svetu. Poleg tega imajo Francozi poseben okus in razum za lepe oblike, ki se kažeta v izdelovanju obleke, nakrasnin, pohištva itd. Francoska daje zlasti mnogo žita, dragih vin in južnega sadja. 5. Srednja Evropa. Kraljevina Nizozemska ali Holland je vsa nižin¬ ska, nekateri deli države leže celo pod morsko gladino; močni nasipi jih branijo morskih poplav. Po deželi teče reka Rena, ki se tu deli v več panog. Prestolno mesto je Haag; glavno mesto Amsterdam stoji na koleh kakor Benetke, ima več ladjišč in je izmed prvih trgovinskih mest na svetu. Nizozemci so že od nekdaj izvrstni mornarji; trgovina je jako povzdignila njih blaginjo. Kraljevina Belgija je na zahodu nižina, na vzhodu pa jo obdajajo Ardenske vi s o čin e, bi imajo velike zaklade pre¬ moga in železa. Reka S c h e 1 d e izvira na Francoskem. Glavno mesto Briissel je sedež čipkarske obrtnosti. Ant- w er p en se glede prekomorskega prometa meri s Hamburgom. Liittich ima velikansko kovinsko obrtnost. Ker ima država velike zaklade premoga in železa, ji cvete zlasti kovinski obrt; ima pa tudi velike tvornice za tkanine, platno, pavolo, volnenino in steklenino. Velika vojvodina Liixemburška. Glavno mesto je Luxemburg. Švicarska republika je najbolj gorata evropska dežela. V vznožju alpskih vršacev izvirajo malone vse važnejše srednje¬ evropske reke. Zlasti mnogo ima tudi slikovitih jezer. Glavno mesto je Bern; Ziirich ima velike tvornice za svilenino; Gene ve (Zenef) z velikanskim urarskim obrtom; Luzern je središče zunanjega prometa. 26 Iz Švice se izvažajo ure in nakrasnine, tkanine in sir. Nemško cesarstvo. Nemčija je sestavljena iz 25 držav in državic in iz ene državne dežele. Voditeljica teh držav je Pruska, vsakokratni praski kralj pa je obenem tudi nemški cesar, ki zapovediije celi nemški vojski. Nemško cesarstvo se razteza po Nemški nižini in po Nemškem sredogorju. Razen Dunava, ki teče proti vzhodu, se izlivajo poglavitne nemške reke Rena, Vezera, Laha v Severno ali Nemško morje, Odra in Visla pa v Baltsko ali Vzhodno morje. Reka Mena (Main) deli Nemčijo v Severno in Južno Nemčijo. V Severni Nemčiji so: Kraljevina Pruska. Glavno mesto Berlin ima veliko trgovino in obrtnost (stroji, galanterije, porcelan); Kralj e v ec (Konigsberg) je važno tržišče za jantar; Vratislava (Breslau) in Stettin sta važni tržišči, prvo oh Odri, drugo ob Baltskem morju. Veliko obrtno mesto je Devin (Magdeburg) ob Labi. K o ln ob Reni ima imenitno stolnico; do sem prihajajo še morske ladje. Ne daleč od tod se je zaradi obilice premoga, železa in gonilnih sil razvila cvetoča obrtnost; tu stoji dvomesto Elber- fe ld-Bar m e n, hi se peča s svilarstvom, platnarstvom in pavolar- stvom. Mesto Solingen izdeluje kovinske predmete, Essen ima velikanske Kruppove livarnice, Krefeld je središče nemškega svilarstva. Aachen se bavi s suknarstvom; tukaj se nekdaj kro¬ nali nemške cesarje. Kraljevina Saška ob severnem pobočju Krušnih gora in Jesenikov na obeh bregovih Labe je jako bogata dežela. Več nego polovica prebivalcev se peča z rudarstvom (zlato, kositer, železo) in obrtnostjo (platno, volnenina in pavolovina). Glavno mesto D r a ž d a n i (Dresden) ima velike umetniške zaklade. Lipsko (Leipzig) slovi zaradi velikih semnjev, ki jih obiskujejo celo vzhodnoevropski"°trgovci. Mišenj (Meissen) je znan zaradi najstarejše tvornice za porcelan v Evropi. Veliki vojvodini M e k 1 e n b u r š k i: S c h w e r i n in S tre lit z z enako imenovanima glavnima mestoma se pečata največ s poljedelstvom. 27 Izmed drugih severonemških držav so važne zaradi trgovine mestne republike: Bremen, Hamburg (prvo tržišče na evrop¬ ski celini) in Liibeck. V Turinškem lesu je osem majhnih držav, ki so pa vse skupaj le nekaj večje od kranjske dežele. V Južni Nemčiji so: Kraljevina Bavarska. Dežela sega na jugu v Alpe, na severu pa je velika planota. V gorah kopljejo železo, premog ni sol, po ravninah pa se pečajo s poljedelstvom. Glavno mesto Monakovo (Munchen) ima precej razvito obrtnost. Augsburg je živahno tržišče, Rezno (Regensburg) je obrtno mesto. Pasov (Passau) stoji tik avstrijske meje. Norim- berg (Niirnberg) slovi zaradi monumentalnih zgradeb. Kraljevina Wiirtemberška sega od Nekarja in Dunava do Bodenskega jezera. V rodovitejših delih dežele se pečajo s polje¬ delstvom, sadjarstvom in vinarstvom, v nerodovitih delih pa se bavijo z obrtnostjo. Glavno mesto Stuttgart ima veliko obrtnost. V Tubingi (Tiibingen) je živel Primož Trubar. Ulm ima veliko trgovino in gotsko stolnico. Velika vojvodina Badenska ob desnem bregu Rene od Bodenskega jezera do Mene ima zlasti veliko lesa. Glavno mesto Karlsruhe in Manheim imata cvetočo obrtnost. Velika vojvodina Hesenska se razprostira ob naj¬ severnejšem delu rodovite Gorenjerenske nižine. Glavno mesto je Darmstadt; Mainz je važna trdnjava, Worms pa starinsko mesto. Državna dežela Alzacija-Lotaringij a ob zahodnem delu Gorenjerenske nižine je rodovita in vinorodna pa tudi obrtna dežela. Glavno mesto Strassburg ima veličastno gotsko stol¬ nico. Muhlbausen in K o lm ar se pečata s pavolarstvom. 28 D. Avstro-ogrska monarhija. Avstro-ogrska monarhija meji proti severu na Saško, Prusko in Rusko, proti vzhodu na Rusko in Rumunsko, proti jugu na Rumunsko, Srbsko, Turško, Črno goro, Jadransko morje in Italijo, proti zahodu na Švico, kneževino Lichtenstein in Bavarsko. Cela država meri 625.335 kni* in šteje 47 milijonov prebival¬ cev. Deli se v dve državni polovici; prva obsega v državnem zboru na Dunaju zastopane dežele, druga pa dežele ogrske krone. Poleg tega pripadata državi od leta 1878. Bosna in Hercegovina. I. Morje. Avstro-ogrska država ima med evropskimi velesilami najmanj morskega obrežja, kajti le na jugu jo obliva Jadransko morje od Gradeža do Spuža na 2200 km dolgi progi. Severna obala je do soškega ustja nizka, od tod dalje pa visoka. Najvažnejši zalivi so: Tržaški zaliv (Golf von Triest), Kvarnerski ali Reški zaliv (Golf von Fiume) in Kotorski zaliv ali boccbe di Cattaro. Med Tržaškim in Kvarnerskim zalivom je Istrski polu o tok, južno od Neretvenega ustja pa poluotok Pelješac (Sabioncello). V Kvarnerskem zalivu so Istrski otoki (Lošinj — Lussin, Cres — Cberso, Krk—Vegliaj, ob dalmatinski obali pa Dalma¬ tinski otoki (Rab — Arhe, Pag — Pago, Brač—Brazza, Hvar — Lesina, Vis —■ Lissa, Korčula — Curzola, Mlet — Meleda). II. Pogorja. Avstro-Ogrska je poleg Švice najbolj gorata evropska dežela. Štiri gorstva: Alpe, Kras, Češko-moravsko sredogorje in Karpati pokrivajo skoro 3 A nje površja. 1. Alpe. Med vsemi evropskimi pogorji so Alpe najlepše in najveli¬ častnejše. V dolgem loku segajo od Genovskega zaliva do Dunaja 29 ter kipe v neštetih vrhovih čez ločnico večnega snega. Po alpskih dolinah so se ljudje že zgodaj naselili. Milo podnebje pospešuje ondu poljedeljstvo, sočnati planinski pašniki pa so kaj pripravni za živinorejo, ki daje alpskim prebivalcem glavni preživek. Kristalnočiste vode, krasna planinska jezera, prirodne slikovi¬ tosti pa so tudi od nekdaj vabile ljudi, ki radi in vedno več pri¬ hajajo v Alpe, iščoč tukaj razvedrila in zdravja ter pozabljajoč skrbi in nadloge vsakdanjega življenja. Po dolgosti delimo Alpe v Zahodne in Vzhodne Alpe. Ker segajo prve do jezera Lago maggiore in do renske doline, pripadajo vse avstrijske Alpe Vzhodnim Alpam. Po širokosti razločujemo pri Alpah tri pasove. — Severne (Apneniške) Alpe, Osrednje (Prvotvorne) Alpe in Južne (Apne- niške) Alpe. Osrednje Alpe so sestavljene iz kristalinskega ali prvotvornega kamena (granit, rula, sljudovec), ki jim daje bolj temno lice. Severne in Južne Alpe pa so iz apnenca; zato so tudi svetlejše ter imajo često kakor marmor bele stene. Vzhodne Alpe. Meja med Severnimi Apneniškimi in Osrednjimi Alpami se vleče ob lili čez sedlo Arlberg v dolino Rosanne in Inna, potem ob Zilleri čez sedlo Gerlos v Sališko dolino; iz te drži po preseki naravnost proti Aniži, ki jo zapusti pri Paltenski dolini, kjer gre čez prelaz Schober v Liesinško in Mursko dolino in čez Sememik (Semmering) v Dunajsko kotlino. Meja Osrednjih in Južnih Apneniških Alp gre iz doline go¬ renje Adiže za Eisackom in Rienzo do razvodnice na Toblaškem polju, potem pa ob Dravi do Ogrske nižine. Severni pas. Vsak pas se deli po poprečnicah in prelazih v več pogorij. Pogorja severnega pasa so: Vorarlberške ali Algauske Alpe (Vorarlberger oder Algauer Alpen) med Bodenskim jezerom in Lechom. Passeier- spitze (3020 m). Cez sedlo Arlberg vodi cesta, pod njim pa skozi 10 km dolg predor železnica iz Tirolskega na Vorarlberško. 30 Severnotirolske Apneniške Alpe (Nordtiroler Kalk- alpen) do Inna. Severno pobočje sega v Bavarsko višavje, kjer leži nekaj lepih predgorskili jezer. (Zugspitze 2960 m.) Salzburške Alpe (Salzburger Alpen) do Salice. Te Alpe so polne skalnatih planot, navpičnih sten in s snegom napolnjenih rup, kar kažeta imeni Steinernes Meer, Ewiger Schnee- b er g. G or enj eavstrij ske Alpe (Oberosterreichische Alpen) do Aniže so najvišje v Salzkammergutu, kjer se vzdiguje Dach- stein 3000 m visoko. Predgorje ima lepa jezera in krasna letovišča. D olen j e avstrij ske Alpe (Niederosterreichische Alpen) do Dunajske kotline niso več tako divje in tudi nimajo več tako visokih gora. Na Severnem Štajerskem je Hochschwab le še 2300 to visok. Dunajski les (Wiener Wald) z Leopolds- bergom je zadnji odrastek Severnih Apneniških Alp. Osrednji pas. Otztalske Alpe (Otztaler Alpen) med Reschen-Scheidekom in Brennerjem. Nikjer drugod v Alpah ni toliko lednikov kakor tukaj, a ker so visoko ležeče doline zaprte, se nahajajo stalno naseljeni kraji po 1900 m visoko, torej više, kakor le kje v Alpah. Najvišji vrh je Wildspitze (3784 to). Čez Brenner (1363 m) vodi že od 15. stoletja cesta iz Gorenj eitalske nižine. Zillertalske Alpe (Zillertaler Alpen), ki pripadajo Viso¬ kim Turam, segajo do prelaza Krirriml. Najvišji vrh je Hochfeiler (3510 m). Visoke Ture (Hohe Tauern) do izvira Mure z najvišjimi vrhovi osrednjega pasa. Veliki Klek (GroOglockner, 3800 to) ima najlepši avstrijski lednih, Pasterze imenovan. Nizke Ture (Niedere Tauern) do izvira Liesinga nimajo več niti lednikov niti snežnikov. Hochgolling (2860 to). Važni sta Radstadtsbo in Rottenmannsko sedlo. Koroško-štajerske Alpe (Karntnerisch-steierische Alpen) segajo vzhodno do murske poprečnice. Ker napolnjujejo široki pro¬ stor med Muro in Dravo, so razcepljene v več širokohrbtnih vej 31 z obširnimi pašniki. ObLabodski dolini (Lavanttal) se vzdiguje Golica (Koralpe). Vzhodno od Maribora tvori zadnji podaljšek tega pogorja vinorodne Slovenske'gorice (Windische Biiheln). Stajersko-ogrske Alpe (Steierisck-ungarische Alpen) segajo do Ogrskih nižin. Na tromeji se vzdiguje W e c h s e 1, blizu Gradca pa razgledni S c k o c k 1. Na severu se vleče do Dunava Litavsko pogorj e (Leithagebirge), na jugu pa obdaja Bakonj- ski les (Bakonyer Wald) severni breg Blatnega jezera (Plattensee). Južni pas. Ortleška skupina (Ortlergruppe). To velikansko pogorje, ki je polno tednikov, se začenja ob Stilfskem sedlu, čez katero vodi najvišja cesta v Alpah, in napolnjuje ves prostor med Adižo in Gardskim jezerom. V njegovem severnem delu se vzdiguje naj¬ višja gora v Avstriji, Ortler (3900 m), v južni, Adamello imeno¬ vani skupini pa stoji gora Presanella. Južnotirolske Alpe (Siidtiroler Alpen) segajo do doline Ampezzo in reke Piave. To pogorje slovi zaradi svojih raztrganih vrhuncev in strahovitih prepadov. Vedretta Marmolatta ima še obširne snežnike. Karnske Alpe (Karnische Alpen) se vlečejo do Bele (Fella) in Žilice. Njih severni del so Zilske Alpe (Gailtaler Alpen) z Dobračem, njih južni pa Beneške Alpe. Julske Alpe (Julische Alpen). Ta mogočna skupina na¬ polnjuje prostor med Tagliamentom in Savo ter se ponaša z veli¬ kani, ki slove tako po obliki kakor po lepem razgledu. Na Tri¬ glavu (2864 m) je še večni sneg. Cez Predel vodi cesta iz Koroškega na Primorsko. Karavanke (Karawanken) so podaljšek Karnskih Alp in imajo veliko nizkih prehodov, tako n. pr. pri Zabnici, pri Kate- čah, pri Podkorenu, pri Tržiču. Najvišji vrh Stol ne sega več čez ločnico večnega snega. Podaljšek Karavank so Kamniške ali Savinske pla¬ nine (Steiner oder Sanntaler Alpen) z Grintavcem in Skuto. Na Štajerskem je južno od Drave Pohorje (Bachergebirge). 32 2. Kras. Kras se razprostira po Primorskem, Kranjskem, Hrvaškem, Dalmaciji in Hercegovini. To nerazvito gorstvo je polno ponikev, rup in kadunj ali dolov. Posebno pa slovi po votlinah in pod¬ zemeljskih jamah (svetovnoznana Postojinska jama) in po ne¬ razvitih rekah in ponikalnicah (Pivka, Reka). Med mnogimi kraškimi jezeri je najimenitnejše Cerkniško jezero, ki poleti časih usahne. Po deželah, v katerili se Kras razprostira, razločujemo: Primorski Kras (Kustenlandischer Karst), ki sega od Soče in Vipave do Kvarnerskega zaliva. Na severu se vzdiguje Trnovski les (Tarnowaner Wald), jugozahodna Čičarija (Tschitschenboden) pa se proti jugu polagoma znižuje. Kranjski Kras (Krainischer Karst) obsega Hrušico (Birnbaumerwaid) z Nanosom, Rog (Hornwald) in Gorjance (Uskokengebirge). V Javornikih je Snežnik (Schneeberg) naj višji vrh Kranjskega Krasa. Hrvaški Kras (Kroatischer Karst) se razprostira med cesto Karlovec-Reka in dalmatinsko mejo. Ob morju se vzdiguje veličastni Velebit, bolj notri v deželi pa so Velika in Mala Kapela in Pleševica. Dalmatinski Kras (Dalmatinischer Karst) sega do črno¬ gorske meje, kjer se Orjen vzdiguje najviše. 3. Češko-moravsko sredogorje. Ceško-moravsko sredogorje (Bohmisch-mahrisches Mittelgebirge) je razraščeno po Češkem, Moravskem in Sleziji ter sega do Dunava, Morave in nje pritoka Bečve in do Odre. Posamični deli so: češki les (Bohmerwald) med Dunavom in Ogro. Preko treh višjih prelazov drže železnice iz Češkega na Moravsko. V južnem delu (Sumavi) se vzdiguje Plockenstein. To pogorje nima rudnin, bogato pa je raznega lesa. Redko prebival¬ stvo se peča večinoma z drvarstvom, lesnim obrtom in steklarstvom. Smrečine (Fichtelgebirge) so gozdnato pogorje, ki pa sega le z vzhodnimi odrastki na Češko. 33 Krušne ali Rudne gore (Erzgebirge) segajo proti vzhodu skoro do Labe. Bogate so rudnin, n. pr. srebra, železa, bakra in kositra, pa tudi premoga in rudninskih voda. Zato so moški veči¬ noma rudokopi, ženske in otroci pa tk6, vezejo in klekljajo. — Najvišja gora je Keilberg. Preko nekaterih prelazov vodijo železnice. Polabsko peščencev o pogorje (Elbsandsteingebirge) s Češko-s as k o Švico (Bohmisch-sachsische Schweiz) je na obeh straneh Labe. Lužiško pogorje (Lausitzer G-ebirge) se vleče ob prusko- češki meji do reke Nise. Jizerske gore (Isergebirge) se vzdigujejo ob izviru Jizere. Krk on o ši (Riesengebirge) segajo do Trutnovskega prehoda. Polovica krkonoškega prebivalstva se peča s tkalstvoin. Največja gora je Snežka (Schneekoppe) ob izviru Labe. Kladske gore (Glatzer Gebirge), katerih najvišji vrh je KI a ds ki Snežnik (Glatzer oder Spieglitzer Schneeberg) ob moravski meji. Jeseniki (Gesenke) se vlečejo od izvira Morave do Bečve. V Jesenikih se bavi mnogoštevilno prebivalstvo s prejo, tkalstvom in kovaštvom. 4. Karpati. Karpate (Karpathen) delimo navadno v tri dele: v Z a- hodne do reke Poprad, v Srednje do izvira rek Viso (višo) in Bistrica ter v Vzhodne ali Erdeljske Karpate. Zahodnim Karpatom se prištevajo Mali Karpati (Kleine Karpathen), Beli Karpati (Wei6e Karpathen) in B e s k i d i (Beskiden); čez prehod Jablunka drži velika cesta iz Ogrskega v Šlezijo. Na jugu se Beskidov dotikajo Visoke Tatre (Hohe Tatra). Še niže proti jugu so Nizke Tatre ali Liptavske gore (Niedere Tatra oder Liptauer Gebirge), Fatra (Fatra), Nitranske gore (Neutra Gebirge), Ogrsko rud ogor j e (Ungarisches Erzgebirge), ki je bogato zlata in srebra, Matra (Matra) in Hegyalija (hedjalja), ki je znana po svetovno imenitnem tokaj skem vinu. Zemljepis za obrtne 5ole. X. 14 34 Srednji Karpati obsegajo Gozdnate Karpate (Wald- Karpathen), ki so bogati premoga, soli in petroleja. Vzhodni Karpati oklepajo Erdeljsko višavje, (Siebenbtirgisokes Hochland), ki je povprečno 500 m visoko. Srednji in Vzhodni Karpati imajo veliko prehodov. III. Nižine. Posamične nižine, ki pokrivajo nekaj nad eno četrtino vse monarhije, so: Moravsko polje z Dunajsko kotlino (Marchfeld mit dem Wienerbecken) je jako rodovito, njega južni del Novomeško Kam eni to polje (Wiener-Neustadter Steinfeld) pa je neplodno. Mala Ogrska nižina (Kleine Ungarische Tiefebene) sega daleč med gorovje, ki jo oklepa od vseh strani. Rodovita je prav tako, kakor Velika Ogrska nižina (Grol.ie Ungarische Tiefebene), od katere jo loči Bakonjski les in Novograško pogorje. Velika Ogrska nižina je imela do zdaj zlasti ob Dunavu in Tisi obsežna moč¬ virja. Odkar pa so uravnali in z nasipi obdali mnoge vode, so močvirja ob njih izpremenjena v rodovito polje. Po nje pustinjah se pasejo velike cede goveje živine, konj in ovac. Ker so pri Železnih vratih, kjer se je Dunav le težavno izvijal, razširili njegovo strugo, da se voda zdaj lahko hitreje odteka, se tudi ni več bati onih povodnji, ki so ob deževju in zlasti pomladi, kadar se je začel tajati sneg, napravljale toliko škode. Z Veliko Ogrsko nižino je v zvezi Hrvaško-slavonska nižina (Kroatisch-slavonische Tiefebene) ob Dravi in Savi, na južni strani Save pa se širi Posavina (Saveebene). Ga liska ali Slovanska nižina (Galizische Tiefebene) ob severnem pobočju Srednjih Karpatov. Manjše nižine so: W e Iško mahovje (Welser Haide) ob Trauni v Avstriji nad Anižo; zelo rodovito Tullnsko polje (Tullnerfeld) v Avstriji pod Anižo; Graško, Lipniško in Ptuj sko p olj e (Grazer, Leibnitzer und Pettauer Feld) na Štajer¬ skem; Celovško polje (Klagenfurter Ebene) na Koroškem; 35 Ljubljansko, Kranjsko in Kamniško polje (Laibacher, Krainburger und Steiner Feld), Ljubljansko barje (Laibacher M o or) itd. IV. Vode. 1. Reke. Največ rek avstro-ogrske monarhije se izliva v Črno morje, manj jih teče v Baltsko in Severno morje, najmanj pa v Jadran¬ sko morje. V črno morje se izlivata Dunav in Dnester. Dunav, ki izvira v Schwarzwaldu, stopi pri Pasovu z desnim, pri Engelhartszellu pa z levim bregom na avstrijska tla. Od Pasova do Požuna teče v vzhodni smeri ter objema v Mali Ogrski nižini Veliki in Mali nasip a n ec (Grolie und Kleine Schiitt- insel), ki se zaradi svoje rodovitosti imenujeta ogrski sadovnjak. Pri Vacovu se obrne proti jugu, pri izlivu Drave proti j ugovzhodu, od izliva Save pa teče proti vzhodu do Stare Ršave, kjer zapušča našo državo. Važnejši njegovi dotoki so: a) na desnem bregu: 111 er, Lech in Is ar, ki izvirajo na Tirolskem in imajo ondu samo svoj gorenji tek. Inn prihaja pri Finstermiinzu na Tirolsko, pri Kufsteinu pa teče na Bavarsko ter dela od Braunaua do Pasova državno mejo. Na desnem bregu ima pritok Šali c o (Salzach). Trauna (Traun) izvira na Štajerskem, teče skozi Traunsko in Ha.llstattsko jezero ter se blizu Linza izliva v Dunav. A niža (Enns) prihaja iz Salzburškega,, teče skozi Štajersko in Gorenje Avstrijsko do mesta Enns, kjer se izliva v Dunav. Nje pritok je reka Štira (Steyer). Ipuža (Ybbs), Traguša (Traisen), Sehvvechat inFischa so važne reke za obrtnost v Dolenji Avstriji. L i t a v a (Leitha) nastaja iz vodaSchwarza in Pitten ter dela nekaj časa mejo med Avstrijo in Ogrsko. Raba (Raab) izvira pri Gradcu na Štajerskem ter se izliva pri Gjuru. 3 * 36 Sar s Šiom, ki prihaja iz Blatnega jezera. Drava (Drau) izvira na Tirolskem (Toblacherfeld), teče skozi Koroško, Štajersko in Hrvaško ter se blizu Oseka izliva v Dunav. Na levem bregu sprejema Gorenjo Belo (Moll), Jezer¬ nico (Lieser), Krko z Glano (Gurk mit der Glan), Labod- nico (Lavant) in Muro z M urico (Mur mit der Miirz); na desnem bregu pa: Žilo z Žilico (Gail mit der Gailitz) in Meso (Mies). Sava (Save) nastaja iz Save Dolinke in Save Bohinjke, ki se družita pri Radovljici. Sava teče pozneje ob kranjsko-štajerski meji, prestopi na Hrvaško in teče ob bosenski meji do izliva Drine. Od tod do ustja pri Belgradu je Sava državna meja. Nje pritoki na levem bregu so: Kokra (Kanker), Savinja (Sann) in Sotla; na desnem pa: Sora (Zeier), Ljubljanica (Laibacb), Krka (Gurk), Kolpa (Kulpa), Una, Vrba s, Bosna in mejna Drina. Na levem bregu se izlivajo v Dunav: Mala in Velika Miblja (Miibl); Morava (Marcb), ki prihaja od Kladskega Snežnika ter prejema na levem bregu Bečvo (Bečwa) in Mijavo (Miawa), na desnem pa Hano (Hanna) z Dijo (Tliaya) in Schvvarzavo. Vag (Waag) z Arvo. Nitra (Neutra). Gr o n (Gran). Ipolj (Eipel). Tisa (Tbeiss) je največji dunavski dotok. Nje večji pritoki na desnem bregu so: Bo dr o g, Saj o s Hernadom in Žagi v o, na levem pa Visa, Szamos, Koros, Maros in Bega. Temes namaka rodoviti Banat. Olta (Aluta) izvira na ErdeJjskem, Seret v Bukovini, Pr ut pa v Galiciji. Vsi trije pa kmalu zapuste tla avstro-ogrske monarhije. Dnester izvira na severni strani Karpatov ter dela mejo med Galicijo in Bukovino, pozneje tudi državno mejo. V Baltsko morje teko: Visla (Weichsel) izvira v Karpatih, dela mejo proti Pruski in Ruski ter pri ustju Sana zapušča avstrijsko mejo. Nje večji dotoki so D u n a j e c, V i s 1 o k a, San in B u g. 37 Odra (Oder) izvira v Moravskih Jesenikih ter po kratkem tekn pri Boguminu (Oderberg) zapušča avstrijsko zemljo. Vanjo se izteka O pava (Oppa). V Severno morje se izlivata: Laba (Elbe), ki izvira na Snežki ter zapušča v Polabskem peščenčevem pogorju našo monarhijo. Na levem bregu sprejema Volta v o (Moldau), ki je naj večja češka reka. V Voltavo se izli¬ vajo na desnem bregu Malša (Mallsch), Lužni c a (Luschnitz), Sazava (Sazawa), na levem pa V otava (Wotawa) in Berovnka (Beraun). Ben (Rhein) teče pred izlivom v Bodensko jezero kakih 40 km daleč ob švicarski meji ter sprejema reko 111. V Jadransko morje teko: Adiža (Etsch). Ta izvira na sedlu Reschen ter sprejema na desnem bregu Eisack, v katerega se na levi izlivata Rienz in A vi si o. Na levem bregu dobiva Adiža reko P as s er. Soča (Isonzo) izvira v Triglavskem pogorju ter sprejema na levem bregu Idrico in Vipavo, na desnem pa Nadižo (Nati- sone). Ob ustju se imenuje Z dob a (Sdobba). Dragonja, Mirna (Quieto) in Raša (Arve) so brežnice v Istri. Z e rman j a, Krka (s slapovi pri Skardinu) in Neretva so dalmatinske brežnice. 2. Prekopi. Za trgovino so važni tudi prekopi, ki ob rekah pot okraj- šujejo in olajšujejo, ali pa spajajo razne vode. Po Ogrskih niži¬ nah so prekopi izkopani tudi zato, da se voda iz mahovja in močvirja vanje odteka. Večji prekopi so: Bački ali Francev prekop (Franzens- kanal) med Dunavom in Tiso. Begin prekop (Begakanal) je v Banatu med Temešvarom in Bečkerekom. Sar viški prekop (Sarvizkanal) je vzhodno od Blatnega jezera na Ogrskem. Od manjših prekopov je pomneti Grub erj ev prekop (Gruber- kanal) tik Ljubljane. 38 S. Jezera. Od premnogih jezer slovč najbolj alpska jezera, ki se odli¬ kujejo po krasni legi in čisti vodi. Taka jezera so: Bodensko jezero (Bodensee) na V orarlberškem, Gardsko jezero (Gardasee) na Južnem Tirolskem, T r a u n s k o jezero (Traunsee), Hallstattsko jezero (Hallstattersee), Attersko j e z e r o (Attersee) in Mondsko jezero (Mondsee) na Gorenjem Avstrij¬ skem, Zellsko jezero (Zellersee) na Salzburškem, Vrbsko jezero (Worthersee), Osoj ansko j ezer o (Ossiachersee) in Mill- stattsko jezero (Millstattersee) na Koroškem, Bohinjsko jezero (Wocheinersee), Blejsko jezero (Veldesersee) in Klanski jezeri (Weissenfelserseen) na Kranjskem. Na Notranjskem je Cerkniško jezero (Zirknitzersee), ki časih docela usahne, v Istri pa C ep iško jezero (Cepicsee). V Karpatih je mnogo manjših, jezer, ki jih ondotni prebivalci imenujejo „stave“ ali „plesa“. Največja jezera so v Ogrskem nižavju, tako Blatno jezero (Plattensee) in plitvo Nežidersko jezero (Neusiedlersee). 4. Toplice. Bolj znane toplice so Baden na Nižjeavstrijskem, Gastein na Salzburškem, Laške in Rimske toplice (Tiiffer und Romerbad) na Štajerskem, Karlovi vari in Toplice (Karlsbad und Topplitz) na Češkem, Krapinske toplice (Krapina) na Hrvaškem. Bližnje rudnice so: Gleichenberg, Rogatec (Roitsch) in Radena (Radein). V. Podnebje. Ker se avstro-ogrska monarhija razprostira skoro sredi zmerno toplega pasa, je tudi nje podnebje mehko in zdravo. Premokri in zaradi tega tudi nezdravi so le nekateri kraji Ogrske in Slavonske nižine; presuhe in zaradi tega zlasti za rastlinstvo neugodne so kraške planote. Vobče se deli država po podnebju v tri dele ali pase. 39 Južni pas obsega Južno Tirolsko, večino Primorskega, Dal¬ macijo, malone vso Hrvaško in Slavonijo in Južno Ogrsko. Zima je kratka in mehka, večinoma brez snega in ledu. Poleg žita uspeva tukaj južno sadje in vino. Srednji pas obsega večino avstro-ogrske monarhije. Zima je precej dolga in huda, vendar še povsod zori žito, vino in sadje. Severni pas obsega severni del Češke, Moravske, Slezije in Galicije. Zaradi kratkega poletja tukaj ne zori več trta; tudi okusnega sadja ni dobiti, zato pa dobro uspevata lan in konoplja. VI. Prebivalstvo. Po štetju, ki se je vršilo leta 1900, ima Avstro-Ogrska z Bosno in Hercegovino nekaj nad 47 milijonov prebivalcev, ki se ločijo po narodnosti in po veri. 1. Narodnost. Glavni narodi so: Slovani (22'7 mil.), ki se ločijo v severne in južne Slovane. Prvim se prištevajo Cehi, ki žive po Notranjem Češkem, po Mo¬ ravskem in Zahodni Šleziji. Poljaki žive po Vzhodni Šleziji in Zahodni Galiciji. Rusini stanujejo po Vzhodni Galiciji, po večjem delu Bukovine in po Severovzhodnem Ogrskem. Južni Slovani so Slovenci po Južnem Štajerskem, Južnem Koroškem, po velikem delu Primorskega, skoro po vsem Kranjskem in deloma po Jugozahodnem Ogrskem. Srbo-Hrvati stanujejo po Južni Istri, po Hrvaškem in Slavoniji, po Dalmaciji in po Južnem Ogrskem. Srbo-Hrvati so tudi malone vsi Bošnjaki in Hercegovinci. Bolgari žive v manjšem številu v Banatu in na Erdeljskem. Nemci (11'7 mil.) so zasedli Avstrijo pod in nad Anižo, Salzburško, Severno Tirolsko in Vorarlberško, večji del Štajer¬ skega in Koroškega. Nemci stanujejo ob severni, zahodni in južni meji Češke, na severu in na jugu Moravske, v Zahodni Šleziji, deloma tudi v Bukovini. Poleg tega živi nekaj Nemcev v Kočevju na Kranjskem, na Erdeljskem in na Ogrskem. 40 Romani (3'9 mil.) so zahodni in vzhodni. Zahodnim Romanom se prištevajo Italijani, ki žive po Južnem Tirolskem, na pri¬ morski obali ter po dalmatinskih mestih in otokih. Ladi ni žive po nekaterih dolinah Jugovzhodne Tirolske, Furlani pa v majhnem delu Jugozahodne Goriške. Od vzhodnih Romanov živi po Vzhodni Bukovini, po večjem delu Erdeljslie in po nekaterih jugovzhodnih ogrskih krajih 3,100.000 Rumun o v. Madjari (8‘2 mil.) prebivajo v Ogrskem nižavju in po Vzhodnem Erdeljskem. V manjšem številu žive v avstro-ogrski monarhiji Grki (kot trgovci na Dunaju, v Trstu in v Reki), Albanci (blizu Zadra, na Hrvaškem, v večjem številu v Novem bazaru), Armenci (v Galiciji, Bukovini in na Ogrskem), Cigani (v Bukovini, na Erdeljskem in Ogrskem). Poleg tega je na Ogrskem in Erdeljskem, v Galiciji in Bukovini približno 2 mil. Zidov*) raztresenih. 2. Tera. Pretežna večina avstro-ogrskega prebivalstva (35'4 mil.) je katoličanov, ki se ločijo v katoličane rimskega, grškega in armen¬ skega obreda. Poleg katoličanov je največ protestantov (4'3 mil.), ki se cepijo v luterance in kalvince. Nezedinjenih Grkov ali pravoslavnih kristjanov je 3'6 mil., Židov pa 2 mil. V Bosni in Hercegovini žive rimski katoličani, nezedinjeni Grki, Mohamedanci in Židi. VII. Prirodnine. Od vsega površja našega cesarstva je 94'2% plodnega sveta, ki služi za živinorejo, poljedeljstvo in gozdarstvo; neplodnega sveta je samo 5‘8%. Na kopaninah ni nobena evropska država tako bogata kakor Avstrija, kajti razen platine ji ne manjka nobene druge kovine. *) Ker se vrši ljudsko štetje samo po občevalnem jeziku, je njih število všteto pri drugih narodnostih. 41 Zlato kopljejo v večjih množinah na Ogrskem in Erdeljskem, v manjših množinah tudi na Tirolskem in Salzburškem. Veliko srebra je na Ogrskem, Erdeljskem in na Češkem, kjer slovita rudnika Pšibram in Jakimov. Za živo srebro je na svetovnem glasu Idrija na Kranjskem, baker pa dajejo Ogrsko, Erdeljsko in Tirolsko. Cink kopljejo v Zahodni Galiciji, cin pa v češki Krušni gori. Najboljši svinec daje Koroško, nekaj ga je pa tudi na Ogrskem in Češkem. Železna ruda se dobiva, izvzemši Avstrijo pod Anižo, Dalmacijo in Primorsko, po vseh deželah. Največ je je na Štajerskem (Eisenerz, Mariazell) in Koroškem (Hiittenberg), manj na Ogrskem, Erdeljskem, Češkem (Platten) in Moravskem (Blansko), razmerno malo pa po drugih kronovinah. Premog se dobiva, izvzemši Salzburško in Bukovino, po vseh deželah. Neizmerni skladi črnega premoga se nahajajo na Češkem (Polzen, Slano), na Moravskem (Ostrava, Rosice) in v Šleziji (Ostrava). Rjavi premog kopljejo v Zagorju na Kranj¬ skem, na Hrastniku in v Koflachu na Štajerskem, v Toplicah in Ustju na Češkem in v Javoržni v Galiciji. Ogrski rjavi premog izvažajo na Rumunsko. Velika ležišča kamene soli so ob straneh Srednjih in Vzhodnih Karpatov. To sol spravljajo na dan v velikih kosih v Ve- lički in Bohniji v Galiciji, v Sugatagu na Ogrskem pa tudi na Erdeljskem in v Bukovini. Varjeno sol dobivajo v Salzkammergutu (mejne pokrajine Štajerske, Salzburške in Gorenje Avstrije) in pri Hallu na Tirolskem. Morska sol se dobiva v Istri (Koper in Piran), v Dalmaciji in po nekaterih dalmatinskih otokih. Na severnem pobočju Karpatov ima Avstro-Ogrska najizdat- nejše vire petroleja v vsi Srednji Evropi. VIII. Obrt. Ker je avstro-ogrska monarhija tako bogata različnih pri- rodnin, je naravno, da se je obrtnost vzpela do jako visoke stopnje. Zlasti velja to za severozahodne in zahodne dežele (Češko, Mo¬ ravsko, Šlezijo, Avstrijo pod in nad Anižo in Vorarlberško), kjer se število tvornic in obrtovalnic za različne obrtne stroke množi od dne do dne. 42 Po južnih kronovinah, zlasti tam, kjer manjka premoga, ki je glavni pogoj velike obrtnosti, ni onih velikih obrtnih podjetij, zato pa se krepko razvija mali obrt, ki živi nešteto pridnih rok. Vobče se ločijo obrti po potrebščinah, katerim služijo. Za živila skrbe mlini, pekarnice, tvomice za mesnino, teste¬ nine, za kavne surogate, čokolado itd. Po Češkem, Moravskem in v Sleziji je čez 250 sladkornic, ki iz bele pese napravijo toliko sladkorja, da ga lahko izvažajo v tuje dežele. Za pivo ima naše cesarstvo čez 2400 tvorni c. Posebno veliko jih je okoli Dunaja in na Češkem. Glede kakovosti se prišteva zlasti češko pivo najboljšim na evropski celini. Zgane opojne pijače se kuhajo ali v tvornicah, ali pa 3 e pečajo s tem posamične kmetije. Največ žganja skuhajo v Ga¬ liciji, Bukovini in na Ogrskem. Za tekstilno industrijo so se ustanovile predilnice, tkal¬ nice, belilnice, barvarnice in tiskarnice, ki izdelujejo volneno, plat¬ neno, pavolnato in svileno blago. Volnarstvo cvete najbolj na Češkem (Liberec, Kamnice), na Moravskem (Brno, Iglava) in v Sleziji (Belsko), deloma tudi na Štajerskem in na Gorenjskem. Za sage je dosegla svetovno- znana tvrdka E. in F. Haas na Dunaju prvenstvo v Evropi. Platnarstvo je v Karpatih (Severno Ogrsko, Galicija in Bukovina) med kmetskim prebivalstvom udomačeno. Iz teh krajev se še vedno spravlja mnogo prtenine na trg. Velike predilnice pa se nahajajo na Češkem (Trutnov, Rumburg, Schonhaida, Liberec), na Moravskem (Schonberg) in v Sleziji (Freudental). Pavolarstvo se razvija vedno bolj. Velike pavolarske predilnice so na Češkem (Liberec), na Spodnjem Avstrijskem (Pottendorf) in Vorarlberškem. Pavolarske tkalnice imajo Češko, Moravsko in Šlezija. Svilarstvo cvete zlasti na Južnem Tirolskem, pa tudi na Dunaju in njega okolici. Avstrijska svila, avstrijski atlas in baršun se lahko kosajo z najboljšimi inozemskimi izdelki te vrste. V novejšem času je tudi zaslula juta-industrija, ki iz indijske konoplje nareja različne tkanine. 43 Keramiška industrija služi stavbarstvu in notranji opravi člo¬ veških stanovališč. Obsega pa steklarstvo, lončarstvo in kamenarstvo. Steklarstvo je najbolj razvito na Češkem. Steklarnice in brusilnice v Češkem lesu in v Lužišbem pogorju izvedejo na leto za več milijonov blaga preko državnih mej. Z lončarstvom se pečajo več ali manj povsod, koder se nahaja dobra glina. Kamenina in porcelanovina se izdeluje zlasti okoli Karlovih varov na češkem, terrakotta-blago pa blizu Dunaja in Salzburga. Kamenarstvo se zlasti v bližini večjih mest kaj krepko razvija. Kemijska industrija obsega tvornice za kemikalije (sodo, pepeliko, solno in žvepleno kislino itd.), svečarnice, milarnice, pli- narnice itd. Vžigalice, ki se narejajo na Dunaju in na češkem, gredo po vsem svetu. Kovinarstvo obsega kovaški, ključalničarski, kotlarski in ko- sarski obrt, livarnice za cin in svinec, zlatarske in srebrarske delavnice in različne železarnice. Da se zlasti železarstvo ne more tako razviti, kakor n. pr. na Angleškem in v Belgiji, je vzrok to, da poleg velikih rudnikov za železo, ki se nahajajo po Štajerskem, Koroškem, Ogrskem in Erdeljskem, ni premogovnikov. Vsled tega se mora premog dova¬ žati po železnicah, ali pa se mora žgati lesno oglje, kar, seveda, znatno draži izdelke te obrtne panoge. Pri vsem tem pa se je ta obrt zlasti na Češkem, Moravskem in v Šleziji, dalje v Avstriji pod in nad Anižo ter na Štajerskem tako razvil, da se avstrijskim železarskim izdelkom ni več bati konkurence v svetovni trgovini. Stroj ar ni c e in nsnjarnice izdelujejo usnjino; veliko galanterijskega blaga, iz usnja narejajo na Dunaju in v Pragi. Velike papirnice se nahajajo na češkem, v Dolenji Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem (v Vevčah pod Ljubljano). IX. Trgovina in promet. V trgovini se kupujejo in prodajajo sirovine in obrtni izdelki na drobno in na debelo. 44 Trgovina je notranja, zunanj a in prevozna. O notranji trgovini govorimo tedaj, kadar se blago prodaja v tisti državi, kjer se izdeluje; kakorhitro pa se blago proda v drugo državo, govorimo o zunanji trgovini. Prevozna trgovina se peča s preva¬ žanjem blaga, ki se pošilja iz inozemstva preko avstro-ogrske monarhije v druge inozemske države. Notranja trgovina obsega pri nas vse avstro-ogrske dežele, Bosno in Hercegovino in kneževino Lichtenstein. To trgovino po¬ spešujejo semnji, ki se zlasti v večjih mestih vrše v določenih rokih. V novejšem času tudi deželne razstave močno povzdi¬ gujejo notranjo trgovino. Ker se na teh razstavah širši krogi seznanjajo z razstavljenimi obrtnimi izdelki, se po eni strani veliko stori za izboljšanje razstavljenih predmetov, po drugi strani pa se množi število odjemnikov. Ker se vsaka država brani tujih izdelkov, ki škodujejo domačo industrijo, se stavijo zunanji trgovini različne zapreke. Najmanjša gotovo ni ta, da se za blago, ki se sploh sme uvažati, na meji pobira denarna pristojbina, ki se imenuje carina. Da pa imajo države pri vsem tem priliko videti, kako napredujeta obrt in trgo¬ vina v drugih državah, se prirejajo svetovne razstave, kjer se kaže splošni napredek v najlepši luči. Avstro-ogrska monarhija je v trgovinski zvezi z Nemško državo, z Angleško, Francosko, Italijo, Rumunsko, Rusko, Švico, Turčijo, Srbsko in Bolgarsko. Avstro-ogrska monarhija izvaža les, živino, žito, moko, sladkor, usnje, oglje, steklo in razne obrtne izdelke; uvaža pa pavolo, volno, tobak, južno sadje in razno prekomorsko blago. Trgovini, ki se vrši ali po suhem ali po vodi, služijo ceste, železnice, reke, jezera in morje. Ceste vežejo posamične kraje ter se ločijo v državne, deželne, okrajne in občinske. Vse merijo čez 100.000 km. Odkar je leta 1828. stekla prva železnica med Linzem in Budejevicami, je narasla njih dolžina na 40.000 km. Od Dunaja, ki je središče vsega prometa, drže mnoge želez¬ nice na vse strani širnega cesarstva. Proti jugu, torej v kraje, kjer žive Slovenci, vodijo: 1. Južna železnica: Dunaj —Gradec—Ljubljana—Trst. 45 Nje stranske proge so: Danajsko Novo mesto—Sopronj—Ogrska Sobotica—Kaniža. Br u ck — Lj ubno—V ordernber g. Gradec — Koflach. Spielfeld—Ljutomer. Mar i b or—C elo ve c — B elj ak—Fr anz ensf este. Od postaje Kiihnsdorf drži proga v Železno kapljo. Pragersko—Kaniža—Stolni Beli grad in odtod ali v Budim- Pešto ali v Komorno. Poličane—Konjice. Grobelno — Rogatec. Celje — Velenje. Zidani most—Zagreb. Ljubljana—Vrhnika. Šent Peter—Reka. Nabrežina—Kormin. 2. Cesarjeviča Rudolfa železnica (c. kr. drž. želez¬ nica): Sv. Valentin—Sv. Mihael — Zeltweg — Unzmarkt—Beljak— Trbiž — Pontafel (Ponteba). Za nas važne stranske proge te železnice so: Podklošter—Sv. Mohor. Trbiž —Ljubljana. Poleg tega pripadajo po slovenskih deželah državni železnici tudi nastopne proge: Ljublj ana—Kamnik. Ljubljana—Grosuplje in od tod ali v Novo mesto ali v Ko¬ čevje. Divača—Herpelje—Kanfanar—Pulj. Iz Herpelij vodi proga v Trst, iz Kanfanara pa v Rovinj. Trst—Buje — Poreč. Tržič (Monfalcone) — Cervinjan. Gorica — Ajdovščina. 8. Južna ogrska železnica: Zakany — Zagreb — Reka. Grade se pa še vedno nove železnice, med drugimi železnica čez Ture, ki bode vezala Dunaj s Trstom. Najvažnejša vodna pot je Dunav. Po njem in po njegovih dotokih (Drava, Sava, Tisa) skrbi za trgovino in promet „Du- 46 navska parobrodna družba.' 1 Parobrodi vozijo tudi po Visli in po večjih jezerih. Važna vodna pota so tudi Laba, Voltava, Dnester in prekopi, zlasti oni po Ogrskih nižinah. Krajevnega pomena je plovstvo po jezerih, n. pr. po Gmund- skem, Blatnem, Osojanskem in Vrbskem jezeru. Velikega pomena pa je plovstvo po Bodenskem jezeru, kjer se po ladjah prevažajo celi železniški vlaki. Med pomorskimi mesti vzdržujejo promet in trgovino ladje, ki so ali jadrnice ali parobrodi. Država šteje 104 luke. Najvaž¬ nejši med njimi sta Trst in Reka, kjer so tudi največje ladjarnice. Zunanjo trgovino oskrbuje v Trstu »Avstrijski Lloyd". Ladje te parobrodne družbe vzdržujejo promet z vzhodom (Levanto) ter se ustavljajo v Jadranskem, Jonskem, Egejskem in Črnem morju. V novejšem času jadrajo ladje te družbe skozi Sueški prekop v Bombay, Kalkutto, Singapore in Honkong; da celo do japonske luke Kobe in v Brazilijo (Rio de Janeiro in Santos) sega pro¬ metna proga »Avstrijskega Lloyda“. V Reki se z denarno podporo ogrske vlade krepko razvija »Ogrska pomorska plovstvena družba Adrija 11 . Nje ladje prevažajo potnike in blago v francoske in angleške luke, plovejo pa tudi v Levanto in Ameriko. Važna državna naprava za osebni in tovorni promet je tudi pošta. Odkar prepregajo železnice našo državo na vse strani, se je osebni promet na poštah izdatno skrčil, zato pa se je vozna pošta (za pisma, denar in tovorke) mogočno razvila, in skoro ne bode po vsi monarhiji večje vasi, kamor bi vsak dan ali vsaj več¬ krat na teden ne dobivali poštnih pošiljatev. Moderni promet jako pospešuje telegraf. Državnega tele¬ grafa se lahko posluži vsak, železniški telegraf pa služi železni¬ škemu prometu. V najnovejšem času se je za ustni promet postavil telefon, ki ga vzdržujejo države ali zasebniki. Po telefonu je moči govoriti s posamičnimi osebami istega mesta; po njem pa se tudi lahko pogovarjajo stanovalci oddaljenih mest. Najvažnejše tele¬ fonske zveze naše države so: Dunaj—Praga, Dunaj — Brno, Dunaj — Budim-Pešta, Dunaj—Trst. 47 X. Delo in glavnica. Delo, duševno in telesno, je izvor človeške blaginje. Daši je torej delavec vsak, najsi dela z glavo ali z dlanjo, vendar pomeni beseda delavec navadno tiste ljudi, ki služijo delodajalcu s svojo telesno močjo proti primerni denarni odškodnini. To so torej rokodelski vajenci in pomočniki, dninarji po mestih in po deželi in tvorniški delavci. V varstvo delavcev so po avstrijskih kronovinah nastavljeni posebni obrtni nadzorniki. Tvornicarji, trgovci in obrtniki pa bi ne mogli delavcem da¬ jati dela, ako bi jim ne dohajala naročila. Velika naloga pripada v tem pogledu trgovinskim in obrtnim zbornicam. Ker skrbe za naročila, ker skrbe za to, da se čenč kupujejo sirovine, orodje in stroji, da se prodaja obrtnih izdelkov olajšava z dobrimi in ce- nimi prometnimi sredstvi in da se odstranjujejo ovire, kakor so n. pr. cestarina, carina, ki so trgovini na kvar, pa prav krepko pod¬ pirajo delodajalce. Svetovalce trgovinskih in obrtnih zbornic volijo trgovci in obrtniki iz svoje srede. V celem cesarstvu je zdaj 40 takih zbornic, in sicer 29 v Avstriji, 11 pa na Ogrskem. V one se vo¬ lijo svetovalci za dobo 6 let, v te pa za dobo 5 let. Za delavske mezde, za sirovine, orodje, stroje in za najete delavnice pa je treba d en ar j a (kapitala). Kadar je treba za obrtna ali druga podjetja toliko denarja, da ga posamičnik ne zmore, tedaj se združi več oseb, ki z delnimi zneski vplačajo potrebno vsoto. Taka družba se imenuje delniška, osebe delniške družbe pa so delničarji. Delniške družbe, ki obrtnikom, trgovcem in posestnikom posojajo denar, so kreditne družbe in kreditna društva. Delniške družbe, ki s svojo glavnico grade železnice, so železniške družbe. Denarni promet olajšujejo banke. Najvažnejša med njimi je „Avstro-ogrska banka*. Ustanovljena 1. 1816. uživa od države posebne predpravice. Hranilnice sprejemajo denarne zneske ter jih porabljajo za različna podjetja. Vseh hranilnic je zdaj čez 700; največji med njimi sta c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in kraljeva ogrska hranilnica v Budim-Pešti. 48 Tudi zavarovalnice (proti ognju, toči, za slučaj bolezni in smrti itd.) se hitro množe; najimenitnejše so na Dunaju, v Pragi, v Trstu in v Budim-Pešti. Nova naprava so vzajemne zavarovalnice, ki so se tudi po Slovenskem hitro ukoreninile. Za duševno delo je treba duševne izobrazbe; to pa dajejo šole, ki so ljudske, srednje in visoke. Poleg tega imamo dan¬ današnji tudi veliko obrtnih šol, ki se po svojem namenu dele v več vrst. XI. Državna ustava in uprava. Od leta 1867. je naša država razdeljena v avstrijsko in ogrsko državno polovico. Obe polovici sta enakopravni ter imata svojo ustavo, svojo upravo in svoje zakonodajstvo. Po avstrijski ustavi zastopajo koristi posamičnih dežel de¬ želni zbori, koristi cele avstrijske državne polovice pa dr¬ žavni zbor na Dunaju. Možje, ki v deželnem zboru zastopajo deželne koristi, so de¬ želni poslanci. Vsakih šest let se vrše nove volitve deželnih poslancev tako, da volijo veliki posestniki zase določeno število poslancev. Prav tako volijo mesta in trgi, trgovinske in obrtne zbornice in kmetske občine svoje poslance. Ukrepe deželnih zborov izvršujejo deželni odbori. Državni zbor na Dunaju se deli v gosposko zbornico in zbornico poslancev. Člani gosposke zbornice so vsi polnoletni avstrijski nadvoj¬ vode, vsi nadškofi in knezoškofi in staroste onih visokoplemenitih avstrijskih veleposestnikov, ki jim je cesar podelil dedinsko državno¬ zborsko čast. V gosposki zbornici sede pa tudi taki možje, ki jim je cesar podelil to odlikovanje za njih zasluge za državo, cerkev, znanosti in umetnosti. Gosposka zbornica nima določenega števila članov. Zbornica poslancev šteje 425 mož. Večino teh poslancev vo¬ lijo posamične dežele prav tako kakor deželne poslance, nekaj pa je izvoljenih v splošnem volilnem razredu vsake dežele. Splošni volilni razred obsega vse one državljane, ki imajo volilno pravico. 49 Po ogrski ustavi ima samo Hrvaška svoj deželni zbor, ki se skaja v Zagrebu in razpravlja in sklepa o deželnih zadevah. Vse ogrske dežele pa zastopa državni zbor v Budim-Pešti, ki se deli v zbornico velikašev in zbornico poslancev. Prva odgovarja avstrijski gosposki zbornici, druga pa avstrijski zbornici poslancev. O skupnih zadevah cele monarhije se posvetujeta delega¬ ciji, ki se eno leto zbereta na Dunaju, drugo pa v Budim-Pešti. Vsaka delegacija (avstrijska in ogrska) šteje 60 poslancev, ki jih volita zbornici obeh državnih zborov. Na čelu državne uprave so c. in kr. ministrstvo cesarske hiše in zunanjih stvari, c. in kr. vojno ministrstvo in c. in kr. državno finančno ministrstvo. Zunanje stvari upravljajo v inozemstvu poslanstva, trgo¬ vinske stvari pa varujejo posamični konzulati in generalni konzulati. Za upravo avstrijskih dežel imamo na Dunaju osem mini¬ strstev, in sicer: ministrstvo notranjih stvari, ministrstvo za bogočastje in nauk, pravosodno, finančno, trgovinsko, železniško in poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za deželno bran. Uprava posamičnih kronovin je izročena v manjših deželah deželnim predsednikom, v večjih pa namestnikom. Tem so podrejena okrajna glavarstva, ki v posamičnih okrajih opravljajo posle, ki so jim izročeni od deželnih vlad, oziroma od namestništev. Z okrajnimi glavarstvi imajo enake pravice mesta s samo¬ svojim statutom. Taka mesta so po slovenskih deželah Trst, Ljubljana, Maribor, Celje, Celovec in Gorica. Kakor okrajna gla¬ varstva so tudi ona podrejena deželnim vladam, oziroma namest¬ ništvom. Pravosodje se izvršuje v cesarjevem imenu pri sodiščih in državnih pravdništvih. Redna sodna oblastva so v najvišji stopnji najvišji sodni dvor na Dunaju, v drugi stopnji de- želnanadsodiščana Dunaju, v Gradcu, Trstu, Inomostu, v Pragi, Brnu, Levovu, Krakovu in Zadru; v prvi stopnji pa deželna, okrožna in okrajna sodišča. Vsako deželno in okrožno so- Zemljepia /.a obrtne Sole. X. 14. 4 50 dišče je obenem porotno sodišče, ki razsoja o političnih in tiskovnih zločinih in težkih hudodelstvi}). Poleg tega imamo pa tudi izredna sodišča, kakor so mimo drugih trgovinska in dohodarstvena sodišča. Državno sodišče sprejema tožbe zaradi kršenja po ustavi zajamčenih pravic, upravno sodišče pa razsoja o pritožbah nasproti upravnim oblastvom. Finančnemu ministrstru so podrejena finančna deželna ravnateljstva in finančna ravnateljstva. Ta zopet nad¬ zorujejo nižje finančne urade, kakor so davkarije in deželni plačilni uradi. Finančnemu ministrstvu gre skrb za državne dohodke. Te dohodke tvorijo različni davki, ki so ali n ep o sr e d n j i (direktni) ali p osrednji (indirektni). Neposrednji davki so zemljarina, domarina, pridobnina, osebna dohodnina, doneski državnih posestev, denarstva in rudarstva, pošte in telegrafa. Posrednji davki so: užitnina, dohodek od soli in tobaka, kolkovina, pravne pristojbine in loterija. Ogrsko upravo vodijo kraljevo ministrstvo notranjih stvari, ministrstvo za bogočastje in na nauk, za poljedelstvo, trgovino, de¬ želno bran, pravosodje in finance, ministrstvo za Hrvaško in Slavonijo in ministrstvo na najvišjem dvoru. Dežele ogrske krone so razdeljene v županije (komitate) in kraljeva mesta. Za pravosodje je ustanovljenih mnogo sodišč. Posebna sodišča so menična, rudarska, zakonska in tiskovna sodišča. XII. Krajepis. a. V državnem zboru na Dunaju zastopane dežele. 1. Nadvojvodina Avstrija pod Anižo. (19.820 Jem 2 , 3,102.000 prebivalcev.) Dunaj (Wien, 1,675.000 preb.) na desnem bregu Dunava je cesarjev sedež in obenem največje in najimenitnejše mesto vsega cesarstva. Na Dunaju se križajo najvažnejše državne in evropske ceste; zaradi živahnega prometa ki je od nekdaj vladal v tem 51 mestu, se je zlasti dunajska obrtnost jako razvila ( nič manj pa tudi ne cvete njegova velika in mala trgovina. Izmed monumentalnih dunajskih stavb slovi posebno cerkev sv. Stefana, ki ima prostora za 12.000 ljudi in je polna prekrasnih umotvorov (grobnik cesarja Friderika IV.. spomenik Rudolfa Ute¬ meljitelja, prekrasna leča itd.). Nje zvonik se vzdiguje 138 m vi¬ soko. Krasna Zvelicarjeva ali obljubna cerkev se je zgradila v spomin srečne rešitve našega presvetlega cesarja iz morilčeve roke. V kapucinski cerkvi je cesarska rakev s prekrasnimi spo¬ meniki (spomenik cesarice Marije Terezije in nje soproga Franca I. je zvršil kipar Baltazar Moll, učenec Rafaela Donnerja). Druga umetniška dela so : Tezejev tempelj v Ljudskem vrtu; prekrasni grobnik nadvojvodinje Kristine v avguštinski cerkvi, ki ga je zvršil kipar Canova; spomeniki cesarice Marije Terezije, Radeckega, nadvojvode Karla itd. Dunajski arzenal (orožarnica) šteje med največja evropska poslopja. Poleg mnogih visokih in srednjih šol ima Dunaj več akademij (slikarsko, kiparsko) in obrtnih učnih zavodov (c. kr. umetno¬ obrtno šolo, c. kr. tehnologiški obrtni muzej, več c. kr. obrtnih šol itd.). Blizu Dunaja sta cesarska gradova Schonbrunn (sezidan po vzorcu francoskega gradu Versailles [versaj]) in Laxenburg. Schwechat ima največjo pivovarnico na celini, Hainburg pa veliko tobakarnico. V Pottendorfu je največja pavolarniea v Avstriji. Stolna cerkev v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt) je sezidana v romanskem slogu in hrani smrtne ostanke cesarja Maksimilijana I. Neunkirchen je najbolj obrten trg v deželi (obdeluje železo in druge kovine). V Melku ob Du- navu so nekaj časa stolovali Babenberžani. Bidov na Ipuži (Waidhofen a. d. Ybbs) izdeluje železo. Na levem bregu Du- nava je Korneuburg z ladjarnico. Na Moravskem polju so bo¬ jišča Aspern, Esslingen, ¥agram, Jedenspeigen. 2. Nadvojvodina Avstrija nad Anižo. (11.980 km 2 , 810.000 prebivalcev.J Glavno mesto Linz (59.000 preb.) na Dunavu je križišče cest, ki vodijo iz Češkega in Salzkammerguta. Linz ima razvito 4* 52 obrtnost (zlasti za volno in usnje), ob Dunavu pa ladjarnico in skladišče za dunavsko trgovino. Poleg drugih učnih zavodov je v Linzu tudi c. kr. državna rokodelska šola. Mauthausen ob Dunavu daje granit za dunajski tlak. V Haslachu cvete platnarstvo. Ob Innu sta mesti S eh arding z lesno trgovino in Braun a it. Ried ima tkalnice. Ob Trauni so Ischl, sloveče zdravišče, Ebensee in Gmunden z velikimi so¬ linami. Wels je obrtno mesto. Hallstatt leži ob Hallstattskem jezeru, St. Wolfgang pa ob vznožju gore Schafberg, ki slovi zaradi obsežnega razgleda. Na Aniži je Steyr (17.000 preb.) z veliko železno indu¬ strijo. Zlasti se izdelujejo tam puške, v okolici pa kose. Enns je prastaro mesto s razvitim obrtom. Kremsmii nster je sloveča leta 777. ustanovljena benediktinska opatija. 3. Vojvodina Salzburška. (7 i 50 km 2 , 192.000 prebivalcev.) Glavno mesto Salzburg (33.000 preb.) na Salici slovi po lepi legi in po spomenikih (cerkve, palače), ki so jih postavili nadškofi-vladarji. V Salzburgu se je rodil sloveči glasbenik Mozart. Mesto ima c. kr. državno obrtno šolo. Hallein ima velike soline, Wildbad-Gastein pa ime¬ nitne toplice. V Pongauu so cesarski rudniki za železo, v Rau- risu pa dobivajo nekaj zlata. Majhni mesti sta Zeli am See in R a d s t a d t. 4. Poknežena grofija Tirolska s Torarlberškim. (29.280 hm 2 , 982.000 prebivalcev.) Na Tirolskem je glavno mesto Inomost (Innsbruck, 27.000 preb.) ob Innu s c. kr. državno obrtno šolo. Muzej Eerdinandeum hrani veliko umetniških izdelkov. Cesarski grad je zidal cesar Maksimilijan I., prezidala pa ga je cesarica Marija Terezija. Izmed cerkva slovi zaradi redkih umetnin dvorna cerkev (kenotafij cesarja Maksimilijana I., spomenik Andreja Hofra, srebrna kapela). V bližnji okolici je cesarski grad Ambras, čigar bogate zbirke so zdaj na Dunaju. 53 Ob Innu so: Finstermiinz, tam kjer prihaja reka iz Švice, Landeck, Hall z veliko solarnico, Kufstein na bavarski meji. Ob Izaki: B r i x e n, škofovski sedež, Franze n sfeste, trd- njava; Božen (14.000 preb.) ima živahno trgovino z Italijo, Švico in Nemčijo. V Bistriški dolini sta mesti Bruneck in Lienz. Meran ob Adiži ima milo podnebje. Trident (Trient) je sedež knezoškofa; mesto se peča s svilarstvom in ima živahno tr¬ govino. V cerkvi Santa Maria Maggiore so podobe onih cerkvenih knezov, ki so se tukaj leta 1B45. —1568. udeleževali občnega cer¬ kvenega zbora. Rovereto je središče tirolskega svilarstva, Mori in Ala se pečata s svilarstvom, Riva je znano zdravišče ob Gard¬ skem jezeru. Na Vorarlberškem je glavno mesto Bregenz (7000 preb.) ob Bodenskem jezeru, ki ima razvito obrtnost in obsežno trgovino s Švico. Jako obrtno mesto je tudi Bludenz ob Arlberški želez¬ nici. Feldkircb, Hohenems in Dornbirn imajo pavolarske predilnice in tkalnice. v t 5. Vojvodina Štajerska. (22.430 km 2 , 1,356.000 prebivalcev.) Gradec (Graz, 138.000 preb.) ob Muri je glavno mesto in važno postajališče ob veliki prometni cesti med Dunavom in Ja¬ dranskim morjem. Gradec ima trgovinsko in obrtno akademijo in c. kr. državno obrtno šolo. Graške tvornice izdelujejo usnje, usnjino, sukno, železnino, papir; graška trgovina sega dc Trsta, na Ogrsko in v Turčijo. Ob Aniži in nje pritokih so: Rottenmann, Admont in Eisenerz z obsežnimi rudniki za železo. Mariazell z imenitno božjo potjo in železarnicami. V Pomurju je Judenburg s pre¬ mogovniki; Ljubno (Leoben) ima rudarsko akademijo. Bruck trži z železom in železnino. Vordernberg in Neuberg imata železne rudnike, Voitsberg in Koflach pa premogovnike. Ob Dravi je Maribor (Marburg, 25.000 preb.). Radgona (Radkersburg), Ptuj (Pettau) in Ljutomer (Luttenberg) pride¬ lujejo veliko dobrega vina. Celje (Cilli) ima veliko rimskih spo¬ menikov. V Štorah vlivajo oklopne ploče za ladje. Rogatec 54 (Roitsch) ima kislo vodo. Dobrna (Neuhaus), Rimske Top¬ lice (Romerbad) in Laško (Markt Tiiffer) pa imajo toplice. Na H r a s t n i k u in v T r b o v 1 j a h (Trifail) dobivaj o premog. Gr o r n j i grad (Oberburg) ima veličastno cerkev, kjer so do 1. 1783. što¬ lo vali ljubljanski škofi. 6. Vojvodina Koroška. (i 0.330 km' 1 , 367.000 prebivalcev.) Celovec (Klagenfurt, 24.000 preb.) na Grlani je glavno mesto in križišče cest, ki drže iz Ljubljane, Maribora, Brucka, Salzburga, iz Tirolskega in Laškega. Zato se tukaj tudi prav lepo razvija obrtnost (suknarstvo in usnjarstvo). V celovški okolici je Grospesvetsko polje z vojvodskim stolom. Na tem kamenitem sedežu je svoje dni koroški vojvoda delil fevde. V Kloštru (Viktring) je sloveča snknarnica. Beljak (Villach) na Dravi ima precej trgovine. Bleiberg ima naj večji svinčeni rudnik v Avstriji. V Trbižu (Tarvis) je kri¬ žišče železnic in cest. Od tod gre železnica v Pontafel na dr¬ žavni meji. V Borovljah (Ferlach) izdelujejo puške. Prevalj (Pravali) ima velikanske železarnice, Bleiburg pa sklade rja¬ vega premoga. Velikovec (Volkermarkt) slovi zaradi velikih semnjev. Wolfsberg ima tvornico za svinčeno belilo, Hutten- berg pa daje največ železa v deželi. St. Vid (St. Veit) je bil nekdaj glavno mesto, Breze (Friesach) pa so najstarejše mesto na Koroškem. Od Sv. krvi (Heiligenblut) hodijo na Veliki Klek. 7. Vojvodina Kranjska. ( 9960 km 1 , 508.000 prebivalcev.) davno mesto Ljubljana (Laibach, 37.000 preb.) ob Ljublja¬ nici stoji na mestu rimske Emone, ki jo je Atila razrušil 1. 452 *). Ker se tukaj križajo ceste iz Štajerskega, Primorskega, Koroškega in Hrvaškega, se je lepo razvila trgovina. Izmed lepih cerkva je posebno imenitna stolna cerkev zaradi lepih slik in podobarskih izdelkov iz mramorja. Večje ljubljanske tvornice so tobakarnica, *) Nekateri zgodovinarji trdijo, da je padla vsled pritiska divjih Avarov. 5B predilnica, zvonarnica z livarnico, klejamica. Poleg drugih učnih zavodov ima mesto tudi c. kr. umetno-obrtno strokovno šolo. Ljubljansko barje, ki se razprostira, na južni strani mesta, so začeli osuševati za Marije Terezije. Precej barske vode se odteka po Gruberjevem kanalu. Na barju samem so dobili imenitne ostanke starodavnih stavb na koleh. Kranjska šteje 11 okrajnih glavarstev (Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana, Litija, Krško, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Postojna, Logatec); po naravi pa se loči v tri dele: Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko. Važnejši kraji na Gorenjskem, ki obsega planinski svet v po¬ rečju gorenje Save do Ljubljane, so: Kamnik (Stein) s krasno okolico. Tukaj stoji velika cesarska tvornica za smodnik. Mengiš (Mannsburg) ima pivovarnico, v Domžalah pa izdelujeje slam¬ nike. Kranj (Krainburg) z živahno obrtnostjo in trgovino. V Stra- žišah pri Kranju se pečajo s sitarstvom, v Bitnem pa s plat- narstvom. Pri Škofji Loki (Rischoflack) se stekata Sora in Poljanška. To mesto je bilo nekdaj lastnina brizinških škofov. Nad Radovljico (Radmannsdorf) se družita Sava Bohinjka in Sava Dolinka. VKr op i (Kropp), Kamni g o r i c i (Steinbiichel) in Z e le z- nikih (Eisnern) so žebljarnice. Železarstvo cvete na Savi pri Jesenicah (Sava bei Assling) in v Beli peči (Weiftenfels). Tržič (Neumarktl) ima veliko predilnico in več usnjarnic. Na Dolenjskem (svet med Ljubljanico, Savo in Kolpo) je največji kraj Novo mesto (Rudolfswert) ob Krki. Jugozahodno od Novega mesta so Toplice (Toplitz). Ob Krki je Kostanje¬ vica (Landstraft), kjer sta Lenkovič in Herbart Turjaški pre¬ ma gala Turke. V Krškem (Gurkfeld) ob Savi se je porodil Juri Dalmatin in je najbrže pokopan slavni zgodovinar Valvazor. Jugovzhodno od Ljubljane je Turjak (Auersperg), rodni grad zlasti iz turških bojev znane rodovine Turjačanov. Ribnica (Reifnitzj izdeluje leseno blago. Kočevje (Gottschee) je nemška naselbina. Blizu mesta so veliki premogovniki. Iz Novega mesta drži cesta čez Gorjance v Metliko (Mottling), kjer prebivajo Belokranjci, po beli obleki tako imeno¬ vani. Črnomelj (Tschernembl) je mestece na hrvaški meji. V Litiji (Littai) ob Savi je tvornica za svinec. 56 Notranjsko obsega Kranjski Kras. Tam so važnejši kraji: Idrija (Idria) z največjim rudnikom za živo srebro v državi. Vipava (Wippach) je znana zaradi milega podnebja. Tukaj se je porodil Žiga baron Herberstein. Postojna (Adelsberg) ima slovečo podzemeljsko jamo. Ne daleč odtod je grad Predjama (Luegg). Cerknica (Zirknitz) je blizu čudovitega Cerkniškega jezera. Lož (Laas) je nastarejše mesto na Kranjskem. 8. Primorsko. (Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, mejna grofija Istra in državno samosvoje mesto Trst z okolico.) (7970 km 2 , 756.000 prebivalcev.) Trst (Triest, 133.000, z okolico 179.000 preb.) je najvažnejše morsko in drugo trgovinsko mesto cele države. Mesto, ki je še za Karla VI. štelo samo 5000 prebivalcev, se je zlasti povzdignilo, ko se je ondu 1. 1833. ustanovila parobrodna družba „Avstrijski Lloyd“ in je 1. 1857. stekla železnica, ki vzdržuje promet med Nem¬ čijo in Sredozemskim morjem. V Trstu imajo vse večje trgovinske države svoje konzulate. Mesto ima svojo trgovinsko in mornarsko akademijo, poleg mnogih srednjih šol pa tudi c. kr. državno obrtno šolo. Tržaške ladjarnice dajejo zaslužek tisoč in tisoč rokodelcem. Blizu Trsta je ob morju Mir a m ar e, prekrasni grad nesreč¬ nega mexikanskega cesarja Maksimilijana. Opčine imajo krasen razgled na Trst in Jadransko morje. Gorica (Gorz, 25.000 preb.) je glavno mesto poknežene grofije Goriške in Gradiščanske z razvito obrtnostjo. Blizu mesta sta frančiškanski samostan Kostanjevica in božja pot „Sveta gora“. Iz Gorice drži železnica v Ajdovščino (Heidenschaft), kjer je velika predilnica. Iz Kobarida (Karfreit) drži cesta na Laško, iz Bol ca (Flitsch) pa čez Predel na Koroško. Tolmin (Tolmein) leži ob Soči. Na Nabrežini se cepi južna železnica. V Gra¬ diški je kaznilnica za hudodelce. Oglej (Aquilea), nekdaj veliko rimsko mesto, je sedaj majhna vas z imenitno cerkvijo. V Kor- minu (Kormons) zapušča železnica avstrijska tla. V Istri so večji kraji: Koper (Capo d’Istria) in Piran (Pirano), ki imata sola.rnice, Piran pa tudi vinsko kupčijo. V Moto- vunu (Montona) sekajo hraste za vojne ladje. V Poreču (Parenzo) 57 ima istrski deželni zbor svoj sedež. Pazin (Pisino) je mesto sredi Istre. Pni j (Pola) je vojna luka z imenitnimi starorimskimi ostanki. Istrski otoki Lošinj, Cres in Krk imajo istoimenska mesta. 9. Kraljevina Dalmacija. (12.830 km' 1 , 594.000 prebivalcev.) davno mesto Zader (Žara, 32.000 preb.) ima lepo stolnico, ki so jo začetkom 13. stoletja zgradili Benečani. Zaderska rozo- lija (maraskino) slovi po vsem svetu. Knin je trdnjava; pri Skardinu (Scardona) so znameniti slapovi Krke. Šibenik (Sebenico) ima eno izmed najlepšili cerkva cele dežele. Sem spa¬ data otoka Rab in Pag, ki imata velike soline. Splet (Spalato) je s Šibenikom zvezan po železnici. Staro mesto stoji med zidovjem palače, ki jo je sezidal cesar Dioklecijan. Stolna cerkev je bila najbrže njegov mavzolej. S in j kupčuje z Bosno. Izmed otokov je Brač največji. Hvar ima vinsko trgovino, Vis pa vojno luko. Bitka 1. 1866. Dubrovnik (Ragusa) ima starinske utrdbe in veliko lepili poslopij. To mesto, ki je bilo nekdaj samostojna republika, so Francozi začetkom 19. stoletja združili z Dalmacijo. Dubrovniška luka je Gruž (G-ravosa). Na poluotoku Pelješac je mesto St on (Stagno) z velikimi solinami. Sem spadajo otoki Korčula, Lastovo in Mlet. Kotor (Cattaro) v „usču kotorskem“ je vojna luka. Spuž (Spizza) je najjužnejši avstrijski kraj. 10. Kraljevina Češka. (51.940 km 2 , f>31.900 prebivalcev.) Praga (Prag, 204.000, s predkraji 406.000 preb.) je glavno mesto in središče vseh cest in železnic. Mesto se razprostira na obeh bregovih Voltave, čez katero drži več lepih mostov. Najlepši med njimi je kameniti most Karla IV. z bronastim kipom sv. Janeza Nepomuka. — Na levem bregu Voltave je na Gradčanih cesarski grad, cerkev sv. Vida z mavzolejem Karla IV., s kapelico sv. Vac¬ lava in dragocenim grobom sv. Janeza Nepomuka. Praga ima mnogo krasnih, zlasti pa zgodovinskih spomenikov, ki se odlikujejo po 58 umetniški dovršenosti. Mimo mnogih visokih in srednjih šol ima Praga tudi c. kr. državno umetno-obrtno in c. kr. državno obrtno šolo. Blizu mesta je izza tridesetletne vojske znana Bela gora, kjer se je leta 1620. bila velika bitka. Češka dežela šteje 370 mest. Ob Labi so: trdnjavi Jožefov (Josefstadt) in Kraljevi Gradec (Koniggratz); Kolin ima tvornice. Leta 1757. je tukaj general Daun premagal Pruse, kar je dalo povod, da se je ustanovil vojaški red cesarice Marije Terezije. Melnik je ob ustju Voltave. V Litomericah (Leitmeritz) je krasna cerkev iz 11. stoletja. Ustje (Aussig) ima veliko trgovino in veliko tvornic. D e čin — Podmokli (Tetsehen—Bodenbach) sta mesti ob saski meji. Na desnih dotokih in pritokih Labe so: Ji čin z gradom Albrechta Waldsteinskega. Turnov in Mlada Boleslava (Turnau und Jung-Bunzlau) se pečata s pavolarstvom. Zakopi (Reichstadt) z lepim gradom, ki je bil nekdaj lastnina sinu Napo¬ leona I., zvanega vojvoda Zakopski. Češka Lipa (Bohmisch- Leipa) ima veliko tvornic. Hej da (Hayda) je poleg Stein- schonaua najimenitnejše mesto za češko steklarstvo in za kup¬ čijo s steklenim blagom. V severnem delu Češke je ljudstvo vsled razvite industrije, ki obsega zlasti suknarstvo, platnarstvo in pavolarstvo, kaj gosto naseljeno. Tukaj so večji kraji: Jablonec na Nisi (Gablonz an der Neisse), ki slovi po tvornicah za stekleni lišp. L i b e r e c (Reichenberg, 34.000 preb.) ima tvornice za volneno in pavolnato blago; poleg Prage je Liberec najbolj obrtno mesto na Češkem. Rumburg slovi po svojem platnu. Na levih dotokih in pritokih Labe so: Trutnov na Upi (Trautenau a. d. Aupa) je središče krkonoškega platnarstva. Litomišlje (Leitomischl) s platnarstvom, G a s 1 a v a (Časlau) s tvornicami za sladkor. Kut n a gora (Kuttenberg) ima lepo gotsko cerkev sv. Barbare. Tukaj so bili nekdaj obsežni rudniki za srebro. V Kutni gori so 1. 1300 kovali prve srebrne groše Na Volt a vi in nje desnih pritokih so: Zbraslav (Konig- saal) z velikimi tvornicami za sladkor in kamenino. Tabor, nekdaj husitski tabor, ima velike suknarnice. Budejevice (Budweis) so glavna postaja za plovstvo po Voltavi; mesto ima živahno trgo¬ vino z lesom, žitom, s soljo in premogom. Na levih pritokih Voltave so: Eisenstein, središče ondot- nega steklarstva. V Suši ca h (Schiittenhofen) je tvornica za vžigalice. Iz Strakonic (Strakonitz) se pošiljajo turški fesi po svetu. V Piseku (Pisek) cvete suknarstvo. P šib ram ima srebrne rudnike, v Rakovniku (Rakonitz) pa so obsežni premogovniki. Polž en (Pilsen, 68.000 preb.) z velikimi premogovniki in pivo- varnicami. V Karlovem Tinu (Karlstein) se hrani češka krona. Ob Ogri in nje pritoki so: Heb (Eger) z veliko trgovino in obrtnostjo. Tukaj je 1. 1634. Butler umoril A. Waldsteina. Asch, Loket (Elbogen) imata razvito suknarstvo in pavolarstvo, v Kradlicah (Graslitz) pa cvete čipkarstvo. Jahimov z boga¬ timi srebrnimi, svinčenimi in železnimi rudniki. Tukaj so 1. 1519. kovali prve tolarje, ki so po nemškem imenu Joachimstal dobili ime „Taler , slovenski „tolar‘ L . Karlovi vari (Karlsbad), Franceve in Marijine kopeli (Franzens- und Marienbad) so splošno znana zdravišča. V Žatecu (Saaz) cvete hmeljarstvo. V porečju Bele so Most (Brux) in Duhcev (Dux) s pre¬ mogovniki, Belin (Bilin) z imenitno slatino. Toplice (Teplitz) imajo slovečo kopel in velike sklade rjavega premoga. 11. Mejna grofija Moravska. (22.220 km 2 , 2,437.000 prebivalcev.) Glavno mesto Brno (Briinn, 109.000 preb.) se je povzdignilo zlasti zaradi tega, ker leži na križišču cest, ki drže z Dunaja v Prago in iz Slezije na Avstrijsko. Brno slovi po svojih tvornicah za sukneno in volneno blago. Od državnih učnih zavodov je ome¬ niti c. kr. državne obrtne šole. Na Moravi so: Olomuc (Olmiitz, 22.000 preb.) z lepimi cerkvami. Kr o m eri ž (Kremsier) z veliko obrtnostjo. Ogrsko Hradišče (Ungarisch-Hradisch) ima rodovi to polje. Ne daleč od tod je Velegrad z imenitno božjo potjo, kjer sta sv. brata Ciril in Metod oznanjala sveto vero. Na levih pritokih Morave so: Sumberk (Sclionberg) in Sternberg, ki sta središče moravskega platnarstva; Rožnov (Rosnau) je zdravišče. 60 Na desnih pritokih Morave so: Prostgov (ProGnitz, 24.000 preb.), prvi žitni trg rodovite Hane. Moravska Trebava (Mahrisch-Triibau) se peča s suknarstvom in platnarstvom. B1 a n s k o in H a mri (Adamstal) imata velike železarnice. Pri Slav kovu (Austerlitz) je bila 1. 1805. velika bitka. V Znoj mu (Znaim) cvete suknarstvo. Iglava (Iglau) in Trebič se pečata s suk¬ narstvom in usnjarstvom. Veliko Mezirečje (GroG-Meseritseh) ima strojarnice. Rosice (Rossitz) z bogatimi premogovniki. 12. Vojvodina Šlezija. (5150 km 2 , 680.000 prebivalcev.) Opava (Troppau, 27.000 preb.), glavno mesto na Opi, ima veliko tvornic za sukno in sladkor in živahno kupčijo. Krnov (Jagerndorf) izdeluje platno in sukno, Brun tal (Freudental) ima velike tvornice za sukno, platno in bakrenino. Freiwaldau je središče kaj razvitega platnarstva in pavolarstva. Ne daleč od tod je glasoviti Grafenberg, kjer zdravijo ljudi z mrzlo vodo po načinu, ki ga je izumil kmet Vincenc Priesnitz. Vidna (Weidenau) se peča s platnarstvom in suknarstvom. Tešin (Teschen, 19.000 preb.) izdeluje sukno in usnje. Skozi to mesto gre promet iz Ogrskega na Prusko, Moravsko in v Gali¬ cijo. Friedek ob Odri ima cvetoče pavolarstvo. Iz Bogumina (Oderberg) drži železnica na Prusko. Belsko (Bielitz) ob Visli je najobrtnejše mesto v deželi in ima c. kr. državno obrtno šolo. Poljska Ostrava (Polnisch-Ostrau) ima premogovnike. IB. Kraljevina Galicija in Vladimirija. (78.500 km 2 , 7,316.000 prebivalcev.) Glavno mesto Levov (Lemberg, 160.000 preb.) je prvo obrtno in trgovinsko mesto v deželi. Znamenit je Osolinski zavod s slov¬ stvenimi in umetninskimi zbirkami in veliko knjižnico. V porečju Visle, in sicer na Sanu, je starodavno mesto P še¬ mi sel, ki izdeluje usnje, platno in lesenino. Jaroslav ima ob¬ sežno trgovino, ki sega do Gdanskega. Posebno veliko se izdeluje tukaj hodnega platna za vojaško upravo. Zločev z velikanskimi gozdi, ki dajejo les za gdanske ladjar niče. 61 Brodi v porečju Dnepra ima obsežno trgovino z Rusijo in Moldavijo. NaDnestruje Sambor s platnarstvom. Blizu Galiča so razvaline gradu, po katerem je dežela dobila ime. Na levem pritoku te reke je Rogatin, kjer kopljejo malec ali sadro. V Brežanih so velike strojarnice. Tarnopol na Seretu je važno trgovinsko mesto. V Zbaražu so največji semnji za salo v Avstriji. Na desnih dotokih in pritokih Dnestra so: Drogobič z velikimi solinami. Stry ima razvito obrtnost. Bolehov je v petrolejskem okraju. Stanislav ima lepo cerkev s spomeniki rodbine Potočki. Na Prutu je Kol o m e a, ki se bavi z lončar¬ stvom. V Sniatinu so strojarnice. Zahodna Galicija. Krakov ob Visli je drugo glavno mesto dežele. Nekdaj je bilo stolno mesto, kjer so kronali poljske kralje. V stolni cerkvi je rakev poljskih kraljev; ondu je bogata zakladnica in veliko lepih spomenikov. Obrt obsega suknarstvo in usnjarstvo. Biala na Beli ima spedicijsko trgovino. Ob Soli in nje pri¬ tokih sta mimo drugih Osvetin (Auschwitz) in Zivj ec (Saybusch) z lesno trgovino in železarnicami. V porečju Rabe: Bohinja (Bochnia) s solinami, ki dajejo na leto 300.000 q soli. V solnih jamah pri Veličlti (Wieliczka) dobe na leto 1 milijon q soli. Pod zemljo imajo tam svojo kape¬ lico, svoje plesišče, solno jezero itd. Na Dunajcu in njega pritokih so Stari in Novi Sonc (Sandec), Novi trg (Neumarkt) s plat¬ narstvom. Tarnov ima imenitno mestno hišo in stolno cerkev z lepimi spomeniki. Tam se izdeluje veliko platna in usnja. 14. Vojvodina Bukovina. (10.440 km 2 , 730.000 prebivalcev.) Črn o vi c e (Czernowitz, 70.000 preb.) ob Prutu so glavno mesto. Živahna trgovina sega v Moldavijo in Besarabijo. Poleg drugih učnih zavodov ima mesto tudi c. kr. državno obrtno šolo. V porečju Sereta je Seret z znamenitimi starinami; to mesto je najstarejše v deželi. V Sučavi (Suczawa) so nekdaj stolovali moldavski knezi. Tukaj so velike tvornice za usnje (korduan in safian). Trgovina sega na Rusko in v Rumunijo. Jakubeni na Bistrici ima velikanske železarnice. V Kirlibabi kopljejo svinčenec, ki ima v sebi nekaj srebra. 62 b. Dež'ele ogrske krone. 1. Kraljevina Ogrska s pritiklinami. 6282.825 km 2 , 16,780.000 prebivalcev.) Budim-Pešta (Budapest, 713.000 preb.) obsega dve kraljevi mesti: Budo in Pesto, ki sta zvezani z verižnim mostom. V Budi se vzdiguje kraljevi stolni grad z imenitno cerkvijo, kjer se brani krona sv. Stefana z drugimi kraljevskimi svetinjami. Ob Dunavu je ladjarnica „Dunavske parobrodne družbe'*. Mimo drugih učnih zavodov ima mesto tudi slikarsko akademijo. Budim-Pešta je središče ogrske trgovine in ogrskega obrta. Ob Dunavu so tudi mesta Požun (PreOburg, 62.000 preb.), kjer so do 1. 1784 kronali ogrske kralje. Ostrogon (Gran) je sedež kneza nadškofa, ki je prvostolnik ogrskega kraljestva. Krasna stolna cerkev ima velikansko kupolo. Vacov (Weitzen) in Kaloča (Kalocza) imata lepi cerkvi. Novisad (Neusatz) je nekaj čez sto let staro jako cvetoče obrtno mesto. Na levih dotokih in pritokih Dunava so: St. Mi ki o š (Szent Miklos) ob Vagu s sladkornicami. Trnova (Tyrnau) z lepo cer¬ kvijo. Trenčin (Trentschin) z lepim skalnim gradom. Na Nitri je N it ra z velikimi železarnicami in bakrarnicami. Kremni c a (Kremnitz) iz Ščavnica (Schemnitz) imata velike rudnike za srebro in zlato. Med Dunavom in Tiso je grad Godollo, kjer pre¬ biva kraljeva obitelj. Kečkemet sredi istoimenske pustinje je znano trgovinsko mesto, ki ima tudi tvornice za milo in usnje. Sobotica (Maria-Theresiopel, 81.000 preb.) je glavno tržišče za deželne pridelke. Zombor je na vzhodnem koncu Francevega prekopa. Okrožje onostran Dunava. Ogrski Starigrad (Ungarisch- Altenburg); Gr j u r (Raab) s staro cerkvijo. Mohač in Sent Go tar d (St. Gotthard) sta turški bojišči. Sopronj (Odenburg) ima obsežne premogovnike. V e sp rim blizu Blatnega jezera izdeluje sukno in usnje in ima veliko trgovino. V Stolnem Belem gradu (S tu hi wei li en b ur g) so pokopavali ogrske kralje. Na levih pritokih Drave so: Velika Kaniža (GroO-Kanizsa) z velikimi semnji. Siget (Szigetvar) je trdnjava, kjer se je 1. 1666. 63 Nikolaj Zrinski branil proti Turkom. Pečuli (Fiinfkirchen) ima lepo cerkev, v okolici pa velike premogovnike. Okrožje tostran Tise. Na Tisi je Tokaj s svetovnoznamim vinom. Prešo v (Eperies) ima v bližini velike soline. Košiče (Kaschau, 36.000 preb.) z veliko trgovino. M iško ve c (Miskolcz, 41.000 preb.) pri¬ deluje najboljšo pšenico in trži z raznimi sirovinami. Jeger (Erlau) z lepo cerkvijo ima razvito platnarstvo, suknarstvo in usnjarstvo. Okrožje onostran Tise. Solnok z milarnicami je glavna ladjarnica na Tisi. Debrecin (73.000 preb.) je poleg Budim-Pešte prvo tržišče z velikimi semnji. Veliki Varadin (Groliwardein) šteje med najstarejša ogrska mesta. Caba (Csaba, 37.000 preb.) je največja vas na Ogrskem. Arad in Temešvar sta močni trdnjavi. Veliki Bečkerek (Groi.VBecskeret) z zeliko trgovino. Oravica in Dognačka imata rudnike za zlato, srebro in baker. Stara Ršava (Alt- Orsowa) je močna trdnjava. Prejšnja velika kneževina Erdeljska. V porečju Szamosa: Kolo-švar (Klausenburg, 47.000 preb.) rojstveni kraj kralja Matija Korvina. V porečju Marosa: Erdeljski Beligrad (Karlsburg) ima lepo cerkev z grobovi erdeljsliih knezov (Batori in Gabriel Betlen). V porečju Olte: Braševo (Kronstadt, 35.000 preb.) je prvo trgovinsko mesto na Erdeljskem. Fogorač prideluje naj¬ boljši tobak. Sibinj (Hermannstadt) s cvetočo industrijo. Ogrsko primorje. To obsega mesto Reko (Fiume) z okolico ter šteje 38.000 prebivalcev. Reka je največja ogrska luka in ima velike ladjarnice, obsežno trgovino in cvetočo industrijo. 2. Kraljevina Hrvaška in Slavonija. (42.500 km' 2 , 2,400.000 prebivalcev.) Glavno mesto Zagreb (Agram, 58.000 preb.) ob Savi ima staro sedaj popolnoma prenovljeno stolno cerkev, ki se labko prišteva najlepšim gotskim stavbam našega cesarstva. Poleg drugih 64 učnih zavodov ima tudi trgovinsko in obrtno šolo. Sisek na sotočju Kolpe in Save je prvo hrvaško žitno tržišče in ladjišče za savske parobrode. Stara Gradiška (Alt-Gradiska) in Brod sta trdnjavi. Okoli Mitroviče raste dobro vino. Blizu mesta so razvaline rimskega mesta Syrmium, po katerem se ta pokrajina imenuje Srem (Syrmien). Krapina in Toplice imata žveplene kopeli. V Križevcih (Kreuz) se bavijo s svilarstvom. Na Kolpi je Karl o ve c (Karlstadt) z živahno žitno trgovino. Ko staj ni ca na Uni je glavna postaja za trgovino s sosedno Bosno. Varaždin (Warasdin) blizu Drave ima živahno trgovino z deželnimi pridelki; v okolici se pečajo s svilarstvom. Osek (Esseg) ob Dravi ima veliko orožarnico in razvit obrt. Na Dunavu je Vukovar, ki se peča s svilarstvom. Petro- varadin (Peterwardein) spada med najmočnejše trdnjave cele države. Bitka 1.1716. Karlovci (Karlowitz) imajo izvrstno vino. Slankamen je znan, ker je ondu Ludovik Badenski premagal Turke (1691). Zemun (Semlin) imenitno skladišče za trgovino med Avstrijo in Turčijo. Na morski obali so Baker (Buccari) Kralj e vica (Portore), Senj (Zengg) in Bag (Carlopago). c. Bosna in Hercegovina. (5:1.100 fon 2 , 1,703.000 prebivalcev.) Skoro polovico vsega sveta pokrivajo gozdi, 34 °/o je polja, kjer pridelujejo turščico, konoplje, predivo, vino in tobak. Izmed domačih živali rede največ ovac, precej tudi goveje živine, koza in prašičev. Rudninstvo daje železno rudo, premog in sol. Obrtnost se hitro razvija. Iz železa narejajo žeblje, podkove, verige, polje¬ delsko orodje. Iz lesa režejo doge, iz volne pa narejajo preproge in sage, ki se odlikujejo po kakovosti in ceni. Za obširno trgo¬ vino je doslej primanjkovalo železnic, vendar se je tudi v tem pogledu že mnogo storilo, kajti železnica teče že od Broda na Savi čez Sarajevo in Mostar do Metko vica. Obe deželi upravlja skupni državni finančni minister. Glavno mesto Sarajevo (38.000 preb.) je središče trgovine in obrti (puške, sablje, vezenine in pletenine) in sedež najvišjih uradov. Na Uni sta trdnjava Bihač in železniška postaja Novi. 65 Jajce na Vrbasu je bila stolica zadnjega bosanskega kralja. Banjaluka ima lesno industrijo. Na Bosni in nje pritokih so: Travnik nekdanje glavno mesto Bosne. Doboj, Maglaj in Tuzla so bojišča 1. 1878. Na Drini je Zvornik, ki ima svinčene rudnike in lesno trgovino. V Hercegovini ima Livno živahno trgovino z Dalmacijo. Mostar na Neretvi (17.000 preb.), glavno mesto Hercegovine, trži z vinom in svilo ter izdeluje odeje in orožje. Okoli Stola ca in Nevesinja so bili 1.1878. hudi boji. Trebinje na Trebi- njici blizu Dubrovnika pridelujejo izvrsten tobak. E. Občila. Občila imenujemo vse to, kar služi ljudem, da sebe, svoje blago in svoje misli spravljajo iz kraja na kraj. Občilom prištevamo torej v prvi vrsti pota (na suhem in po vodi) in gonilne sile (človeške in živalske, pa tudi veter in par). Občila so dalje tudi vse tiste uredbe, ki pospešujejo promet, torej pošta, železnica, parobrodstvo, telegraf in telefon. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da, so prometna sredstva že od nekdaj služila človeku v toliki meri, kakor mu služijo dan¬ današnji. Ne da se tajiti, da so že stari kulturni narodi, zlasti Rimljani, skrbeli za dobre ceste, da so imeli za potovanje po širni državi dobro urejene vozove, v katerih so s podloženimi konji prevozili na dan po 20 — 40 milj; ali vse to je minulo z rimsko državo vred. Svetlim dnevom grško-rimskega gospodstva je sledilo srednje¬ veško mračnjaštvo. Kjer je za rimskega gospodstva vladal red in mir, ki so ga ščitili strogi zakoni, tam so v prvih stoletjih sred¬ njega veka ropale in klale podivjane čete odpuščenih vojakov, tam so na svojih gradovih vitezi-plenitelji poželjivo prežali na mimoidoče blagovne transporte. Razen menihov ni bil nihče varen svojega življenja in imenja. Tem so bili odprti gradovi in seljaški domovi, kjer so jih radi sprejemali, da so iz njih ust slišali, kaj se godi po svetu. Kadar Zemljepis za obrtne sole. X. 14. D — 66 so se pa poslavljali, so dobili na pot pisma, da so jih, dospevši v druge kraje, izročali naslovljencem. Po vsej pravici smemo reci, da so menihi v teh žalostnih časih nadomeščali časopise in pošto. Toda prišlo je drugače. Križarske vojske, ki so združile ev¬ ropske narode k skupnemu delovanju za osvoboditev svetih mest, so povzročile mogočen prevrat po vsi Evropi. Zlasti velja to za prekomorsko trgovino, ki je zdaj iznova oživela in se čimdalje bolj širila po vseh krajih ob Sredozemskem morju. Križarska bro- dovja se namreč niso vračala prazna iz Svete dežele, ampak so prinašala seboj prirodnine, ki so bile po Evropi že davno znane, pa jih Evropci niso kupovali, ker jih je bilo le težko dobiti in so bile vsled tega tudi neizmerno drage. Glavna skladišča za to tr¬ govino so bila italska pomorska mesta, zlasti Benetke, Genova in Piša, kjer se je v kratkem času povzdignilo bogastvo me¬ ščanov. Ker pa ni bilo vsakomur sojeno, da bi na svoje oči videl znamenitosti svetih krajev, je naravno, da se je v tej dobi priobčilo veliko popisov vzhodnih dežel, ki pa niso vselej odgovarjali res¬ nici. Da bi pa svet dobil pristno sliko onih mest, odkoder so se vračali križarji, odkoder so prihajale dragocene prirodnine, se je v tej dobi tudi začelo z znanstvenim raziskavanjem do tja še malo znanih azijskih dežel. Med možmi, ki so si stavili to nalogo, stoji na prvem mestu Benečan Marko Polo. Tekom 35 let je prehodil peš skoro vso Vzhodno Azijo; nihče za njim, niti sloveči Livingstone, se ni mogel ponašati, da bi bil storil toliko, kakor Marko Polo. Njegovi za¬ piski o Perziji, Indiji in Kitajski so bili ves srednji vek podlaga zemljepisni vedi ter so zlasti služili Evropcem, potujočim po teh deželah. Ta odkritja so izredno pospeševala trgovino, ki se je zdaj jela širiti ne samo po italskih mestih, ampak tudi po Nemškem, Francoskem, Avstrijskem, Nizozemskem, Angleškem in celo med Rusi. Občna blaginja je rodila po mestih nov stan: me¬ ščanski stan. Obrt in trgovina pa se razvijata le tam, kjer vladata mir in red. V onih časih pa so plemiči le še preradi izkoriščali 67 svojo moč v boju proti vzbujajočemu se meščanstvu; zato so se meščani družili v zveze, ki so pripomogle, da se blagovni promet ni samo povzdignil, temveč tudi da se je ta promet vršil še dosti varno. Korenito se je v tej dobi z izumom kompasa preustrojilo tudi mornarstvo. Ta izum je mornarjem odprl pot v veliki ocean; ni ga bilo več uglednejšega mornarja, ki bi ne bil poizkusil odkriti morsko pot v Indijo, odkoder so Benečani in G-enovčani v drugi polovici srednjega veka prinašali raznovrstne prirodnine in dragocenosti. Dolgih sto let je trajalo, preden se je pogumnim Portugalcem po¬ srečilo, da so prišli leta 1497. okoli »Rtiča dobre nade» po morju v Indijo. Prav v tisti dobi je Krištof Kolumb, ki je hotel v zahodni smeri v Indijo, odkril Ameriko (1492). Leta 1513. je španski častnik Balboa prekoračil Panamsko ožino ter prvi videl z ameriške obale valove Tihega oceana. Ko so Spanci in Holandci odkrili Avstralijo in Polinezijo, je svetovna trgovina zdrobila tesne spone, ki so jo vezale na Sredo¬ zemsko morje. Iz italskih mest se je preselila na obalo Atlant¬ skega oceana, kjer so jo Italijanom odvzeli Portugalci in Spanci. Ta velikanski preobrat v svetovni vedno bolj se razvijajoči tr¬ govini pa ni ostal brez dobrih posledic. Vsled prizadevanj vla¬ darjev so polagoma izginilo predpravice, ki so ovirale trgovino, na njih mesto pa so stopile uredbe, ki so jo močno povzdignile. Tem pa prištevamo v prvi vrsti pošto. Prvo javno pošto so odprli za cesarja Maksimilijana I. leta 1516. med Dunajem in Brusslom. Po zgledu avstrijske pošte so otvorili pošte na Pruskem in Francoskem, pozneje tudi na Angleškem. Iz začetka so odpravljali pošto z jezdnimi konji in šele pozneje z vozovi, ki so ravno vsled pošte prišli do svoje veljave. Ker pa so bile ceste v tistih časih še prav slabe, pošte pa vsled tega kaj počasne, je bilo treba misliti na izboljšanje cest, ki so prvi in glavni pogoj hitrejšega in lažjega prometa. Največ je v tem pogledu storila Francoska; lepo cestno mrežo je dobila tudi Angleška; prav tako so se pa tudi v Avstriji za vlade Marije Terezije in Jožefa II. zgradile mnoge ceste. 5 * 68 Sploh pa tedanja pošta niti približno ni bila podobna sedanji in še v 18. stoletju ni bilo mogoče vsak dan pošiljati pisem v Gradec ali v Trst, še manj pa na Nemško. Kdor je hotel od¬ dati pismo, ga je moral nesti v poštni urad, kjer so ga pretehtali in po njegovi teži določili pristojbino. Ker pa je imel celo Dunaj samo en poštni urad, si lahko mislimo, kako zamudno je bilo te¬ danje poštno uradovanje. Se za Marije Terezije so se na Dunaju pisma raznašala samo enkrat na dan, v dunajskih predmestjih pa celo samo trikrat na teden. Kakšen razloček med tedaj in sedaj, ko se na Dunaju do¬ stavljajo pisma po desetkrat na dan! In kaj je vzrok, da so se v kratki dobi zadnjih sto let ob¬ čila tako korenito predrugačila? Znano je, da se občila ravnajo po socialnih razmerah in po splošnem stanju omike vsako dobe. Kakorhitro se socialne razmere izpremene, ali splošna omika povzdigne, se predrugačijo tudi občila. Tako korenito izpremenbo socialnih razmer in vsled tega tudi do takrat običajnih občil je doživela Evropa koncem 18. stoletja po francoski revoluciji. Revolucijska doba in sledeča ji desetletja so rodila mnogo velikih in zdravih misli, ki so čudovito hitro povzdignile človeško omiko. In kako so se v tej dobi razvila in popolnila javna občila! Kamorkoli so prišli francoski vojaki, povsod so gradili nove ceste; svetovni osvojevalec Napoleon je že sprožil misel, da se predere zemeljska ožina pri Suezu ter s prekopom odpre nova pot lepo se razvijajoči trgovini. Ko je nekaj let pozneje na Angleškem Mac Adam pokazal, kako je graditi ceste, da je mogoče po njih voziti s težko oblo¬ ženimi vozovi, se je začela doba onih težkih tovornih voz, ki jih je vleklo po 6 do 10 konj in katerih se še spominjajo starejši ljudje. S tovornim prometom pa se je povzdignil tudi poštni in osebni promet. V Avstriji so ta promet jako oživile takozvane cesarske ali državne ceste, ki so jih zgradili za vlade cesarja Franca I., da so z njimi zvezali cesarsko stolno mesto z glavnimi mesti po¬ samičnih kronovin. Pridno so po njih drdrali poštni vozovi in — 69 — daleč na okrog se je razlegal poštni rog, oznanjajoč novo na¬ predno dobo. Toda človeški duh ne miruje nikoli. Toliko da se je začel promet po cestah krepko razvijati, že sta mu zavdala smrtni udarec dva nova izuma: parobrod in lokomotiva. Prvega je izumil 1. 1807. Amerikanec Fulton, drugo pa 1. 1827. Anglež Stephenson. Rečni parobrodi so se hitro udomačili po vsem svetu, in že 1. 1830. ni bilo v vsi Evropi nobene večje reke, nobenega več¬ jega jezera brez parobroda. Prav tistega leta se je tudi ustano¬ vila avstrijska «Dunavska parobrodna družba*, ki ima sedaj blizu 200 parobrodov in čez 700 vlačilnih ladij ter šteje med prve družbe te vrste. Dandanašnji plovejo rečni parniki po vseh delih sveta. Z njimi je Evropcem odprta pot tudi v one še malo znane kraje Osrednje Azije, Afrike im Amerike, kamor bi brez ladje ne bila nikdar stopila njih noga. Za daljnji razvoj naših občil je veleznamenit 30. dan meseca septembra 1. 1829., ko je med Liverpoolom in Manchestrom zdr¬ dral prvi železniški vlak s Stephensonovim parnim strojem. Znano je, da Stephensonovi vrstniki njegovega izuma niso dostojno cenili. Kako pa so učenjaki še nekaj let prej sodili o parnem stroju, dokazuje članek, ki ga je 1. 1819. priobčil znan¬ stven časopis v Londonu. Ta članek, ki naravnost odreka, da bi bilo mogoče se voziti s parnim vozom, je hranjen v Londonu v onem muzeju, kjer stoji tudi prvi Stephensonov parni stroj. Za Angleži so bili Belgijci prvi, ki so leta 1831. začeli gra¬ diti železnice. Na Nemškem so zgradili prvo železnico 1. 1835., v Avstriji 1. 1836., na Francoskem pa 1. 1837. Sedaj obsegajo vse železniške proge skoro 800.000 km. Dandanašnji so železnice tako dovršene, da zanje ni več no¬ benih ovir. Gez reko Missisippi, ki je pri mestu St. Louis 630 m široka, se vzpenja železniški most iz jekla v treh velikanskih po 160 m širokih obokih. Od dveh nadstropij služi zgornje vozovom in pešcem, spodnje pa neštevilnim vlakom, ki prevažajo ogromne teže po tej monumentalni stavbi. O velikanskem napredku železniške tehnike pričajo tudi razni predori, tako n. pr. 12.000 m dolgi predor skozi goro Mont 70 Ceniš in 15.000 m dolgi Gotthardov predor v Švici; dalje železniške proge, kakor so Seraerniška, Brennerska, Apeninska, Gotthardska in Vorarlberška železnica. Vse te pa glede duhovite tehnike še daleč presega Pacifiška železnica, ki veže Atlantski Ocean s Tihim morjem. Ta 4000 angleških milj dolga proga se vije po pragozdih in preirijah, gre na dveh mestih 2500 m visoko čez Kordiliere in se 1500 angleških milj daleč ne spusti pod 1260 m nadmorske višine. Vendar pa hi se železnica nikdar ne bila pope!a do te po¬ polnosti, ako bi se z njo vred ne bila v tisti meri popolnjevala tudi druga občila. Leta 1814. je zgradil Anglež Robertson na Škotskem paro- brod «Kaledonia», ki je prvi rezal morske valove. Temu so kmalu sledili drugi, in že leta 1825. se je v Londonu ustanovila prva večja morska parobrodna družba, ki s svojimi parobrodi še zdaj vzdržuje promet med Londonom, Ostendom, Antvverpnom, Rotter¬ damom, Hamburgom itd. Tudi v Kalkutto (v Vzhodni Aziji) je plul 1. 1825. prvi an¬ gleški parobrod. Ker pa je moral med potjo večkrat vzeti premog, se je takrat splošno mislilo, da se parobrodi ne bodo obnesli za plovstvo po velikih oceanih. Pa tudi ta bojazen je izginila, ko je 1. 1838. angleški parobrod «Great Western» preplul Atlantski ocean in je za dolgo pot od Bristola do New-Yorka potreboval samo 14 dni. Leto pozneje se je po prizadevanju Amerikanca Samuela Cu- narda ustanovila parobrodna družba, ki je takrat pošiljala svoje parobrode po dvakrat na mesec iz Amerike v Evropo. Ker je parobrod postal izredno važno občilo, je odslej vse priza¬ devanje merilo na to, da se kar najbolj pospeši njegova vožnja. Važno je v tem pogledu 1. 1829., ko je Ceh Jožef Ressel izumil parni vijak ter z njim ustvaril moderni parobrod. Sedaj parobrodstvo ne pozna nobenih zaprek in njegova na¬ loga je, da so morska tržišča v neprestani zvezi. To zvezo vzdr¬ žujejo premnoge parobrodne družbe. Leta 1840. na Angleškem ustanovljena parobrodna družba skrbi za redni promet med Veliko Britanijo, Kitajsko državo, Ja¬ ponskim cesarstvom in Avstralijo. 71 Podobna družba se je ustanovila na Francoskem; nje ladje plovejo v Japonsko cesarstvo, v Senegambijo, Brazilijo in La Plato. Nemški parobrodi prihajajo redno v vsa večja pristanišča na vzhodni obali Severne in Južne Amerike. Ladje Avstrijskega Lloyda ploveja v Galac, Odeso, Trapezunt, Carigrad, Atene, Smirno, Aleksandrijo in skozi Sueški prekop v Vzhodno Azijo. Zvezo med zahodnim obrežjem Amerike in vzhodnim obrežjem Azije oskrbujejo angleški in ameriški parobrodi. Na vsem svetu je zdaj približno 13.000 večjih parobrodov. *) Ako cenimo vsak oceanski parobrod okroglo na 300.000 K, si lahko mislimo, koliko so veljale te priprave za svetovni promet. Kako plodonosno pa so naložene te velikanske vsote, izpričujejo nastopna števila. Prej je potrebovala jadrnica iz Evrope v Ameriko 40 — 50 dni, zdaj potrebuje parobrod samo 8 — 14 dni; prej so vozile ja¬ drnice iz Evrope v Avstralijo 160 — 180 dni, naši parobrodi po¬ trebujejo za to pot 40 — 50 dni. Da bi tudi te vozne Čase skrajšali kolikor mogoče, dajejo parobrodom močnejše stroje, izkušajo pa tudi skrajšati vodna pota. V ta namen se je v novejšem času izkopalo mnogo prekopov, ki vežejo posamične reke in družijo morja. Med zadnjimi je svetov¬ nega pomena 148 km dolgi Sueški prekop, ki so ga javnemu prometu izročili dne 16. novembra 1. 1869. Kolike važnosti je Sueški prekop za trgovino, je razvidno iz tega, da Lloydovi parobrodi za pot iz Trsta v Bombav prihra¬ nijo 37 dni, ako gredo skozi Sueški prekop mesto okoli Rtiča dobre nade. Sueški prekop pa ni važen samo zategadelj, ker se je z njim skrajšala pot v Vzhodno Azijo in se vsled tega prihrani mnogo časa, ampak tudi zategadelj, ker se je velik' del svetovne trgovine vrnil na svoja stara pota. Pomorska mesta ob Sredozemskem morju so zdaj zopet ob svetovni prometni cesti, in lahko se reče, da je bil dan otvoritve Sueškega prekopa za mesta Trst, Benetke, Ge- nua, Marseille dan njihovega preporoda. *) I'oleg parobrodov vozi po morju tudi 28.000 velikih jadrnic, tako da šteje trgovinska mornaiica vsega sveta čez 40.000 velikih ladij. 72 Zmaga, ki sta jo ob otvoritvi Sueškega prekopa slavili teh¬ nika in evropska denarna moč, pa je rodila novo misel, misel namreč, kako bi se predrla Panamska zemeljska ožina. Evropa in Amerika se enako zanimata za to velikansko delo, in skoro gotovo bode kmalu napočil dan, ko se bode začelo s tem za svetovno prosveto toli važnim podjetjem. Toda kaj bi bil ves promet naših dni brez Morsejevega tele¬ grafa! Kako bistveno so se izprcmenili denarni posli, odkar vsak trgovec vsak dan ve, kakšno ceno ima blago v raznih svetovnih tržiščih. Nič manj važen pa ni telegraf za železniški promet, zakaj ravno telegraf je tista naprava, vsled katere je postalo potovanje po železnicah povsem varno. Zdaj je na vsem svetu čez 84.000 telegrafskih postaj, ki pre¬ vedejo na leto najmanj 350 milijonov depeš. Končno pa je bilo rešeno vprašanje telegrafije šele 1. 1851., ko se je posrečilo iz guttaperclie napraviti prvi kabel, ki je združil Veliko Britanijo z evropsko celino. Leta 1866. so položili prvi kabel med Evropo in Ameriko; dolg je 6600 km. Temu so hitro sledili drugi, tako da imamo zdaj med tema dvema deloma sveta že deset kablov. Proti vzhodu gredo kabli po Sredozemskem morju in skozi Sueški prekop čez Indijo na Kitajsko in Japonsko, pa tudi čez Javo v Avstralijo in Novi Seeland k našim protinožcem. S kablom, ki so ga položili med vzhodno obalo Azije in zahodno obalo Amerike, je ves svet obdan z elekriškim obročem, *) Tako je človek s parom in elektriko premagal prostor in čas in predrugačil vse prometno življenje. Trgovina in promet sta se razvila tako, da bi jima stare prometne naprave nič več ne za¬ doščale. Zato se je marsikaj predrugačilo, zlasti pa poštarstvo, ki stoji sedaj na tako visoki stopnji, kakor le kdaj. Do te dovršenosti pa se je vzpelo le vsled tega, ker se je poštni promet izročil že¬ leznicam in parobrodom in ker se je pošta tudi v svoji notranji uredbi povsem preustrojila. Na železnicah so se ustanovile posebne ambulance, po morju pa vozijo poštni parobrodi, ki se odlikujejo po hitri vožnji. Da pa *J Po najnovejši statistiki so vse državne in železniške telegrafske črte dolge 2( milijonov kilometrov. 73 ti parobrodi niso vezani na večje število potnikov, da se dalje na¬ tanko drže določenih kurzov in da med vožnjo ne delajo preve¬ likih zamud, dajejo države onim parobrodnim družbam, ki jim je izročen poštni promet po morju, posebne subvencije. Tako dobi tudi Avstrijski Lloyd od dunajske vlade vsako leto več milijonov kron podpore. Za naš prekomorski poštni promet so najvažnejši pristani Trst, Hamburg, Bremen, Stettin, Southampton, Liverpool, Ant- vverpen, Havre, Bordeaux, Marseille, Lissabon, Brindisi, Aleksand¬ rija, Carigrad. Na vsem svetu prevede pošta zdaj na leto okoli 40.000 mi¬ lijonov pisem in dopisnic in najmanj 4000 milijonov časopisov. Da za ta promet ne zadoščajo več poštne uredbe, kakršne so bile v navadi pred 50 in več leti, je brezdvomno. Nasprotno pa smemo trditi da se je ravno vsled raznih novih uredeb poštni promet tako povzdignil. Za pisma so se uvedle enotne, tarife, ki ne določujejo pri¬ stojbine po oddaljenosti kraja, kamor je pismo namenjeno, ampak le po njegovi teži. Leta 1840. so se uvedle pisemske znamke, okoli 1. 1870. pa dopisnice. Temu so sledile pošiljatve s poštnim povzetjem in poštne nakaznice. Da pa se vrši poštni promet brez ovir tudi na državnih mejah, so začele posamične države med sabo sklepati poštne pogodbe, ki so pripravljale pot svetovnemu poštnemu društvu, ustanovljenemu v Parizu dne 1. junija 1. 1878. Po določilih tega društva, ki sedaj obsega skoro vse države sveta, se plača za navadno pismo 20 h, za dopisnico pa 10 h; svoje poročilo pa lahko pošlješ iz San Frančiška v Sibirijo, ali iz Hamerfesta v La Plato ali v Perzijo. *) *) Leta 1900 so merile v svetovnem poštnem društvu združene države 106'ti mil. km 2 in štele 1102 p 6 mil. prebivalcev. Prav tistega leta se je dostavilo 23.059 mil. navadnih pisem, 48 mil. denarnih pisem s 64 mil. frank., 435 mil. poštnih nakaznic z 32.757 mil. frank., 40 mil. poštnih nalogov z več nego 2576 mil. frank., 430 mil. navadnih tovorkov in 2346 mil. naročenih časopisov. Zemljepis za obrtne Sole. X. 14. t> 74 Kolika izprememba med nekdaj in zdaj! Leta 900 so se iz¬ ročala pisma potujočim menihom, ki so jih skrita v gube svojih oblačil nosili iz kraja v kraj. Devetsto let pozneje so bile že pošte, toda za pismo z Du¬ naja v Ameriko se je plačalo 20 K poštnine; preden je prišlo v Ameriko, pa je minilo 60 do 70, da celo 100 dni. In zdaj? V 10 dneh pride pismo z Dunaja v New York, pla¬ čati pa je zanje samo 20 h pristojbine. Vsem tem napravam se je zdaj pridružil še telefon, ki prav uspešno tekmuje s telegrafom. Veliko poizkusov se vrši tudi z zrakoplavi, in kdo ve, kaj nam v tem pogledu prinese biižnja bodočnost. -oo- 75 Vsebina, Strun A. Zemeljsko oblo. 3 B. Osnovni pojmi.... • 6 I. Zemeljska tla . 6 1. Ozirna in nadmorska višina. 6 2. Vzpetosti zemeljskih tal ... .. 7 II. Vode. 9 III. Merjenje .10 IV. O zemljevidih .11 V. Globus.. . . . , . 13 VI. Človek.15 C. Evropa.17 I. Lega in morja.•.17 II. Pogorja, vode in podnebje. 18 III. Evropski narodi . 20 IV. Evropske države in dežele.20 1. Severvna Evropa.20 2. Vzhodna Evropa.21 3. Južna Evropa.22 4. Zahodna Evropa.24 5. Srednja Evropa.25 D. Avstro-ogrska monarhija.28 I. Morje.28 II. Pogorja.28 1. Alpe .28 2. Kras.32 3. Česko-moravsko sredogorje.32 4. Karpati.33 III. Nižine .34 IV. Vole.• • . •.35 1. Reke.•.35 2. Prekopi.37 3. Jezera .38 4. Toplice. 38 <>* 76 Stran V. Podnebje.38 VI. Prebivalstvo.39 1. Narodnost.39 2. Vera.•.40 VII. Prirodnine.40 VIII. Obrt. 41 IX. Trgovina in promet.43 X. Delo in glavnica.■.47 XI. Državna ustava in uprava.48 XII. Krajepis.50 a. V državnem zboru na Dunaju zastopane dežele.50 1. Nadvojvodina Avstrija pod Anižo.50 2. Nadvojvodina Avstrija nad Anižo.51 3. Vojvodina Salzburška.52 4. Poknežena grofija Tirolska s Vorarlberškim.52 5. Vojvodina Štajerska.53 6. Vojvodina Koroška.54 7. Vojvodina Kranjska.54 8. Primorsko.50 9. Kraljevina Dalmacija. 57 10. Kraljevina češka.57 11. Mejna grofija Moravska.59 12. Vojvodina Šlezija.60 13. Kraljevina Galicija in Vladimirija.60 14. Vojvodina Bukovina .61 b. Dežele ogrske krone.•.62 1. Kraljevina Ogrska s pritiklinami.62 2. Kraljevina Hrvaška in Slavonija.63 c. Bosna in Hercegovina .64 E. Občila.-65 • -— tkr', Natisnil Karel. Gorišek na Dunaju. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000510979