/.NWAUöUnAr I m An bu nü Sl rt am 15 CP. 1914 hjoûit..........Beilagen___ Mfttïbor, dne 15. oktobra 1914. List ljudstvu v pouk in zabavo. Tečaj XLVm. na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K ta za četrt leta 1 iC Naročnina za Nemčijo 5 K, aa druge izvenavstrijska Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom dežele 6 K. Kdor hodi sam poaj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpoyedi. — Udje „Kai tiskovnega društva" dobivajo list' brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravrfštvo: Kom cesta štev. 5, vsprejema naročnino, iasarate in reklamacije. Za icserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za, trikiat 36 vin. Za varate« oglase primeren popust Iaeerati se sprejemajo do torka opoldne. zaprte reklamacije so poštaioe Ne Przemysl otet. — Antwerpen padel. — Ob reki Visli se bije velika bitka. — Avstrijske čete v Galiciji prodirajo. — Rusi se umikajo. — Avstrijska armada v Srbiji koraka proti Valjevu. — Na Francoskem še ni padla odločitevj;— Rumunski kralj umrl. Važni -dogodki. Tri važne dogodke je zapisala zgodovina zadnje dni v svoje knjige: smrt rumunskega kralja Karola, naše zmage pri trdnjavi Przemysl in padec belgijsko trdnjave Antwerpen. Smrt rumunskega kralja Karola je važen dogodek, ki se ne tiče samo Rumunije, Pokojni kralj je veljal kot odkrit prijatelj Avstrije in Nemčije ter je bil z nami tudi v zvezi. Toda narodnostna struja, ki hoče od nas ogrske Rumune za kraljevino Rumunijo, je zadnja leta močno narastla, tako, da ima sedaj v poslanski zbornici večino. Vsled tega sicer kralj Ka-rol ob začetku sedanje vojske ni mogel priskočiti nam na pomoč, a uspešno se je ustavljal pritisku narodnostne struje, ki je hotela v zvezi z Rusijo nastopiti proti nam, da nam poskuša vzeti rumunsko zemljo na Ogrskem. Sicer je narodnostna struja na Rumunskem v veliki zmoti, ako misli, da bi ji Rusija kratkomalo dovolila, povečati se za 4 milijone prebivalstva. Rusija ne potrebuje poleg sebe velike Rumunije, ampak malo in slabotno. Toda ne glede na vse to, sedaj bi Ru-muiiija prišla Rusiji prav, da bi ji pomagala s svojim vojaštvom, pozneje bi se je že otresla, kakor se je je že enkrat na grd način po zmagi pri Plevni. Kralj Karol je vse to dobro sprevidel in se ni dal ujeti v vabljive ruske zanjke, ampak je ostal zvest svoiim starim prijateljem, Avstriji in Nemčiji, Novi kralj Fer' dinand je nesamostojnega mišljenja in se je dosedaj veliko gibal v narodnostnih in Rusom prijaznih krogih. To je lahko storil, ker ni nosil nobene odgovornosti, toda odsedaj počiva sreča in nesreča Rumunije v njegovih rokah. Avstrijski narodi upajo, da bo sledil vzgledu svojega modrega prednika. Ne samo razveseljivo, ampak za presojanje celega evropskega položaja važno je napadalno prodiranje avstrijskih čet v Galiciji, Rusi so se morali u-makniti čez reko San in Visio, naša trdnjava Przemysl je oteta. Dosedaj smo se mi umikali. Nobeno čudo, kajti premoč je bila 1 proti 3, ponekod celo 1 pro- Avstrijci in Rusi pili iz skupnega vodnjaka. Neki stotnik, ki se je bil vrnil iz vojske domov je pripovedoval sledeče: Naš oddelek je bil daleč v Rusiji in počival. Bil je dan kot jih je mnogo: posamezni oddelki so počivali, ne da bi se bili. Daleč od središča naše armade smo zasedli velik travnik. Napravili smo jarke in počivali v njih. Pred nami je bila ravan, daleč proč pa sovražnik. Tudi Rusi so počivali v jarkih. Od nobene strani ni bilo povelja, da bi udarili naprej. Tudi pri Rusih ne. Stali smo si samo sovražno nasproti, Žejalo nas je. Daleč za nami ni bilo dobiti ni-kjer"pitne vode. Pred nami na travniku, nekako v sredini med nami in Rusi, je stal star vodnjak, žalosten in zapuščen. Morda so stale prej okrog njega hiše. Toda vojska obrije z zemlje marsikaj. Tudi tukaj je pustila samo vodnjak. Naenkrat smo opazili, kako se od sovražne strani odpravlja eden, potem dva Rusa proti vodnjaku. Za njimi so se pripravljali tudi drugi na pot, in kmalu je korakal cel oddelek k vodi. Tudi one tam je žejalo, Ko so se prikazali prvi izmed sovražnikov, so se vlegli naši na tla in pripravili puške, da bi streljali. Toda čakali smo, kaj bo iz tega nastalo. Videli smo, kako so Rusi mirno obstopili vodnjak, zajemali vodo in pili. Kdor je izpil, si je obrisal z rokami tista in se podal mirno nazaj na svoj prostor. Našim Ob ti 5, Toda nadaljno umikanje bi bilo za nas in Nemči-■o skrajno nevarno, ne sicer, ker bi se bali za uničenje svoje armade, ampak, ker bi se bojno torišče pro-.eslo v kraje, ki zalagajo nas in Nemčijo s premogom. Nesreča, da nam zasedejo Rusi najizdatncjše premogokope, bi bila nepregledna. Sedaj je pa nevarnost temeljito odstranjena. Obenem pa se je ruski bojni načrt popolnoma ponesrečil. Upali in nameravali so Rusi, da se naša armada v Galiciji porazi in uniči,; Ko se to zgodi, prekoračijo močne ruske čete Karpate, odrežejo od nas Sedmograško ter zadobijo zvezo s Srbijo. Glavna ruska armada pa bi korakala skozi premogokopsko ozemlje, skozi Slezijo v Berolin. O uničenju avstrijske armade sploh ni nobenega govora Toda umikamo se Rusom tudi ne več. Ampok sulica je obrnjena, Rusi se morajo umikati, a mi jih gonimo pred seboj. Tudi njih izprehodi čez Karpate so se končali s pogrebom 'isoč in tisoč ruskih mrli-eev. Tretji važni dogodek zadnjih dni je padec Ant-werpna. Ž njim je prostih 200.000 nemških bojevnikov in za razvoj vojske je to število velikega pomena. Nemška vojna podvzetja bodo sedaj mnogo hitreje in uspešneje napredovala. In ker smo z Nemčijo zvezani, zato so njih zmage sedaj tudi naše zmage. Ant-werpenske čete sedaj lahko pošljejo Nemci ali proti Francozom ali proti Rusom, povsod so tudi nam v korist. Cim prej Nemčija premaga Francoze, tem prej lahko nastopita Avstrija in Nemčija z vso močjo proti Rusu ter mu pokažeta pot v Sibirijo. Avstrijsko-rusko bojišče. Maribor, dne 13. oktobra. Proti Rusom nastopajo tri armade: 1. na severu v smeri iz izhodne Prusije nemška armada pod poveljsftvom generala Morgena. Prej je tej armadi poveljeval general Hindenburg. Toda ker je prevzel general Hindenburg poveljstvo čez nemško armado ob Visli, ki nastopa skupno z našo avstrijsko armado, poveljuje tej armadi general Morgen; 2. nemška armada pod generajbm Hindenburgom, ki prodira iz Krakova ob Visli; 3. avstrijska armada pod poveljstvom nadvojvode Friderika. Avstrijskim četam se je posrečilo, da so zadržale po dveh krvavih bitkah pred Lvovom in za Lvo-vom napadalno rusko prodiranje. Po drugi bitki se nam je posrečilo, zbrati svoje čete na jako ugodnih prostorih, izgube nadomestiti s svežimi rezervami ter se zadostno preskrbeti z živili in strelivom. Vse to se nam je posrečilo, predno so bili Rusi pripravljeni za nadaljno napadalno prodiranje. Močno jih je ovirala, da bi prodirali, naša trdnjava Przemysl, ki je bila zasajena v njihove čete kakor trn v meso. Trudili so se, da bi jo vzeli, a naše trdnjavske čete so jo sijajno branile. Rusi so padali kakor žito na polju pod srpom žanjic. Ruske izgube pred Przemyslom so velikanske. Med tem smo bili mi popolnoma zbrani in urejeni ter smo začeli prodirati. Rusi so se nam usta-vili pri Dynow,u in Lancutu, a so bili tepeni. In sedaj so se morali umikati na celi črti in s tem tudi o-pustiti obleganje Przemysla. Przemysl je bil otet, naša kavalerija je že lahko naravnost skozi Przemysl jahala, da zasleduje izhodno od Przemysla se umikajoče ruske čete. Srednja Galicija je do reke San zopet očiščena Rusov, Ker so se opazile izhodno od Lvova utrdbe ob potokih in močvirnatih krajih, se bodo Rusi bržkone zopet našim tamkaj postavili v bran. Toda glavna ruska moč se zbira ob izlivu Sana v Vislo in srednjem toku Visle, Tam se pričakuje večja bitka. vojakom ni rekel noben človek besede, tudi sami so molčali in gledali to sliko pri vodnjaku. Nihče ni sprožil puške, Rusi so pazili na nas, toda orožja se niso dotaknili. Ko so se vsi napili, so se vrnili v svoje jarke. Vodnjak je zopet sameval. Naši vojaki so še vedno molčali. Kar se vzdigneta dva naša pešca, S puškami v rokah se podasta k vodnjaku. V naslednjem trenotku so bili že vsi naši na nogah in sledili prvim k vodnjaku, V nekaj minutah so že zajemali vodo, Rusi so jih gledali molče. Niti en strel ni bil izprožen od ruske strani. Ko so se naši vojaki napili, so se vrnili nazaj na svoja mesta. Potem je bilo na travniku zopet mirno. Vodnjak je stal zapuščen sredi travnika. To je bilo dopoldne. Proti večeru so se pripravili Rusi zopet na pot k vodnjaku. Sedaj bolj mirno in skrbneje kot dopoldne. Ko so se napili, so se vrnili. Naši so jih opazovali in ko so Rusi odšli, je dejal eden: „Pojdimo, sedaj je vrsta za nas!" Vsi so šli, se napili in zopet vrnili. Rusi so jih mirno gledali. Isto se je ponovilo zjutraj in opoldne naslednjega dne. Komaj da je kdo govoril o tej stvari. Zadnjič smo pili drugi dan opoldne. Ko smo se vrnili, smo dobili povelje za napad. Na obeh straneh se je pričelo streljati in potem napadi z bajoneti. Naš častnik je dobil strel, zdravstveni oddelek ga je dvignil in odnesel. Okrog vodnjaka so ležali mrtvi in ranjeni, naši in sovražniki. Boj se je razvil v drugo stran. Zvečer se je vlegel mir na travnik. Molčal je vodnjak sredi travnika, molčali mrliči okrog njega. — Ko so mrtve pokopali, je ostal zopet sredi travnika samo vodnjak, zapuščen in žalostno samevajoč. Šrapnel zadel jastreba. Vojak našega domačega (47.) pešpolka, Janez Fabijančič, pripoveduje: V boju za Lvov smo bili v dolgih jarkin južno-izhodno od mesta. Sovražna artilerija je sipala točo krogel na nas. A krogle so šle skoro vse previsoko. Naši iantje so zapazili visoko nad našim jarkom krožiti velikega jastreba. Kar naenkrat pa prilrči šrapnel in zadene jastreba v zračni višini. Ptica-rapari-ca je padla v naš jarek tik našega praporščaka. J&-streb je bil izredno velik. Eno perutnico je imel skoro popolnoma odtrgano od trupla. Zmerili smo ga. Z razprostrtimi perutmi je bil dolg dobra dva metra. Na bojišču smo sploh videli krožiti mnogo ptic-roparic, ki se žive od mrhovine. Plemenit ruski vojak. „Grazer Volksblatt" poroča: Neki ranjeni cesarski loveo pripoveduje: „Bil sem ranjen na roki; na potu k obvezovališču sem padel v globoko jamo, iz katere se nisem mogel več izvleči. Kasneje je padel v jamo tudi neki neranjeni Rus, kateremu se je posrečilo, zlesti zopet iz nje. Nato je potegnil iz jame tudi mene, me zadel na rame in nesel dve uri dalefl k mojemu polku. Tu so Rusa za njegov plemeniti čin pogostili; on pa je samo to prosil, da bi ga ne nar pravili za ujetnika. Rekel je, da smo vsi enako vojaki in da osebno nimamo nič drug proti drugemu. Cesarski lovci so mu tudi dovolili prost odhod. Najnovejša porodila se nahajajo pred inserati, Przemysl otet. Dunaj, 11. oktobra. Uradno se joroča z dne 11. oktobra opoldne: Naše naglo prodiranje proti rek' San je osvobodilo trdnjavo Przemyal od ruskega obleganja. Naše Čete so ukorakale v trdnjavo. Povsod, kjer so se še Rusi postavili v bran, so jih naše čete porazile. Na begu v smeri proti mostovom čez reko Sienia\vw in mesto Lezajsk je prišlo mnogo Kusov \ naše ujetništvo. Pri Przemyslu padlo do 50.000 Rusov. Krakov, dne 12. oktobra. Rusi so kratek čas, kar so imeli priliko, da so smeli od daleč gledati avstrijsko trdnjavo Prezmysl, drago plačali. Krogle iz avstrijskih trdnjavskili topov so kosile kar cele stotnije Rusov. Mnogo ruskih oddelkov pa je zletelo v zrak. Samo v noči od 8. na 9 oktobra so na severo-zahodni strani naši po podzemskih minah spustili v zrak blizu 20.000 Rusov. S'k u p-no secenijo izgube Rusov prod P r z e -m y, s 1 o m na 50. 000 mož. Kisle obraze so delali Rusi, ko so morali, hudo tepeni, bežati izpred našega Przemysla. Ruski in drugi nam sovražni listi so že pisali, da bo ruska armada po padcu Przemysla korakala proti Budimpešti in Dunaju. Avstrijski junak pa so pobožne ruske želje prečrtali. Poveljnik trdnjave Przemysl. Dunaj, dne 12. oktobra. Posadki, ki je tako hrabro odbijala ruske napade na trdnjavo Przemysl, je poveljnik feldmaršallajt-nant Kusmanek, kateri je bil za časa vojnega ministra Schonaicha vodja predsedniške pisarne v vojnem ministrstvu. Pozneje je bil divizijski poveljnik v Ljubljani. Njegova soproga je Ljubljančanka. Pred par leti se je izredno odlikoval pri manevrih. Vodil je južno armado, ki je imela pri Poli stopiti na avstrijska tla ter prodirati proti severu. Severna armada se mu je ustavila, toda Kusmanek jo je razpršil v drobce. Iz Ljubljane je bil imenovan za trdnjavskega poveljnika v Przemysl, kjer si je sedaj spletel nevenljiv lavori-kov venec. Z oklopnim vlakom v Przemysl Z bojišča, dne 10, oktobra. Nadporočnik Emerih Csernyak od težke havbič-ne divizije v Košicah, se je izkazal s posebnim junaškim in uspešnim činom. Posrečilo se mu je, spraviti iz nekega kraja, kamor je sovražnik silil z veliko močjo, vojnih po trebščin, vrednih več milijonov. Ne da bi čakal na povelje, je nadporočnik Csernyak peljal oklopni vlak iz svojega postajališča, kamor so padale goste sovražnikove krogle iz topov in pušk. Vozil je z oklopnim vlakom v kraj, 10 km oddaljen od prostora, ki so ga obstreljevali Rusi, in sicer tako spretno, da je rešil strojne puške in druge važne potrebščine, ki so bile naložene na vlaku. Ko je došel na določeni kraj, je začela posadka na oklopnem vlaku, 70 mož, častniki kakor moštvo, si-pati z vlaka morilni ogenj na sovražnika. Sovražne prednje čete so bile prisiljene, da se postavijo v bran, in to je bila za naše čete velika pridobitev na času. Med tem časom se je našim posrečilo, da so spravili na varno važne vojaške potrebščine. Ruske vojaške patrulje so poskušale, priti naši postojanki za hrbet In v stran, da poizvedo, kako stojimo in da bi uničile železniški tir. A naše strojne puške so sovražne patrulje takoj pregnale. Sedaj so hotele sovražne glavne čete priti ogroženim prednjim četam na pomoč. A ogenj iz našega oklop-nega vlaka je preprečil sovražno nakano in je zadržal prodiranje. Ruska artilerija je pošiljala s tre 11 strani, od spredaj in z obeh strani, granate na naš vlak. A ta je stal še vedno na svojem mestu. Se-le, k se je spravilo na varno ranjence in vse vojno gradi vo, je zavzel vlak novo stališče. Tukaj smo bili po nekem hribu kriti pred sovražnikom. Obvladali smo vhod v okolico, kamor je s -lila glavna sovražna moč. Posrečilo se nam je, da smo napadli sovražnika in ga vrgli nazaj. Končno je obstal vlak tik za postajo in tukaj se je pripetil zanimiv dogodek. Nek zrakoplovec se je radi pomanjkanja bencina moral za silo spust ti na tla. Gotovo bi bil izgubljen, ako ne bi bili naši z vlaka s strojnimi puškami zavrnili napad kozakov, Zrakoplovcu se je posrečilo, da je med tem časom dobil bencin in se je vzdign 1 zopet v zrak. Štirje možje od posadke oklopnega vlaka so se posebno junaško izkazali; bili so to 4 častniki. Nadporočnik Franc Schonthan pl. Permwald od 11. dragonskega polka, se je že radi posebno junaškega čina priporočal cesarju v odlikovanje. Zasledil je v neki hiši 4 kozake. Ko je dal zapreti vhode v hišo in jih zastražiti, je sam, s samokresom v roki, ujel kozake. Ko je eden od teh hotel s sabljo udariti častnika, ga je ta razorožil. Trije delavci iz avtomobilske delavnice so bili odlikovani z zlatimi zaslužnimi križoi na rudeče-!>e-lem traku. Bili so to ljudje, ki so izvršili posebno drzne čine. V trdnjavi Przemysl so naši že skoro vso zalogo bencina porabili, kar bi bilo za daljše obleganje trdnjave zelo mučno. Bencin je za metalce luči in za sto drugih reči neobhodno potreben. Skušalo se je, da bi se spravilo z vlakom dovolj bencina v trdnjavo. A proga je bila z begunci in raznim blagom tako preobložena, da je bil vlak z bencinom popolnoma zadržan. Predno je došel. vlak z bencinom v trdnjavo, so uradniki že zapustili svoje postaje. Poveljnik vlaka, nadporočnik Csernyak, se je odločil, da izvede povelje in pripelje vlak tudi skozi sovražni ogenj ter se s tem izpostavi nevarnosti, da zleti vlak v zrak. Med vožnjo so morali vlak večkrat ustaviti in uravnavati izogibalnice ter dajati signale. K sreči je častnik, ki je imel nalogo, da mora spustiti most čez reko San tik pred Przemyslom \ zrak, čakal na vlak z bencinom To je storil na lastno odgovornost in je tako pripomogel, da se je vlaku, ki je vozil z brzino brzovlaka, posrečilo uiti ognju ruskih topov in srečno doseči svoj cilj. Mesti Jaroslav in Lezajsk zopet v naši lasti. Dunaj, dne 12. oktobra opoldne. Od generalnega štaba je došlo siedeče uradno poročilo: Naše prodirajoče čete so po mnogih zmagovitih bojih došle do reke San. Trdnjava Przemysl je popolnoma oteta. Na severni in ;užni trdnjavski strani so naše čete napadle ostanke ruske oblegoval e armade. Mesti Jaroslav in Lezajsk sta zopet v naši posesti. Močni sovražni oddelki se umikajo od rek j Sieniawa, Na izhodni strani mesta Chyron naše prodiranje tudi uspešno napreduje. Na Rusko-Poljskem je naša armada odbila vse poizkuse- ruske armade, katera je hotela prekoračiti reko Vislo ter prodirati južno od trdnjave Ivangorol proti našim postojankam, Rusi se umikajo, avstrijske čete proste. Iz Berolina poroča „Neue Politische Korrespon-denz": Ruska armada se ni hotela spustiti v odločilno bitko z armado generala Hindenburga in se je raje umaknila za reko Vislo. To umikanje Rusov je v vojnem oziru zaradi tega tako velikanske važnosti, ker se odslej ni treba bati avstrijskim č e t a m , da bi jih mogle ruske čete kjerkoli obkoliti. S tem je napadalna moč avstrijskih in nemških čet zelo veliko pridobila. Tudi angleška poročila potrjujejo, da se Rusi umikajo baje vsled tega, da zabranijo prodiranje Nemcev in Avstrijcev proti Varšavi. General Aulfenberg. Z Dunaja se poroča, da je dosedanji poveljnik IV. avstrijske armade v Galiciji, general Aulfenberg, tako močno zbolel, da mu ni mogoče več voditi svoje armade prot Rusom. Radi tega ga je cesar odpoklical in uvrstil v vrsto generalov, ki so na začasnem dopustu. Cesar je poslal generalu Auiienbergu lasti o-ročno pisano pismo, v katerem se mu zahvaljuje za izborno vodstvo armade v bojih pri Zamoscu, Koma-rowem in Rava-Ruski. — Češki list „Narodni Li-sty" poroča, da trpi general Aulfenberg na srčni hibi. Auffenberg si je nakopal svojo bolezen radi razburljivih dogodkov na bojišču, posebno, ko se je moral s svojo armado umikati z Rusko-Poljskega. Maribor, dne 13. oktobra. Na franoosko-nemškem bojišču se še bitka vedno ni odločila. Nemške čete so dosegle velikanski uspeh z zavzetjem trdnjave Antwerpen, kar bo za nadaljni potek bitke na francoskih tleh za Nemce velikanskega pomena. Borba na Francoskem je zelo krvava. Obe armadi se borita izredno hrabro in vstrajno. Posebno hudi boji se vršijo na nemškem desnem (zahodnem) krilu, Francozi pošiljajo proti temu krilu vedno nove čete; združena francosko-angle-ška armada je večkrat poskusila obkoliti nemško desno krilo, a Nemci so ta poskus vselej do dobra preprečili. Padec Antwerpna. Padla je po komaj 12dnevnem obleganju v petek, dne 9. oktobra popoldne druga največja trdnjava celega sveta — belgijska trdnjava Antwerpen. Nemške in ž njimi združene avstrijske čete so začele oblegati Antwerpen dne 27. septembra in dne 9. oktobra popoldne so že ukorakale v mesto. Antwerpen leži ob izlivu reke Seide v morsko ožino, ki loči Belgijo od Anglije in je eno največjih in najvažnejših evropskih pomorskih trgovinskih mest. Mesto obdajata dva velikai ska pasa utrdb in splošno se je sodilo, da je trdnjava Antwerpen nepremagljiva. S padcem Antwerpna je izgubila Belgija zadnje opi-rališče, kajti Belgija nima sedaj nobene večje trdnjave, ki bi se mogla delj časa braniti. Padec Antwerpna ni le usodepoln za Belgijo, ampak je v vojaškem oziru izredno bridek udarec tudi za Francijo, kajti Nemčija bo sedaj mogla vse bojne sile, katere je dosedaj rabila v Belgiji, osobito pred Antwerpnom, od-poslati v boj proti Francozom. Padec Antwerpna je napravil na Francoze in na Angleže najmučnejši nt.s. Kako slika očividec obstreljevanje Antwerpna. Kodanj, dne 10. oktobra. Antwerpenski dopisnik nekega, v Kodanju izhajajočega lista, opisuje obstreljevanje Antwerpna sledeče: „Obstreljevanje se je pričelo točno ob polnoči,, od četrtka na petek, 8. in 9, oktobra, z veliko sdovi-tostjo. Bombe so padale kakor dež vedno gosteje v mesto. Ob 2, uri zjutraj je bilo obstreljevanje najhujše. Zrak nad Antwerpnom je bil poln bomb. Vsled groznega gromenja topov in padajočih krogel se je zrak kar tresel. Obstreljevanje je bilo nepopisno grozno in ljuto. Na vožnji iz Antwerpna na Nizozemsko sem videl Antwerpen v plamenih. Nebo nad Antwerpnom je bilo krvavo-rudeče, vmes se je pa dvigal gosti dim gorečih poslopij, nad katerimi so pokali šrapT neli in padali kakor na tisoče zvezd na zadnje bra-nitelje trdnjave. Pogled na goreči Antwerpen je bil ono grozno noč bajno krasen, zajedno pa tako grozno pretresljiv, da mi ne pride nikdar iz spomina." Avstrijski topovi zavzeli Antwerpen. Da se je Antwerpen moral udati, razlog za to so avstrijski topovi, takozvane motorne baterije mož-narjev, ki so ga obstreljevale. Napram našim topovom je vsaka bramba zaman. Daljava, iz katere streljajo, je tako velika, da, sovražni topovi ne morejo doseči naših baterij, obenem pa tudi ne spoznati, kje so postavljene. Učinek vsakega strela je bajen. Razdejanje je tako veliko, da bi človek tega ne verjel. Pri motornih baterijah je veliko slovenskih vojakov, tudi Orlov, in tako lahko rečemo, da Slovenci pridobivamo Nemčiji sijajne zmage. Slovenski vojaki pred Antwerpnom. Slovenski topniöar Franu K/uster, ki je prideljen nemškemu c. kr. artilerijskemu bataljonu št. 8, II. stotnija, avstrijska motorna baterija možnarjev, nam je poslal izpred Antwerpna dopisnico s sledečo zanimivo vsebino: „Srčen pozdrav na vse slovenske fante. Mi smo že 6 tednov v ognju in nam prav dobro gre. Vse za vero, dom in za cesarja! Korajža nobenemu ne manjka. Težave vse sproti pozabimo ter prav veselo in srečno živimo. Sovražnik kar gleda in strmi pred našimi bombami. Zato slovenski fantje kot junaki le naprej, da se bo reklo: Avstrija je bila od nekdaj in mora in hoče ostati od vekomaj. Srčen pozdrav tudi od nemških junakov. Z Bogom! Na svidenje! Prihodnjič več!" Nemški vojaki gasijo požar v Antwerpna. London, dne 12. oktobra. Iz Antwerpna se poroča: Ko so ukorakale nemške čete v Antwerpen, je gorelo mesto na vseh koncih in krajih. Nemški vojaki so takoj zahtevali briz-galnice in drugo gasilno orodje in so začeli gasiti o-genj, Požari so bili kmalu udušeni, Prebivalstvo Antwerpna je pa pridno prinašalo nemškim vojakom razna okrepčila. Nemški cesar hvali Boga za zmago. Cesar Viljem v teh resnih časih, ko ljudje tako radi pozabijo na Boga, večkrat jasno pove, da je prepričan, da vodi Bog usodo armad in jim nakloni srečo ali nesrečo.Tako je zopet sedaj o^ padcu Antwerpna priznal, da gre za ta uspeh hvala in slava Vsemogočnemu. V petek, dne 9. oktobra zvečer, je brzo-javil nemški cesar Viljem svoji sestri, veliki vojvodi-nji Luizi Badenski: „Antwerpen so danes popoldne nemške čete brez boja zasedle. V globoki ponižnosti se Bogu zahvaljujmo za ta veličastni uspeh. Vsemogočnemu naj bo hvala in slava!" Poraz Francozov pri Lille. Berolin, dne 11. oktobra. Uradno se poroča iz nemškega glavnega vojnega stana z dne 11, oktobra zvečer: Zahodno od Lille je nemška kavalerija popolnoma porazila eno francosko kavalerijsko divizijo, drugo pa je pri rla.zbrau-ku vrgla nazaj. Izgube Francozov so velike, Na zahodni bojni črti še dosedaj ni prišlo do nobene odločitve Veliko francosko mesto Lille leži ob severno-francosko-belgijski meji, oddaljeno od belgijske meje 45 km. Hazbrauk je majhno francosko mesto, 40 km severo-vzhodno od Lille4 ob železnici Lille—Calais „Juri i" Zraveristoječa slika nam predočuje, kako niši vojaki „jurišajo" ali na skočijo sovražnika z go-lta.i bajoneti. Vsak hiti, da bi ciiii prej zasadil ostroOrušeno bodalo v ►ovraž.ikovo truplo. Z obrazov vseh bojevnikov se bere sv t ti navdušenost: „Ali znug>.ti,ali umreti!" Z razvito zastavo m „Hura"-klici se zakadi neustrašeno krdelo v sovražnikove vrste. Junak vojaški kur».t Roman. Naš štajerski rojak, nadporočnik Vaupotič, o kojer.i se je že govorilo, da je padel, je p sal te dni svojemu prijatelju, g. prof. dr. Ant. Medvedu, daljše pismo. Med drugim piše v njem: Svoje obljube, da Ti bom iz bojišča pošiljal razglednice^ ne morem izpolnili, ker nikakih razglednic dobiti ne morem. Vsega, kar bi želel, Ti ni mogoče sporočiti, za to bi Ti moral celo knjigo spisati. Naš 26. domobranski polk je bil 26. avgusta „z ognjem krščen". Borili smo se kakor levi. Seveda se je prelilo mnogo, zelo mnogo krvi. Od tistega dne smo bili pogosto v bo,u. Napor ogromen. Danes sem bil prvič v vojski pri sv, maši. Opravil jo je karat Kociper. Kurat Rožman iz Gradca je padel, od šrapnela zadet naravnosti v srce. Vse o b č u d u>-j e neustrašenost in hladnokrvnost pokojnikovo. Bil je v najhuših bojih vedro v prvih vrstah, kjer je težko ranjenim in umirajočim podeljeval zadnje tolažilo. Nikdo se ga ne spominja drugače kakor z besedo: junak Rožman! Jaz vodim polkovni tren. Naloga: Oskrbovanje vojaštva z živežem in strelivom. Moj prostor je med pešci, ki so v ognju, in med topništvom. V nevarnost" smo pred sovražnikovimi topovi, ne tobko pred pešci sovražnikovimi. Do sedaj še nisem bil zadet, le na levi roki me je neznatno oprasnil šrapnel. Imamo deževje in nalive, kar nam delo, posebno po noči. otežuje. Navdušenje je splošno.. Hrepenim, videti še enkrat svoj dom in b ti v vaši tovarišiji. Pozdravi mi vse prijatelje! ,t Juri i" ali naskok z bajonet!. Iz pisma, ki ga je pisal korporal Franc B.. doma iz cmureške okolice, svojim starišem iz bolnišnice, posnamemo nekaj zanimivih črtic, kako silni so naskoki naših slovenskih vojakov z golimi bajonet', ali takozvani „juriš". Poleg tega je zanimivo, da ta nemški vojak posebno nagkiša junaštvo slovenskih vojakov. Pismo prinašamo samo v izvlečku. „Dragi stariši! Vi si n ti od blizu ne morete predstavljati, kako krvava je sedanja vojska! Ko bi vi videli, kako brizga mlada, vroča kri naših fantov in mož na vse strani, če se dve sovražni krdeli naskočita z bajoneti. To ni več boj, 'to je klanje! Bilo je pri Grodeku. Naša kompanija (47. pešpolk), v kateri so slučajno bili skoro sami slovenski fantje, je dobila nalog, da mora za vsako ceno zavzeti hrib, na katerem so meli Rusi postavljene 4 brzostrelne puške. Pred nami je ležal mal !.;ozd, ki se je raztezal proti hribu, kjer so stale sovražnikove strojne puške. Naš stotnik nam je dal strogo povelje, da ne smemo streljat', predno nam ne da on za to znamenje. „Danes bodete izkusili, čemu ste dobili nabrušene bajonete." Drli smio po gozdiču naprej. Bližali smo se že vrhuncu griča, ko nam pride nasproti stotnija ruske infanterije, ki pa je bila gotovo dvakrat močnejša kot mi. Mi nismo streljali in tudi Ru.si ne. Kot na en glas je cela naša stot Ua kriknila, ko smo imeli Ruse na 50 korakov pred seboj: ..Hura! Hura! Hura!" In v naslednjem trenotku — oh, to je bilo grozno! — Naši dobro nabrušeni bajoneti so se zasajali v ruska trupla . . . Kri je brizgala na vse strani, naša obleka je bila na mah vsa krvava. Ce bi bili vivideb, kako so fantje naše stotnije delali z Riusi! To je naravnost neverjetno! Videl sem, kako je nek frajtar, doma nekje od Sv. Lenarta v Slov. gor., z enim samim sunkom prebodel kar dva Rusa naenkrat. Kri mu je brizgnila v obraz. A vrli .slovenski fant še ni imel časa, da bi si obrisal rusko kri z obraza, že je vrgel oba- Rusa. ob hrastovo deblo in je zabodel zopet drugega ruskega hrusta. In takoso delali vsi.To vam je bil pogled za bogove! Vmes so vpili vrli Slovenci: ..Hura! Zivio cesar! Živela domovina! Le po Rusih!" Dosedaj sem bil vedno jezen, če sem slišal Slovence kričati „Zivio!" A odslej ne več! To so vam res občudovanja vredni ljudje. Ce bi se vsi naši tako borili, morali bi mi Ruse premaga',ti, pa naj jih je tudi desetkrat več kot nas. Naša stotnija je podila Ruse iz gozda. Tukaj se je boj z nova začel. Rusi so dobili pomoč. A nič .iim ni pomagalo. Zopet isto klanje. Polovico naših vojakov je že sicer padlo, a mi smo še vedno Ruse pre- kašali. Prej omenjeni irajtar je drvel pred nam;. Na parohku gozda mu pride nasproti nek izredno velik in močan ruski podčastnik z nasajenim bajonetom. Sedaj bo po tebi, sem si mislil. In kaj se je zgodilo! Naš Slovenec in Rus sta se zakadila z vso silo drug v drugega. Oba sta istočasno nastavila bajonete in oba sta bila istočasno prebodena. Ruski bajonet se je prikazal pri hrbtu našega frajtarja- ven in na.š slove-niegoriški France je zadel Rusa v srce. Ruska kri ■ e brizgnila več metrov daleč nazaj. Oba junaka sta padla v stran s prebodenimi trupli. Ko sta se borila s smrtjo, sta še vedno strastno držala svoji pušk;. — Groza me je pretresla, a ni bilo časa, pomilovati na>-šoga junaškega frajtarja. Drveli smo s krvavimi bajoneti za bežečimi Rusi. Kmalu nato je bila ruska postojanka s strojnimi puškami vred naša. Po boju. smo pregledali sami sebe. Drug drugega nismo poznali. Po obrazih in na-oblekii smo imeli kar na debelo sesedene ruske krvi. Puškine cevi smo imeli polne krvi. Od zunaj je bilo naše orožje vse umazano in okrvavljeno. Naša obleka je b la razcapana. Prešteli smo svoje vrste. Ostalo nas je samo ena tretjina od moštva cele st tnije. Kdor pade v bajoretnem jurišu, ta navadno ne vstane več. Ko je pozneje prišel naš zdravstveni oddelek pobirat ranjence, se je videlo, da je skoro vsak revež ki je padel v jurišu,, imel prehoden trebuh ali prsa, In tak ranjenec navadno hitro izkrvavi. V gozdiču in ob robu gozda, je ležalo gotovo čez 300 Rusov mrtvih in težko ranjenih. Spomin na to grozno borbo z bajoneti mi bode stal za vse življenje v spominu. Se sedaj mi, posebno v sanjah, stopajo oni grozni obrazi razdivjanih bojevnikov, ono brizganje -krvi, kričanje in stokanje, pred oči. Slovenski vojaki ujeli ruski avtomobil. Narednik 87. pešpolka, ki se je vrn i ranjen s severnega bojišča, je pripovedoval naslednji dogodek: Bilo je pri P. S svojim vojem sem ležal vkopan v bližini ceste, ki sem jo imel stražiti. Naša pozicija je bila precej izpostavljena, precej daleč spredaj; bili smo takorekoč osamljeni. Treba nam je bilo paziti na vse mogoče načine, da b; nas ne presenetil sovražnik, zlasti pa ne kak večji kozaški oddelek, ki so S3 navadno prikazovali, kakor bi jih bil izkopal z tal, potem pa zopet izginili, kakor da jih je vzela kafra. Ležali smo torej vkopani tik ceste in čakali. Kar naenkrat pa se zasliši iz daljave enakomerno drdranje avtomobila. Vedel sem, da se nahajajo tudi naše čete nekako v oni smeri, od koder je prihajal hrup, a vendar se mi je zdelo skoro neverjetno, da bi mogel prihajati od tamkaj naš avtomobil, ko je bilo vendar ozemlje pred našimi zasedeno po sovražniku, a mimo nas ni bilo našega avtomobila, ki bi bil vozil tjakaj, od koder je prihajal sedaj ropot. Najbrž bo avtomobil ruski, sem si mislil, a ao-tov seveda nisem bi. Zato je bilo treba še tem večje opreznosti, kajti gorje meni, ako bi dal ustaviti avtomobil ali ga celo obstreljevati, če bi bil avtomobil — naš. Pripravil pa sem hitro vse, kar se mi je zdelo potrebno. Strelsko črto sem po obeh straneh ceste še nekoliko raztegnil v nasprotno smer od one, iz katere je prihajal avtomobil. Sam sem se nahajal nekako v sredi strelske črte. Avtomobil ni vozil ravno pre-h tro. Fantje s puškami v rokah so čakali le mojega povelja, da skočijo pokonci in začno stre,jati. Preu-dari sem, da se naj ima avtomobil ustaviti nekako pri meni, V tem pa je prišel avtomobil že prav blizu. Bil je oddaljen le še kakih 30 korakov od prvega mojega moža. Tedaj sem zaklical: „Pokonci!" Skočil sem tudi sam kvišku, v desni sabljo, v levi revolver. Pogledal sem okrog sebe in videl, kako je bila strelska črta raztegnjena na dolgost kakih 100 korakov, in fantje so držali puške, namerjene na avtomobil, ki je takoj zmanjšal hitrost, a v tem že dospel do strelske črte. V isteim trenutku je počil v avtomobilu strel. Sedaj sem vedel, da imam pred seboj sovražni avtomobil in zavpil sem: „Stoj!" V avtomobilu sta bili poleg šoferja še dve osebi, zaviti v plašče, in eden od teh dveh je ustrelil. Videči, da so naperjene na-nje puške vsega mojega voja, so izprevideli, da jim je nemogoče dalje in tudi ni mogoče.več nazaj, kajti v trenotku, ko ti bil avtomobil hotel obrniti ali pohiteti dalje, bi bilo začeto pokati. Kazalo jim torej ni drugega, nego „roke kvišku". In to sta tudi storila onadva zadaj, in ko se je avtomobil ustavil popolnoma, je storil isto tudi vodja avtomobila, 'Vsi trije so bili moji ujetniki. Dva sta bila ruska častnika. Ukazal sem jima, naj izstopita, kar sta tudi storila, kakor tudi šofer. Razorožili smo jih in potem odposlali z avtomobilom vred k bližnjemu našemu po-veljništvu. Sloveuski stotnik junak Stotnik Ivan Kobe, doma iz Novega Mesta na Kranjskem, ki je padel na bojišču v Galiciji! je pisal nekaj dni pred smrtjo svoji materi: „Prvo slavno bitko smo dobili, Rusi so bežali kot nori. Vse so odvrgli od sebe: orožje, obleko itd. Imeli smo rusko gardo pred sebo,j in jih vrgli. Jaz sem z mojo kompanijo vzel eno baterijo in ujel 196 Rusov, med temi 4 oficirje. Moji ljudje in jaz smo kar preveč razburjeni od veselja. Izgubili nismo dosti ljudi. Jaz 4 ranjene in nekaj jih še manjka. Moj konj je izginil. Bitka je trajala od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Naša artilerija je streljala, da je bilo veselje. — Rusi streljajo slabo, vse previsoko. Naši so jih vsega skupaj vjeli nekaj tisoč, poleg tega je še ranjenih in mrtvih vse polno. Spali smo danes na bojnem polju. Jaz z mojimi ljudmi pri vzetih topovih. Zdrav sem in vesel." Na drugi dopisnici zopet piše: „Sinoči ob % na 8. uro smo s silnimi „Hura!"-klici prekoračili mejo in smo zdaj zdravi in veseli v Rusiji. Sedaj gre vedno naprej! Stanujem danes v eni, od kozakov požgard vasi čisto dobro. Par škednjev je ostalo. Živimo izvrstno." Stotnik Ivan Kobe je bil vojak iz poklica. Prej je služil pri nekem hrvaškem poliču, a pred vojsko je bil prestavljen k 17. domobranskemu, infanterijskemu polku, ki ima sedež v Rzeszow.u v Galiciji. Ta polk je bil pri oni armadi, ki se je v začetku vojske borila v Rusko-Poljski. Tam gori na poljski zemlji počiva sedaj poleg drugih slovenski junak Kobe. Junaški slovenski planinci. Stotnik Vidmar, ki je prideljen neki planinski lovski četi, piše o naših slovenskih fantih: „Deležen sem bil danes redke slavnosti. Vedeti moraš, da je naš polk pri Rusih dobro znan. Imenujejo ga „polk s kratkimi hlačami in perjem za kapo" ter se ga vsled dobrega streljanja zelo boje. To je pripovedoval ranjen ruski podpolkovnik v Lvovu, Tudi našo brigado poznajo le po imenu „Brigada Schmidt", Mladi naš polk s je začel svojo zgodovi o v krvavem boju nad Wysz-niowczykom dne 26. avgusta pisati. Kakor sploh pri-nns Sdovencffb, tako tudi pri tem najmlajšem polku alpincev začetek ni bil slab. Vriskaje so šli naši fantje naprej, mnogi v gotovo smrt. Velika premoč je bila naposled vzrok, da smo se umaknili. Od tedaj skoro ni pretekel dan brez boja. Z občudovanja vredno vstrajnostjo so naši fantje prenašali boje in napore, glad in žejo. Upanja so najboljša. Upoštevajoč hrabre čine posameznikov, odlikoval je naš poveljnik v cesarjevem imenu 36 vojakov našega polka z zlatimi in srebrnimi kolajnami, med temi tudi korporal-pio-rirja Alojzija Ješelnika, Pomembno je to, ker je ravno naš polk v oeli diviziji bil prvi odlikovan. Po je-dernatem nagovoru pripel je general kolajne na prsa vrlih naših fantov. Dfruga vrsta odlikovanj pride v nekoliko dneh. Vsako odlikovanje je zasluženo z izredno hrabrostjo, z brezprimerno neustrašenostjo in požrtvovalnostjo. Kako smo lovili ruske kozake, Slovenski podčastnik pripoveduje: ,„. . . Kakor veš, sem pri armadnem brzojavnem oddelku. Ta oddelek ,;e imel 4 čete. Prva četa je dobila povelje, da mora do določenega roka napraviti brzojavno zvezo med krajema N. in R., 3. četi pa je bilo ukazano, da mora do 7. ure zvečer uredti brzojavno zvezo med R. in J. Jaz sem bil poveljnik voja pri 4. četi. Ob 7, uri zvečer je telefoniral poročnik t čete, da je zašel in da ne ve napnej. Ob 9. uri pa je javil, da se sploh več ne spozna, ob 10. uri pa, da je nekje na polju in ne ve naprej ne nazaj.Ker ni napravil zveze s 3. četo, seveda nismo vedeli, če ni mogoče tudi ta četa kaim zašla. Naš načelnik je ves iz sebe telefoniral, kaj da je in zahteval, naj gre naš poveljnik sam in stvar uredi. Ponudil sem se jaz za ta posel, toda pod pogojem, ako mi dovolijo, izbrati dva najboljša voza, r.sem najboljših konj in šest junaških fantov. Dali so mi jih. Vzel sem tudi dva finančna paznika, ki sta znala dobro pot v R, ter se odpravil ob 11. uri ponoči v smeri za 1. četo. Z električnimi svetilnicami smo osvetljevali telefonsko žico ter se vozili za njo. Ko smo prevozili 10—12 km, sta mi finančna paznika dejala, da je najbrž tu zavil poročnik na levo, kar je bilo napačno, in tako zašieL Na tem mestu sem presekal kabelj, pritrdil svojega ter hotel ravno v smeri, ki sta mi jo pokazala finančna paznika, pričeti z delom za novo brzojavno progo, kar poči prvi strel, drugi, tretji. Bili so to prvi streli, ki sem jih slišal tako blizu in ki so veljali meni in mojim ljudem. Čuden občutek, krčevito so se napele mišice na meni in nekako kljubovalna jeza se je hipno rodila v moji notranjosti. Moji fantje so že ležali na trebuhih in odgo- vnrjali s streli v smeri, kjer se je zabliskalo, Tudi jaz sem se hitro viegel ter mirno velei naj st • ljajo, zakaj, moral sem se prepričati, j ¡e je sovražnik in koliko približno da jih je, Kozaki so streljali dalje, mi pa smo molčali. To je bilo dobro, zakaj opazil sem, da so komaj kakih 50 do 70 korakov od nas in da jih, sodeč po strelih, ni veliko. Kozaki so izgubili smer proti nam, ker prvo je bilo, da so moji fantje ugasnili obe svetilki, kar sta storila tudi „trenaka" pri vo-zeh, ki sta stala precej daleč ocl nas na cesti. Na moje povelje smo se plazili po trebuhih kakih 20 korakov v desno, potem pa v smeri proli strelom. Fantje so že imeli nasajene bajonete, zakaj kaj drugega nam itak ni preostajalo, kakor naskok na nož (juriš). — „Ce bo, bo, ako ne, pa nas je konec", sem jim dejal. Prikimali so mi in mi tiho sledili. Tema je bilo kakor v rogu. Ko smo se priplazili nekoliko bližje, sem jim tiho velel: „Pozor!", nato pa sem vstal terzaklical: „Naskok, naprej, hura!" Fantje so kričali z menoj kakor da bi nas bilo 30. Poteklo je par trenotkov, kar so se naenkrat pojavile pred nami črne postave. Ustrelil sem prvikrat, tudi mojL fantje so se ustavili ter ustrelili po enkrat. Tudi ko-zaki so oddali par strelov, nato pa je večina od njih izginila, ostali so se pa obrnili proti nam. S prvim sem se menda spoprijel jaz. Bultnil je proti meni z bajonetom, odskočiil sem na desno, a mrcina me je vendar vjel z ostrino ravno v leva prsa ter mi odtrgal, ker sem se umaknil, velik konec 'bluze. V tem trenotku mu je pa moj samokres prodrl prsa. Ustrelil sem ga iz bližine enega metra. Z drugimi so „pomed-li" moji fantje. Od uteklih kozakov ni b lo nič več videti in slišati. Ustrelili smo 2 ranili pa 5. Od mojih fantov sta bila ranjena 2, eden težko in je med potjo umrl. Kako je „nasedel" štabni zdravnik. V neki dunajski bolnišnici pripoveduje nek težko ranjen, vojak, da mu je štabni zdravnik, predno ga je preiskal, rekel: „Za vsako rano, ki jo bom našel pri Vas, dobite od mene po eno krono". „Zdravnik je najbrž mislil", pravi ranjenec, „da imam mogoče samo 2 ali 3 rane. Pri preiskavi je pa našel 7 ran: 1 na prs h, 3 na rokah in 3 na levem stegnu . . ., plačali je torej moral 7 K. Gospod štabni zdravnik je pri meni lepo nasedel." In ranjenec se pri tem smeje tako glasno, v kolikor mu to dopušča rana na prsih. Mlad junak. List „Kuryer Poznanski" poroča iz Kolobrzega: Ranjen vojak, ki se je vojskoval v zadnjih bojih v izhodni Prusiji, pripoveduje: „Našivojaki, ki so ležali v rovih, zlasti ranjenci, so imeli veliko žejo. Tu, nam je prinesel sredi toče krogel lOleten deček vode, da se napije,mo. In hrabri deček nam je donašal cel čas vodo, Rožja. previdnost ga je varovala, da ga ni zadela niti ena krogla. Prebrisan vlakovodja. Bilo je blizu Stryja v Galiciji. V daljavi stoječa ruska artiierija je na gosto obstreljevala naš vlak, ki je vozil municijo. Krogle so padale v neposredno bližino vlaka. Položaj je bil nevaren. Tu je prišla vla-kovodji dobra misel. Odpel je petelina in izpustil toliko pare, da je bil vlak ves zavit v bel oblak. Rusi so menili, da so njihove krogle užgale municijo na vlaku ter nehali streljati. Med tem je pa vlak ušel njihovim strelom in pripeljal srečno dragoceni tovor na določeno mesto, Žalostno svidenje. Mlada Berolinčanka, ki se je pred dnevi ločila od svojega zaročenca, je dobila od njega list, odposlan iz Berolina. Naznanil jej je, da je „lahko ranjen" in da ga more obiskati v bolnišnici. Prisrčno je bilo to svidenje, a vendar žalostno. „Lahko ranjeni" je bil — brez roke! Ali naslednjega dne je dobilo dekle zopet pismo. „Ne veš še, draga, vse resnice. Izgubil sem v boju tudi eno nogo, A ko sem te videl tako zdravo in čvrsto, se ne morem odločiti za to, da bi te vezal na-se, siromaka." — A dekle? Cez 2 uri je šlo zopet v bolnišnico, ali — z duhovnikom, ki ju je takoj poročil. Rekla je: „Ce sem te imela poprej rada, ko si bil zdrav in krepak, si mi sedaj tem ljubši, ko si postal revež brez pomoči." — Plemenito dekle! Kolera. • Od zadnjega našega poročila se je pojavilo zopet več novih slučajev kolere, in sicer: na Dunaju in "Nižjem Avstrijskem 9, na Moravskem 23, v Sleziji 27, v Galiciji 59, v Solnogradu 2, na Češkem 7. na Ogrskem 42, — Oni Poljak, ki je v Gradcu obolel za kolero, je že dne 10. oktobra umrl. Na Kranjskem se ni pojavil noben nov slučaj. učila, dešta v Sk jdo 14. cfet. Avstr!jsko=rusko bojišče. Rus pri Przemyslu --..pet tepeni* Dunaj, dne (13. oktobra opoldne. Po avstrijskem generalnem štabu se adno razglaša: Včeraj (v ponedeljek, 12. oktobra) so naše, proti Przemyslu prodirajoče čete, podpirane po trd- njavski posadki, porazile v hudem boju sovražnika t, ':o moč o, ia se ruske oblegovalne čete držijo samo «o na izhodni strani trdnjave. Ko se je sovražnik \ se je radi prevelike teže poruš.lo več voja-š!; h mostov pri kraju Sosnica, Mnogo ruskih čet je na ta naci našlo smrt v valovih reke San. Boj izhodno od mesta Cliyrov se še nadaljuje. Kozaško Rizijo je naša kavalerija porazila in jo vrgla prot. mestu Drohobycz. Kljub neugodnemu vremenu in slabim cestam, katere so zadnji teclen zelo zadrževale prodiranje naših čet in ugoden razvoj bojev, se je razpoloženje in vstrajnost naših vrlih vojakov obdržalo z nova na istem višku kot dosedaj. N^še prodiranje južno od PrzemysXa. Dunaj, dne 13. oktobra. Avstrijske čete, ki so bile iz i mesta Chyrow poslane v smeri proti Lvovu, so že došle v okolico mesta Sambor, ki leži na važnem križišču železnic med Lvovom in Chyrowom. Naši oddelki, ki korakajo čez karpatske prelaze mimo mest Turka, Tucholka n. pa Stawsko, gonijo Ruse pred seboj v smeri proti mestu Drohobycz. Stališče in razvoj avstrijskih, naših čet. ki se pod zaščito trclnjavskih topov pomikajo mimo Przemysla, je izvrstno. Prodiranje naglo napreduje. Zadnji oddelki ruske armade so zeio močni in se radi tega razvijajo med -našim prodiranjem čestokrati večji boji, ki pa so se do sedaj za našo armado vsi u-goclno iztekli. • Med Jaroslavom in Vislo. Dunaj, dne 13, oktobra. V prostoru mecl mestom Jaroslav in izlivu reke San v Vislo, so naše čete zasedle že vse prehode čez reko San; Ruske čete se umikajo v smeri proti mestu Janovv, ki leži v okrožju Lublin na Rusko-Poljskem. Rusi se pri umikanjh vedno bore z našimi prednjimi četami. Domneva se, da bodo Rusi v tem ozemlju (o-krožje Lublin) ustavili svoje umikanje ter se spustili v večje boje z avstrijsko armado. Za kaj so Rusi ud tli čez Karpate ? Budimpešta, dne 13. oktobra. Nek častnik ruskega generalnega štaba, ki se nahaja v vojnem ujetništvu v Budimpešti, ,;e poročevalcu lista „A Nap" razložil vzrok1 ruskega upada čez Karpate na Ogrsko. Srbija je prosila ruskega carja, naj ii pošlje na pomoč večje število ruskih častnikov ter močnejšo armado. Ob začetku vojske so še Rusi spravili manjša, vojaška krdela v Srbijo, in sicer skozi Rumunljo. A ko se je vojska razvila, je Rumunija kmalu napravila konec utihotapljanju ruskega vojaštva v Srbijo. Bolgarija pa je sploh vsako rusko pošilja,tev, ki bi pomenila pomoč za Srbijo, skozi njeno ozemlje, odklonila. Sedaj je ostala edina pot iz Rusije v Srbijo Grčija. A kakor hitro je Turčija zaprla morsko ožino Dardanele in Bospor, je bila Srbija od Rusije popolnoma odrezana. Položaj v Srbiji je postajal od dne do dne slabši in tako se je ruski car na ponovne brzojavne prošnje Srbije končno odločil, da poizkusi „poslati" čez Karpate in Ogrsko eno svojo armado Srbom na pomoč. Kakor znano, se je ruska nakana, priti v Srbijo, korenito ponesrečila. Na tisoče Rusov je ob Karpatih našlo svojo smrt, drugi pa so morali bežati. Srbi zastonj Čakajo pomoči od ruskega carja. Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 14. oktobra. •'Med tem, ko prihajajo z vseli drugih bojišč dan za dnevom poročila o večjih bojih, mi kot vestni poročevalci ne moremo zadostiti radovednosti naših či-tateljev z ozirom na položaj na našem j u ž n e m b o-j i š č u , kjer se borijo naše čete proti Srbom in Črnogorcem. Po izdanih uradnih poročilih so naši oddelki Bosno očistili upadlih srbskih ter črnogorskih čet, ki so strašile že celo na Romanji^pianini, ki je oddaljena samo kakih 10 km od Sarajeva, Tudi pri Srebrenici, severo-izhodno od Sarajeva ob Drini so pognali naši Srbe čez mejo proti Banji Bašti. Naša armada zasleduje sedaj sovražnika v smeri proti Valjevem. De1 naše armade skuša priti glavni srbski armadi, ki je utaborjena v utrjenih okopih pri Valjevem, za hrbet. Vreme je sedaj na južnem bojišču zelo slabo. Dež in mrzle noči zelo zadržujejo bojevanje. Kljub vsem zaprekam je položaj naših čet zelo ugoden. Armada je z živežem, strelivom in toplo obleko do dobra preskrbljena. Tudi zdravstveno stanje vojaštva je dol V Srbiji pa vladajo slej ko prej zelo žalostne razmere._ Ncmško-rusko bojišče. Maribor, dne 14. oktobra. Boji med Nemci i n Rusi so dobili sedaj drugo obliko. Nemci prodirajo z veliko naglico na Rusko-Poljskem proti ruskim postojankam. General pl, Morgen poveljuje nemški armadi v izhodni Prusiji, Ta armada se bori z močno rusko Rennenkampf-ovo armado, kateri se je posrečilo, da je v smeri od Avgustovega prodrla kakih 25 km na nemško ozemlje ter stoji zdaj del teh ruskih čet že pred pruskim mestom Lyck. Nemci so podrli pred Rusi vse mostova, da tako zadržijo Ruse. Na Rusko-Poljskem stojijo 4 močni deli nemške armade. Trije deli se pomikajo od Kališa in Budzina proti veliki rusko-poljski trdnjavi Varšava, najjužnejša nemška armada pa koraka od Krakova in Kielc proti srednjemu toku Visle. Tej armadi poveljuje general Hindenburg. Nekateri nemški oddelki so že prekoračili reko Vislo. Hindenburgova armada in zahodno (levo) krilo naše armade se bojujeta rama ob rami. Tukaj, to je ob srednjem toku Visle, med Ivangorodom in Sandomirjem» se bo najbrž razvila v krailkem velika b tka. Rusi imajo namreč na desnem bregu Visle med zgoraj omenjenima krajema svojo glavno bojno silo. Boji med Memci in Rusi. Dunaj, dne 12. septembra. Ruska brzojavna pisarna priznava, da je rusko prodiranje v izhodno Prusijo bilo pri mestu Lyk u-stavljeno. Nemci so pred Rusi razstrelili vse mostove in jim tako zaprli pot v izhodno Prusijo. V prostoru med trdnjavo Ivangorod in mestom Sandomir se je vnel hud artilerijski boj med Nemci in Rusi. Vojni položaj nemških armad. Berolin, dne 13. oktobra. Iz nemškega glavnega vojnega stana se uradno poroča z dne 13. oktobra ob 10. uri dopoldne sledeče: Z zahodnega (francoskega) bojišča ni nobenih važnejših poročil. Močni napadi Francozov izhodno od Soissonsa, so b li odbiti. V gorovju Argonnen se bijejo neprenehoma ljuti boji. Nemške čete prodirajo korak za korakom skozi goste gozdove in na zelo težavnem ozemlju z vsemi sredstvi kakor v bojih za trdnjave, Francozi se branijo z veliko srditostjo, streljajo raz drevesa s strojnimi in drugimi puškami, iz strelskih jarkov, ki izgledajo kakor kake večnadstropne hiše in iz drugih močnih utrdb. Francoske vesti o uspehih Francozov v dolini rekeWoewre so neresnične. Ujeti Francozi so namreč izpovedali, da se je francoskim vojakom natvezilo, češ, nemška armada je bila poražena in je že padla več utrdb nemške trdnjave Metz. V resnici pa niso nemške čete, ki se tam borijo, izgubile nobenega ozemlja. Mesto Etain se nahaja v nemških rokah. Vsi napadi Francozov na nemške postojanke pri Saint Mihielu so bili popolnoma odbiti. Bojni plen v Antwerpnu se Še tudi danes ne more natanko določiti. Število na Nizozemskem razoro-ženih Belgijcev znaša približno 28,000 mož. Med temi je baje 2000 Angležev. Kakor se zdi, je odpotovalo več belgijskih vojakov v civilni obleki na svoje domove. Škoda na poslopjih v Antwerpnu je majhna, Belgijci so uničili vse antwerpenske jezove. V pristanišču so 4 angleški, 2 belgijska, 1 francoski, 1 danski, 32 nemških in 2 avstrijska parnika. Kotli nemških parnikov so poškodovani in niso več za rabo. Na izhodno-pruskem bojišču, ni bilo dne 11. oktobra nobenih bojev. Dne 12. oktobra so nemške čete odbile pri Schinvindtu ponovni poskus Rusov, obkoliti nemške Čete, Rusi so pri tem izgubili 1500 ujetnikov in 20 topov. Na južnem Poljskem so nemške čete južno od Varšave zapodile v beg močne ruske prednje straže. Južno od Ivangoroda so poskusili Rusi izsiliti prehod čez reko Vislo. Poskus se jim je izjalovil. Na morju. Francozi v naši Adrlji. Sarajevo, dne 12, oktobra. „Bosnische Post" prinaša iz Dubrovnika to-le poročilo: Skoro vsako nedeljo se prikaže francosko brodovje pred Dubrovnikom. Povodom godu našega cesarja sta bila Dubrovnik in Gruž v zastavah in za 9. uro dopoldne je bila napovedana slovesna sv. ma-ša. Ta čas se je prikazalo francosko brodovje, bilo je 36 ladij. Deset torpedovk je priplulo tik pred Bellavi-sto ter pristalo v Gružu. Štiri torpedovke so pristale v pristanišče ter so se ustavile tik pred skladišči za koks na rivi. Najbrž so mislili, da bodo dobili premog. Francozi so pozdravljali občinstvo, ki se je izpreha-jalo. Nato je francosko brodovje, ne da bi bilo izkrcalo kaj moštva, zopet zapustilo pristan. Dva avstrijska zrakoplova, ki sta križarila nad francoskim bro-dovjem, so Francozi obstreljevali z granatami, pa brez uspeha. Popoldne je odplulo brodovje prot; severu. Francozi posvečajo vso pozornost zlasti svetilnikom. Svetilniku na otoku Daža so vzeli priprave, tako, da ne more opravljati svoje službe. Spljetskemu „Našemu Jedinstvu" poročajo z otoka Mljeta: Francosko brodovje je bilo v naši bližini Obstreljevalo je brzojavni stolpič v pristanišču Sov-ra, na kar je zopet odplulo. 15. oktobra 1914.__ Potop ruske vojne ladje. Iz Berolina se uradno poroča: Dne 11. oktobra ob 2. uri popoldne je potopil v Finskem zalivu nemški podmorski čoln rusko križarko „Palada". Ivrižar-ka se je z moštvom vred takoj potopila._ Razne novice * Škofova zahvala. Predsedstvo Kmečke Zveze in Krščansko-Soc. Zveze je prevzv. g. knezoškofu dr. M, Ni a p o t n i k u povodom 251etnice škofovauja poslalo spoštljivo čest.tko, na kar je dobilo ta pome -ljiv in lep odgovor, ki bo gotovo zanimal in razveselil mnogotisočere pristaše naših organizacij: „Mnogoči-slani gospod poslanec! Po prijaznem dopisu, iz državne zbornice na Dunaju z dne 28. septembra 1914 ste mi častiti gospod poslanec v svojem in svojih gospodov tovarišev imenu ter kot zastopnik Kmečke in pa Krščansko-Socialne Zveze čestitali k 251etnici mojega škofovanja. Znano Vam je, da sem odpovedal vse nameravane zunanje slovesnosti, kajti zdaj je prere-sen čas, v katerem moramo po množ^ti svoje molitve zapredragegacesarja, za ljubo Avstrijo, za hrabre njene b " a -n i t e 1 j e , z a č a s t e n in blagodejen mir. Vendar pa izrečem Vaiu in vsem, v katerih imenu ste me pozdravili, iskreno zahvalo, ker ste s tem pokazali vdanost do svete katoliške Cerkve. Dokler se boste (lali voditi po katoliških načelih, tako dolgo bo Vaše delo blagoslovljeno in bo služilo v pravi prid in blagor ljudstvu in avstrijski domovini. Sicer pa naj vsedobrl Bog blagoslovi Vaša prizadevanja. -- V Mariboru, dne 10. oktobra 1914. f Mihael, knezošknf." * Visok obisk pri ranjencih. V torek, dne 13. oktobra, je obiskal naš prevzvišeni g. knezoškol ranjence, ki so nastanjeni v kn.-šk. dijaškem semenišču, c. kr. gimnaziji in na učiteljišču. Vsakega ranjenca je prijazno ogovoril in primerno obdaril. * Vojni kurat Kociper piše vlč. g. ravnatelju Zidaušeku dne 2. oktobra z bojišča: Prečastiti gosp. ravnatelj! B.li smo v grozovitih bitkah, izgub imamo veliko. Jaz sem, hvala Bogu in Mariji, ostal nepoškodovan. Pretekli teden sem bil hudo bolan v trebuhu, da nisem mogel jahati, dasi sem že dober jezdec. Moj konj „R s" je preoej shujšail. Prvega oktobra sem služil sveto mašo in pridigoval našemu vojaštvu, V strašnem blatu tavamo okrog. Udane poklone in pozdrave! Duhovniška vest. Minorit č. g. o. Lucij Sfilin-šek je prestavljen na župnijo Wenzersdörf na Nižje-Avstrijskem. — Kot c. in kr. vojna kurata sta vpoklicana čč. gg. dr. Anton J'ehart, nemféki pridigar v Celju, in Josip Pinter, mestni kaplan ¡v Celju. * S severnega bojišča (vojna bolnišnica št. 1-3, vojna pošta 65[> je našemu premil. g. knezoškofu gospod c. in kr. vojaški zdravnik dr. Lavr. Köhrer z dopisnico od 8. oktobra 1914 v prisrčnih besedah čestital k 251etnici škofovanja, Imenovani višji zdravnik generalnega štaba je pred letom naše gg. bogoslovce poučeval o postrežbi bolnikov in je v Mariboru v najboljšem spominu. * Trije duhovniki v vojnem ujetništvu. Po poročilih z bojišča se nahajajo sedaj trije avstrijski vojaški duhovniki v vojnem ujetništvu. Med temi je tudi bivši državni poslanec, sedaj ministerialni uradnik, dr. Drexel, kateri se je prostovoljno priglasil za vojnega kurata k tirolskemu polku cesarskih lovcev št. 2. Da je že toliko katoliških duhovnikov v vojnem u-jetništvu, priča, da se duhovniki ne strašijo nobenih vojnih težav in gredo celo v prve boj me vrste, da podelijo zadnja tolažila ubogim ranjencem. — V avstrijski armadi je sedaj 1100 vojaških duhovnikov. Zadnji teden jih je b'Jo na novo vpoklicanih zopet 96, kateri opravljajo svojo težavno službo med kojntumaeij-skimi postajami ter v vlakih, ki vozijo ranjence z, bojišč. Dne 11. oktobra je bilo v bolnišnice za vojake, ki so oboleli za kužnimi boleznimi, odposlanih z Avstrijskega in 'Ogrskega zopet 20 duhovnikov. — Z Dunaja smo od verodostojne strani dobili poročilo, da je l(i vojaških iuhovnikOv, o katerih se ne ve, ali so padli ali pa s> v vojnem ujetništvu, * Obrekovanje slovenskih duhovnikov. Razni sovražniki katoliSke'cerlcvlë Sô"ÏBSflr'vôjslnn čas po-rab li za brezobzirno hujskarijo zoper slovensko duhovščino. V tem oziru je bil najhujši pad graškega vseučiliščnega profesorja abstinent dr. Ude-ja, V praškem listu „Bonifatius-Korrespondenz" je objavil ta mož svoja obfëWvaiïjai"Danes ' j^h'Tfôrëmo v oktob-rovi številki tega lista, da oreklicuje, prisiljen od La-vantinskega obrambnega društva 17 lažnjivih trditev ö slovenski duhovščini, * Izpred celjskega sodišča. Celjski Pst „Deut-tsehe Wacht" je prinesel po listu „Tagespost" članek, v\ka,terem očita poslancu dr. Korošcu med raz-niA drugim tudi, daje ubežal v Švico. Dr. Korošec je vložil po dr. Benkoviču tožbo proti „Deutsohe Wacht", Dne 8, oktobra se je vršila obravnava, toda urednik „Deutsche Wacht" ni nastopil dokaz resnice. Bil je radi zanemarjanja dolžne pozornosti obsojen na .200 K globe. Izpred deželnobrambnega sodišča. Iz Gradca se^poroča: Nadalje so še izpuščeni: Franc Škol, kaplan, v Kamnici, Miroslav Volčič, župnik v Breznu, Andrej B-račič, župnik v1 Lembahu, Ivan Razbojnik, Tcaplan v Jarenini, Ludvik Štancer, četrto-šolec v Jarenini, D.Tombah, trg. iz Št. Vida, pri 'Ptuju. Ivan Hlefoič, posestnik pri Sv, Križu nad Maribo' rom, nadučitelj Jakob Kopič od Sv. Lenarta ¡v Slov. S L O V E N S K i OOS P O Ii A it. goricah, organist Jakob Cafuta v Kamnici, poštni u-radniki Fr. Zmazek, A. Vaupotič in J. Siebenreich, nadučitelj Franc Krajnc od Sv. Barbare pri Mariboru, Anton Novačan, pisatelj v Celju — Obi sklepu uredništva še izvemo, da. so nadalje izpuščeni: gospa Godec, učdeljica v Lemtoaihu, gospod Godec, učitelj v Lembahu in Krištof, solicifotor pri dr. Fermevcu. v Pruju. * Beg iz Egipta. Angleži pritiskajo z novo silo na Egipt, da bi začel sovražnosti nasproti Avstrijcem in Nemcem, Zato so zapustile tudi čč. šolske sestre iz Maribora, ki so imele v Aleksandriji v Egiptu avstrijsko šolo, svojo naselbino ter se vozijo na neki italijanski ladji proti domovini. * liumunski kralj umrl. V soboto, dne 10. t, m., je umrl rumu n ski kralj Karol v starosti 75 let, B.l je iz rodovine Hohenzollern, toda iz rodu, ki je ostal katoliški. Ker ni zapustil otrok, mu je naslednik njegov nečak princ Ferdinand, star že 49 let, ki je oženjen s princezinjo Marijo iz hiše Sachsen-Koburg in Cotia, Ministri in vojaštvo je novemu kralju Ferdinandu že priseglo zvestobo. * Proti morilcem Franca Ferdinanda. V po-ned|eljek, dne 12. oktobra, se je začela v Sarajevu obravnava proti morilcem bivšega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Zoiije pl. Hobenberg. Obtožencev je 22, obtožnica obsega 37 strani. Državni pravdnik predlaga, da se Princip in vsi, ki niso več mladoletni, kaznujejo s smrtjo, mladoletni zarotniki pa z ječo o:i 10 do 20 leí. Po izpovedbah zarotnikov je dokazano, da je načrt umora zasnovala „Narodna Obrana", duševna voditelja umora sta pa major Tankošič in uradnik Ciganovič. * Pozdrav iz ogrske bolnišnice. G. Fr, Svenšek, organist v Cirkovoah, nam piše iz Šopronja na Ogrskem: „Naznanjam Vam, dragi gospod urednik, da sem prestal hude in strašne boje tamkaj ob ruski meji. Po božji volji se sedaj nahajam ranjen v tukajšnji bolnišnici. Rana na nogi mi hitro celi in v par dnevih že grem na dopust, da pozdravim svoje domače. Praznovali smo tudi tukaj roženvenško nedeljo s tem, da smo imeli sv. mašo v sredi bolniške dvorane. In mene je zadela ta sreča in čast, da sem zamogel pri daritvi sv. maše igrati na harmonij in popevati. Navzočih je bilo čez 300 ranjencev, častnikov in nekaj mestnih gospej., Po evangeliju je bil nagovor za vojake v nemškem in madžarskem jeziku. Po sv. maši smo pa skupno zapeli avstrijsko himno v slovenskem in nemškem jeziku. Ko je bila sv, maša končana, bile so solzne oči vseh navzočih. Ta dan ostane meni in vsem pričujočim v trajnem spominu. — Ostanite nam zdravi, g. urednik!" * Nekaj o naših listih. Naš somišljenik od Velike Nedelje nam piše: S „Slov. Gospodarjem" in pa „Stražo" smo sedaj izvanredno zadovoljni, ko nam prinašata tako zanimiva poročila o vojski. Tisk „Slovenskega Gospodarja" in „Straže" je snažen in razviden; zato radi čitajo oba lista tudi stari ljudje, ki jim vid že peša. Novice vaših listov so sveže, poljudne in pisane brez tujk, tako, da nam v danili razmerah bolj ugajajo kot vesti, ki jih prinašajo dnevniki. — „Slovenski Gospodar" se tiska sedaj že v skoro 18.000 iztisih, ponedeljkova „'Straža'" pa. v 7000 iztisih, in petkova „Straža" v blizu 3000 iztisih. Vse to kaže, da so čitatelji z našimi listi res zadovoljni, — Da bode „Slovenski Gospodar" imel vedno dovolj svežih novic, prosimo naše prijatelje, da nam od/stopijo zanimiva pisma, ki jih pišejo ranjenci in vojaki z bojišč. — Končno pa prosimo naročnike, ki še.niso poravpa- 11 ali obnovili naročnine, da to kmalu store. , . v*' * Poročnik Henrik Šel. nadučitelj v Zrečali pri Konjicah, je bil ranjen na bojišču. Nanj je padel konj in mu zmečkal levo bedro. Sedaj se zdravi doma v Zrečah. * Mladi junaki. Na gališkem bojišču je dne 10. septembra umrl junaške smrti Lojzek Pernat, korpo-ral 7. topničarskega polka, Padli junak je doma od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Polkovnik je pisal o-četu lepo pohvalno pismo o padlem sinu. Naj bo vrlemu mladeniču, našemu pristašu, tuja žemljica lahka! * Novi poveljnik „belgijskega" polka. Podpolkovnik Friderik Scotti 47, pešpolka je imenovan poveljnikom pešpolka št, 27. Dosedanji poveljnik polkovnik Stauffer je bil, kakor znano, težko ranjen. * Srb pred deželnobrambnim sodiščem. V Gradcu je stal dne 13. oktobra pred deželnobra,mbnim sodiščem čevljarski pomočnik Dragotin Milinkovič, ki je ubežal iz Srbije in de¡la,l v Gradcu. Ob neki priložnosti je hvalisal Srbijo, žaljivo govoril o Avstriji ter med drugim tudi rekel: „Farji so krivi vojske". Obravnavo je vodil major-aVditor dr. Sellger, ki je obsodil srbskega begunca na 16 mesecev težke ječe * Maturanti-vojaki. Gimnazijci, ki so bili te dni potrjeni v vojake in gredo v vojaško službo dne 26. oktobra t. 1., so dobili dovoljenje, da smejo, ako bi morali delati letos 8. razred, napraviti še prej takoj maturo. * V Štrassu je umrl ve le tržeč Franc Stift. Po-koini je. imel v obmejnem Št. llju velika vinogradna posestva. B I je enih onih Nemcev, starega, poštenega kova, ki ni.so" šovražili 'Slovencev. * Pri Sv. Križu tik Slatine se bode prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m., ob priliki fiOletnice posvečenja nadžupne cerkve začela roženvenška tridnevnica pod vodstvom treh čč. gg. lazaristov iz Celja. Popoldne bode velika procesija z Najsvetejšim za srečen izid sedanje vojske. Stran 5. Zadnja pačila, došla v četrtek, 15. okt Zopetnž boji v Karpatih. Dunaj, dne 14. okltobra opoldne. Generalni štab uradno razglaša : Sovražnik ima na črti Stary—Sambor—Miedyka zelo močno utrjene postojanke. Naše čete so sovražnika napadle. Boji so na celi črti vedno bolj razsežni. V Karpatih se je avstrijskim četam posrečilo, da so po štiridnevnih bojih zavzele prelaz Toronya. Avstrijci zasledujejo sovražnika proti mestecu Vv"yskow v Gaticiji. Manjši boji so se vršili med avstro-ogrskimi in ruskimi četami tudi v dolini reke Visso na Ogrskem. * * * Mesto Sambor leži jugozahodno od Lvova, prelaz Toronya južno od mesta Strvj, reka Visso pa se izliva nekoliko nižje od Marmaroš-Szigeta v reko Tiso. Proti Faršavi! Dunaj, dne 14. oktobra. Na izhodno-pruskem bojišču se je rusko prodi-ramje popolnoma ustavilo. Ruske čete so dne 12. oktobra poizkusile pri Schiriwindtu obkol ti nemške postojanke, a njih poizkus se je ponesrečil. Nemci so napravili protinapad in so Ruse odločilno porazili. — Izjalovil se je tudi napad Rusov v smeri proti Bialli in L/ycku, Prodiranje nemških čet proti Varšavi bo zelo močno uplivalo na vojni položaj v izhodni Pru-siji in ob srednjem toku Visle. Ker so Nemci nedavno pred Varšavo ujeli 2000 Rusov in včeraj zopet 8000 ter so zaplenili 25 ruskih topov, se sklepa iz tega, da se prot Varšavi pomičejo zelo močne nemške čete. Da se je nemška armada nenadoma pojavila, pred Va.r-šavo, je rusko armadno vodstvo zelo presenetilo, Rusi pošiljajo sedaj močna vojaška krdela proti Varšavi. ,Ob srednjem toku Visle so združene avstrijske in nemške čete dosegle pomembne uspehe. Ruski poizkus1, da bi južno od trdnjave Ivangorod predrli našo bojno črto, so se izjalovili, Na gališkem bojišču je poslal sovražnik večje oddelke na črto med Przemyslom in Chyrowom. Rusi poizkušajo, da bi naše dosedanje uspehe na tej črti s protinapadi izbrisali. Naše čete pa so med tem dosegle že zopet znatne nove uspehe in ne bo več dolgo, ko bomo Ruse vrgli nazaj. Vojska s Srbijo. Zagreb, dne 14. oktobra. Mir, ki so nam ga dali že precej krotki Srbi, ie od dne 8. oktobra zopet prekinjen, V noči od 8. na 9. oktobra so poskusili Srbi v obupnem boju zavzeti Črni vrh (1604 m visoka gora pri Petrovacu). Toda ta poskus so morali drago plačati. Izgubili so 2 pešpolka, 2 bateriji in več strojnih pušk. Od tega dne se Srbi' ogibajo naše vojne črte. Razmere v srbski armadi so take, da morajo vojaštvo častniki s surovo silo naganjati v boje. Avstrijske čete postopajo namenoma tako počasi in previdno, da se jim noben korak ne ponesreči. Vsled tega so Srbi tudi prisiljeni, da morajo vedno tuhtati, kaj mi nameravamo. Nam to samo koristi, kajti na ta način mi uravnavamo tok vojne. Naši napadi v zahodni Srbiji ugodno napredujejo in nam dajejo upanje, da kmalu slišimo razveseljiva poročila. Prodiranje nemških armad. Berolin, dne 14t oktobra. Iz glavnega nemškega vojnega stana se poroča z dne 14. oktobra opoldne sledeče: Belgijske čete, med njimi tudi del antwerpenske posadke, se naglo umikajo od mesta Gent proti zahodu do morske obali. Nemške čete jih zasledujejo. — Naše čete so zasedle mesto Lille. Ujele so 4500 Francozov,. Francoske mest--: ne oblasti so razgiasile Lille kot odprto mesto, vkljupr temu so poslali Francozi iz Diinkirohna nekaj čet -v Lille, ki so imele nalogo, da morajo vstrajati v boju tako dolgo, dokler ne pride pred Lille francoska ar-* mada, ki bi naj obkolila nemške čete. Ker pa. te armade le ni bilo, nii imela obramba mesta nosnega pomena in je mesto pri zavzetju po nemških čeiirtrpre-cej trpelo. — Pred bojno črto armade se n/'zgodilo nič novega. $ Dognalo se je3 da so postavili Francozi v neposredni bližini škofovske cerkve v Reimsu dve težki bateriji. Nadalje se je dognaTo, da dajejo Francozi raz stolp cerkve svetlobna znamenja. Uirievno je tedaj, da bodo nemške čete streljale na. sovi-^žnika, ki se nahaja v neposredni bližini cerkve, ¿epfav bo pri tem cerkev zelo trpela. Torej Francozi šo si sami krivi, Če bo postala ta veličastna stavba žrtev vojske. — Na izhodnem bojišču so nemške četei pprazile Ruse pri Sohirwindtu ter ujele 3000 ruskih vojakov, zaplenile so pa 26 topov in 12 strojnih pušk, — Lyck so Rusi zopet zapustil1, istotako Biallo, Nemci proti Angliji, Nemci imajo največji srd nad Angleže, ker niso imeli nobenega poštenega povoda, se vmešavati.v vojsko. Zato je bilo verjetno, da se proti Angležem ne bodo bojevali samo na francoskem bojišču, ampak skušali priti tudi prav blizu angleške zemlje. In res poročajo listi, da korakajo Nemci sedaj, ko so zavze- Sira« ft. SLOVENSKI GOSPODAR 15, oktobra 1914. Ii Antwerpen, proti mestu Calais, od koder je najbližja morska pot na angleško zemljo. Seveda Nemci ne bodo iz Calaisa samo gledali na Angleško. Poročila pravijo: Berolin, dne 14, oktobra. Kodanjski listi poročajo, da, je železnična zveza med Ostende in Diinkirchen vsled prodiranja nemške kavalerije pretrgana. Tudi železnični promet med Parizom in Londonom je prekinjen, ker so nemška krdela prišla že v okraj Calais. Belgijsko-angleške čete so -zapustile Gent in korakajo proti Brügge. Toda nemške čete so jim že zia petami. * Mariborsko bogoslovje. Bogosljvci II., III. in IV. letnika se imajo javiti dne 19, oktobra pri bo-goslovskem ravnateljstvu. Z imenovanim dnem se zar čne z rednim poukom. * Celovški škof. Dunajski liberalni listi prinašalo obvestilo, da bo celovškim škofom ime: ovan dr. Adam Heiter, profesor v Klosfcerneuburgu. Tudi mi izvemo iz precej zanesljivega vira, da se misli nanj. (r-fc * v ft -w > v Rudeci Kriz, Maribor Izkaz o darovih za avstrijski Rudeči križ, poslanih c. kr. okrajnemu glavarstvu, priobči „Straža". Ormož. Okrajni pomožni odbor je povzročil, da se ie po celem okraju upeljala 'zbirka za avstrijski „Rudeči križ" in za podporo družinam upoklicanih. Ta 'zbirka je imela izvanredno ugoden uspeh. Vse občine celega okraja, vsi prebivalci brez izjeme, so žrtvovali lepe svote in tako pokazali svoje domoljubno mišljenje. Za vsem se je nabralo K 4902.70. tOdboru predseduje grol Brandis, blagajnik pa je mestni župnik A. Giiebe. Podrobni izkaz darov in imena darovalcev bo priobčila „Straža." Sv. Jurij v Slov. gor. Za uboge rodbine mobiliziranih so še darovali: Peter Korošec 4 K; ' Marija Kimla, Vinko Kraner, Janez Muršec, Alojzij Kramaršič, Karol Majcenič, Alojzija Ko-ser po 2 K; Karol Bauman 3 K;i Janez Lutz, Peter Crnčec, M. Belec, Franc Schönwetter, Franc Rajzman, Vinko Bauman, Jan. Vöhl, Terezija Koser, Franc Rubin, Janez Gornik in Elizabeta Drašak po t K; dva neimenovana 81 v; iJohana Wergles in Jo-hana Lorber po 60 v; Karol Planer in Alojziij Pavlin po 50 v; Alojzij Pivec, Vinko Gornik, Lenart Knuplež in Janez Klampier po 40 v; Franc Fažmon in Henrik Fanedl po 20 v; Marija Kocbek in Marija Grobelšek po 10 v. Zakflt pri Brežicah. Po občinssem uradu se je uprizorila zbirka za avstrijski Rudeči ¡»riž. D»s«*el je lep uspeh Hvaia darovalcem. — Imena darovalcev priobči „Strada". en a i in Pešpolk štev. 47: Arsan Peter, 4. marš-stotnija, deži ranjen v Ljubljani; A-lojzij Augustin, bolan v Eperjesu; Zorn Anton, strel v desno roko, leži v bolnišnici v Gorici; Brajda Pefer, ranjen v ramo, na Dunaju; Danen Jožef, ranjen v nogo, na Dunaju; irajtar Da-miš Matija, strel v hrbet, na Dunaju; četovodja Freitag Ivan, ranen v levo nogo, na Dunaju; frajtar Gajš Franc, ranjen v nogo, na Dunaju; Gobi Jožel, streli v obe nogi, na Dhnaju; Bogomir Hauer, ranjen v obraz in levo roko, na Dunaju; Peter Klemen, ranjen v nogo, na Dunaju; irajtar Požarnik Adam, ranjen v prsa, v Gorici; Sener Rudolf, brzojavni oddelek), leži bolan v Zagrebu. Pešpolk štev. 87: Urbancel Jožef, ranjen, leži v Ljubljani; feldvebelj Franc Aleksič, leži ranjen v glavo v Eperjesu; Streicher Uurij, strel v levo nogo, v Eperjesu; Tesovnik Franc, sitrel v levo nogo, v E-perjesu; Visočnik Ivan, strel V desno ramo, v Eperjesu; Areh Jožefi, bolan na griži, leži na Dunaju; Cvetko Anton, bolan na griži, leži na Dunaju; Grašič Tomaž, 'ranjen v nogo, leži na Dunaju; Jaksotič Franc, bolan na Dunaju; /Korošec Ivan, strel v nogo in roko, na Dunaju. Domobranski nešpolk štev. 26: Germ Lovro, ranjen v desno roko, na Dunaju: Kovačič Marko, ranjen v roko, na Dunaju; frajtar (Pernati Alfonz, ranjen v levo roko, na Dunaju. Topniöarski poljski polk štev. 8: Korporal Straus Jožef, ranjen; Straus Marko, ¡ranjen; J. Tieber, ranjen; Tomažič Franc, ranjen; Vogrič Jožef, ranjen; Wolf Franc, ranjen. Topniöarski poljski polk štev. 9: Desetnik Jožef Pock; topničar Mihael Speck; desetnik Fr. Antloga; topničarja Martin Murn in Fran Köck; Strajnar Fri., ranjen; Wachmann Jožefi, mrtev; četovodja Walcher Ivan, ranjen; Weingerl Rudolf, ranjen; Cimerman Kari, ranjen. Lovski bataljon štev. 8: Četovodje Jožef Pessentheiner, Lerdinand Schoberj Janez Wedenig; lovci Jožef Skerbič, Franc Fink, Karol Salbrechter; četovodja Jurij Tamegger, David Suntinger; patr. vodja (Moser Volbenk; lovci Franc Pikalo, Jurij Hanin, Gotlfried Köferle, J. Schiehl, Friderik Maier, Franc Luschin, Tomaž Loezeri; podlo-vec Matija Krenn; lovci Jožef Unfergantschnigg, Jožef Platzer, patr. vodja Matija Lorbek; podiovec Alojzij Jäger; lovci Anton Laure, Anton Alojzij Krainer, Alojzij ITriterwegger, Jakob Peč-nikar, momaž Liebetegger, Alojzij Konaver, Jožef Murgetz, Jož. Kosenc, Alojzij Puntschart, Jožef Lapitsch, Janez Budgar; podiovec Janez Bachler; i patr. vodja Jurij Schuller; lovci 'Miha Just, Tomaž Mihor, Franc Massanek; no.ilovec Matija Ertl; patr. vodja Franc Niedertrojer; podiovec Jakob Sablatnig; lovca Franc Smertnjik in Jožef Missbichler; pa(tr. vodja Kreutzer Lenart; lovci Primož Smeričnik, Boštjan Gradinger, Valentin Klainwein, Ferdinand Kužak, Anton Ponočnik, Anton Lončartč, Karol Krobak: vsi ti ležijo ranjeni v bolnišnici v Celovcu. liazni: Viher Anton, trenski oddelek, doma iz Maribora, se naha ja v bolnišnici (opazovališče) v Gorici. Učen c. ki ima veselje do trgovine, po-venil) stariiev. a dobrim' lj d skošol-kimi spričevali, sb sprejme pod ugodnimi potjob pri Trsuo Ptujska Giirn. Pi.šter.i učenci, ka teri so se že kje učili, i nizki c. ni pr> dajo pri g. Ara Viber Marihor Heugas-,« 4. >*r7 ICu&Mj-- m ja ca («vež») po najvišjih ceuah. — J Hellur, Dunaj lil Kleistgasse 2 SLovenci pozor Dvcn^dg' 'Opn»t h z mijunim vrti črt m v sreiti me.:.. in bliin frančiškanske cerkve -7 stanovanji, ne pod ugodnimi pn goji proda. Več pove npn>vuišt>'o pod Ste v. i£2. Do>ra špfc ris» a trgo - na se zaradi vjvo licaoja lastnika h voja « tak"j pn da Vprašanja po,i BCen> v Mariboru št 865'' na ui>r*vni*t*'i Sprem 8- v trgovino z m<šamm hit gom učenec e primerno šolsko izbrazbo. Kateri se je že nekaj ' asa kje u " • nn pisane ponudbe je naslovili: J1 s-. !> Sem, Ljubno 8av. dolina. S-di;;rsk moj>ter Rudolf Novak Mar b r, Burggasse sprejme t k t ca, sina poštenih s'arišev. On tra iznči zashmj ni treba nič pln. čati, k»kor pri drugih mojstrih Stano anje iu oskibo si mora učenec sam oskrbeti 86- Izgu&ri se |e na poiu .d Sv. B.irtiaie pri Mariboru — Fraustaud-n — Maribor rjav kovček z žensko obleko Kdor je našel. ti»j blagovoli oddati ni magiatiatu. Listnica uredništva. Brezno ob Dravi: Zal, v sedanjem času se taki dopisi ne smejo objaviti. Pozdravljeni! — Služkinja: Upravnišfcvo je Vaše pismo izročilo dotični obitelji, ki pa že ima služkinjo. — J. "Mli-narič, Sv. Marjeta: Dotični še dosedaj niso v izkazu. — Ljutomer: Le piši! Vsako, važno novico radi priobčimo. — Pojljčane: Nas bo zelo veselilo^ ako nam pošljete dotično pismo. Naši čita-telji zelo radi čitajo poročila o zanimivih dogodkih naših slovenskih vojakov. Pozdrave! — Ptuj: „Slovenski Gospodar" stane do novega leta 1 K. Ako hočete dobivati pondeljkovo „Stražo", pošL ljite 60 v za poštnino. Kdor ne pošlje naročnine, se mu list ne pošilja. Opomini Kdor bo mene obrekoval, ali trosil neresnične govorice, ga bom takoj sodnajsko zasledoval. — Miroslav Volčič, župnik, Brezno. 875 G©sp©clieiia perfektna v nemški in slovenski .stenografiji ter strojepisju z večletno prakso »ŠAe S'UŽb •• za takojšen vstop. — Cenj. ponudbe pod „Zanesljiva moč" na upravništvo tega lista. Čevljarski pomočnik in učenec se sprejmeta v stalno delo. Učna doba po dogovoru. — Franc Lorger^ čevljar, Zreče pri Konjicah. 876 PoxorS €e*si kypovalci. n^oxori Har&dma trgovina o» Brenac, o udt i-e.nj I'Mdmstvu za jesensko in zimsko sezono najnovejše barheDte za bluze m obleke, veliko izb ro mode nega lodna za ženske, kakor tadi za moške, št. f od najnižje do na fine,še kvalitete, leden za obteke, celtrite in trpežno blačevino. Raznovrstnega belega m pisanega platna za perk«, najnovejše svilene, volnene in štrik&ne robce Prav tople štr kane srajce, spodnje hlače, nogav ce, moške in žensko kakor tudi za oiroke. Vn.kovrstnega iz^otovljenega blagi n. pr. hiače, bele in pisane srajce, piedpašnike, omt-n ke, zavratnice, maešete, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. Za mnogoštevilni obi^k se priporoča ni$vi in domaii tr^e-vec Skiolz Oresiili v Pfyjy ifoTo blago! Nisk« Pošt na in bitra postrežba! Išče se mlin v najem ali na račun z žago sli gostilno. Ponudbe se pošljejo M. M. Mlinar Qoergasae št. 3. Studenci pri Mariboru, i 69 „Služba za organlsta in cerkoymka pri D M. v Puščavi se takoj odda, ker mora sedanji g. orgaDist k vajakom." 872 P08'. stvo, mlin in žaga blizu železnice na dobrem prostoru je na prodaj. Malo hišo se vzame v zameno Kupci naj se oglasijo na upravništvo tega lista pod ¡Močna vodua moč št. »73." Učenca sprejme takoj Jožef Zemljič krojač na Ročici, pošta Sv. Ana na Krembergu. 867 Posestvo m prodaj; meri ea oral. Cena VX-U0 K. Več se izve pri l'i,laaec Jakob, Novavas pri Konjicah. 864 P'idnega uče ča sprejmem takoj. Jožef Kolrnan, krojaški mojster v Slivnici pri Mariboru. 866 Služb t urglavca-cerk vnika se za časno odda v Svečini Nastop takoj 86 - Učenec se sprejme takej pri g. Volčič, mizarski mojster Maribor. L--po fcmečk» posest o na Pesniškem vrhu (Possi.itzberg) pri Lu-čanah, če'rt ure od okrajne ceste, ¡epa solnčna lega, hi*a s štedilno kuhinjo, 4 sobe, vel.ka priklet, pod hišo klet. gospodarsko poslopje z 2 govejima hlevoma, 1 posebno gospodarsko poslopje, skedenj. svinjak, vozarnica, 10 minut od hiše je viničarija s kletjo, tri orale amerik. vinogradi, 3000 raz nih sadn h dreves, krme priraste za 2(i glav goved, travnik, pašnik iu viri' grad, gozd, njive v izmer-40 oralov. Proda se radi družinskih razmer za nizko <-eio 27 tisoč kr( n. Polovic > vsote lahko ostane Vpraša se Franc Rener, posestnik, Pos-nitzberg, Lučane (Leutschach). je vedn -> < ja, /asliižek pa ma h n Ako hočete z inaim trooom, doma v svojem kraju ¡^utovo 10 K na da« k» lažiti, mi p ,šine v pismu svoj natančni naslov in znamko za d^ov-r. Jas. SATIH, Ilirska Bistrica 26 kranjsko, Proti se moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljive bolezni, na primer: škrlatinka, ošpice, koze, kolera, tiifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desfinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Najpriljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno Velika zaloga ur, (lragoc6 r.csti, srebrnine in epiičnsh stvari po vsi k: ceni. Tudi na obroke i llostrov o^niki zastonj. Gramofone nd 20-20G K. Niklasta remoat.-uia K 3'50 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska, ura Budilka niklaata Poročni prstani ■Srebrne verižice Večletna jamstva, Nasi. Bietmge? 7-... 24--10 — 3 2'- od. FiMach urar in očalar ' fiC8gayk ~ iP.! 26 i Kupujem zlatnino in srebro. Mlin.rski učenec pioti plačilu v I. 81ovenjgoriškem parnem mlinu v Kiiniži pri Pernici. 859 Kr« di-nce za kuhinjo in sobo in različno drugo pohištvo ima na prodaj Alojz Rojko, mizar v Mariboru, Kascrngssse 8 Prevzame tudi vsako mizarsko delo. 'jI i Štefan laufman trgo:io z lelezom priporoča najboljše ocelno motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178 1 ne pišete takoj po najnovejše vzorce in kra-Bni cenik, kateri se Vam dopošlje zastonj in poštnine proBto iz Prve Gorenjske rnzpošlljalnire Ivan Savni«, Kranj 150. ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v "vsaki lekarni tn dro-geriji po 80 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. LSfs^foimovc? milo je voljno toaletno milo, ki obsega 1 % Lysoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa j ako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane 1 krono. Lysoform s ^©pretm meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahka rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostile na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcija" pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, Dunaj, XX., Petraschgasse 4. Zima že trka na vrata, mladi in stari to znata - — - Zmislite pred vsem, dragi rojaki, na predrage, ki se bojujejo za preljubo našo domovino v daljni tujini! Ko se bodemo greli mi pri topli peči, bodo morali prenašati ti junaki razne ne-prilike stroge zime na bojiščih. Imam veliko zalolgo naj-noveljšega blaga, kakoršno potrebujejo sedaj naši vojaki? kakor: jopiče, volnene srajce, gate, nogavice itd. Pripravljen sem, prodati te reči po najnižji ceni. Požurite se z nakupom, da zamorete odposiatfi vse pravočasno. Za žene in otroke naših bojevnikov sem znižal cene še posebno ter prodajam suknene ženske iobleke po 5 K in naprej. Pri večjem nakupu dajam darilca.. Ker mi primanjkuje za velikansko zalogo raznega blaga, ki ga imam, prostora, sem, znižal ceno še tudi posebna za odeje, koče, barheit, pelerine, za zimske "robce, vsakovrstne pletenine in zimsko blago sploh. — Cena za špecerjsko bl-agoje najnižja. Z odličnim velespoštovanjem se priporoča 770 M. Cimerman, trgava« tJutomeru» Zatetewsit© velilti cenili brezolei- «o in poštnin® prosto * kot iootr^ik. Poštnina »n zav jmna prosta. Neugajfjoce z menjam aH denar nazaj. 57. stroj z;i striženj« las, fino pnniklan, z dvema nastavkoma zh t>tr ?en.ie, re?e če/, dva z«.»ba, p<»nihl«ni držaji. IiM?e l>re« nastavka 3 mm, z tenkim nastavkom 7 mui, z debelim n«st»^ko'n 10 mm, cela dolžina i"» in )»ol cm, 17 ztsti iz Boxkaltusnja v ame-»iftanski tViS'ji 1 par 17 K. Za dame i/-Chev re Mix-U^njst od 46 42 i p tr 13 K Št. 71. Jopič z rokavi iz sive ViffonniH-volnt', zeleno obrobljen z žepi in dvema trstamagumbov, navadne velikosti. 1 komad K 3'20. — V boljš; izpeljavi K 0 75, isti - rn jopiči 1 komad 4 krone, — V boljši izpeljavi K 4-80. Štev Isti iz Uuxkilt-nsn n lpar Kl4 2f>. »'oi-čevlje in b.lgnje čevlje* vseh izpeljavah br. z 36 e n čk. n F i:'.: 65. Nahrbtnik iz dobregu zelenega gradla, bi ob očka. brez žepo , z dobrim ns».j*tiin jermenom, 36 i iirnk. 57 cm visok, 1 komad K '¿'20, isti z obročk-(Uimrkoppe iz rjavega pohorskega platna i ko K • 3a. Isti /. e- im zunanjim žepo«" iz rjavozeie lovskega platna l k mad K 4'fto. Isri iz zelenega pom skega platna z dvema zunanjima žepoma, natančno zraven MOjcči rlzbi v najboljši in najlepši izpeljavi- 6 ruristovska srajca za gospode z ovratnikom, poletno blago v lepo izbraneu trikotu,navadna'a, enobarvna, 'črra. zelo raztezna, prileina, za vsako volikost glave prikladn , da se prati. 80 vin. isia iz težje pristne, ovčje volne Mogke nogavice iz «• belili nifj iz volne. i s troj pletene, v izbranih modernih lisastih barvali, za jesen in 7iino. se dajo prati, pripravne na za močne.se štrapa-ee, 1 par fto vinarjev. Isra oblika iz prave, line ovčje volne, lahno melirane, na roko spletene, izborno zimsko blago, 1 pur K 1.25. zelo topla. K 1*20. Hok&vlce za gospode,zimsko blago,ple tene iz boljše ovčje volne, z dvojnimi prsti,z barvanimt pa sovi ali enobarvne črne, za srednje in večje moške roke. raztezne K 1*20—2'—. |£. LUNA, Maribor ob D, iV 49 a. i. razpošiljaltia galanterij skega in pletenega Iiiaga in gosp. orodja. G ^ V—-ii-Jr* ■ Razpošilialnica pohištva K. Preis Maribor Stolni trs štev. 6. Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v ataronemSkem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9*50, mize K 10"—, stoli K 2'50, močne postelje 14 K, Sifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K postelje iz medenine in polmedenine od 60 K. Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilnstrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto. - Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce! 10.000 metrov volnenega in polvolne-nega blaga se globoko pod ceno razpošilja R. Miklavc Ljubljana 205 Prva kranjska rapošiljateljska trgovina. Ne zastonj ampak po nitki ««ni dobit« v»e t deaači trg.vini Ivan VESELIč i. dr. Ormožu = katera priporoma ne potrsbščiue za stavbe kako: cement, travera*, il&aate «grajo itd. Vm žetožolno za k»v&&e, mizarja itd. Veliko izbiro mannfkktaraega klaga, fin« štofo (luhno) hU &svino itd., najbolje vrste bi»ga zu ženske obla, svila«ta robe« itd., Vao ¿paaartjo, aaj-boljdo m**» itd. po &&,Uii«|laanl Na.ka/o«aB(e zrnja, satih gob, Jajo itd. Poitena, sclldaa postrežba. — Prosim, preprl&ajte »i. o. o cr s« S P ■s- aft a ^ K M •o o s B I? Najugodnejši vir za nakup Šolski h ze trgovce S ole, k*kf-r » raznovretei kaneelijiki, 1 onceptni in strojepisni papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablic«, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, banane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobiTajo najeenejie in v velikanski izberi pri trrdki Goričar s Leskovšek ===== Ceile - Lastna zaloga šolskih zveskar, risank in risalnih skladov in šolskih tiskom. llustrirf.nl cenik brezplačno na razpolaga. Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar! Dober tek maš vsak dan, ako vžiivaš m—s Želodčni liker »FL0RIAN« je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila! Nafthnr za naročila: „FLORJAN ', Ljubljana. Znano je, da se kupi pri staroznani d«mači »»aeat.ivi (trgovini na 3 a no po ceni vmpak tudi pray dobrot Suknena bhg>s (štofi za moške in dečko.) Navomadn» valrr» za ženske in dekleta, N*j»o»«jie ptrilno blago za obleke in bluze, Platna kale in pisana srajce in spodnje hlače, Biaga z« paatdjs In rjuke, brez širji in matrace, Sra|*e izgah*jeaa vseh velikosti za moške in ženike, Prcdpatn tov vaMka Izklr, za prati in iz črnega atlasa, Zatiraj BSPvaati ralKSV iz »vile in xa prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko doiežete po zelo ugodnih pre dno«tih, zatorej pošljem na zahtevanje Wr ZASTONJ vsakomur svojo bogato zbirko vzoreev na razpolago. K. Worsche Maribor Gosposka ul. M. (Herreng.M) I Tisočim je že bilo pomagano! „Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes Vez kolsta, hitra is radikala« trde koio in karja . . ¿atljiea 40 vin. „Zamorčev" protinski in revmatični obliž zoper bolečine v ledju, kolka in križu (hrbtenici). Cena 60 v „Zamor^eve" pastilje zoper goijšo „lamar^aT iaj" proti želodinim bolezaim in krču, deluje krifatilno, vzbuja apaiit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin. Lekarna „H zamorca" mag.phann. Karl Wolf. Maribor, Glavm trg št. 3, Naročila po pošti se takoj rešujejo. Veletrgovina s špecerijskim blagom in ki. pridelki. Ivan Ravnikar: Celje t Gralka ulica Stev. 21 Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih vola, vrvafihkega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba t p c *** a* C za z iz trdega in mehkega lesa v vsaki velikosti za vedno v zalogi. Močni transportni SOdi »d 300 litrov vsebine naprej. Liter a 10 vin. Velika zaloga. Fran Sulcer sodar , Ksserngasse 7. Konec vojske še ni znan; pač pa ve vsakdo, da dobi vse najboljše in najceneje pri a mm a mm -m n m Jojzi-ju v rs i c v Ljutomeru Vedno sveže blago. — Velika izbira. — Fini štofi za zino. — Vse vrste blaga za može in ženske. — Ženam, katerih možje so na bojnem poJju, 10 od sto popusta. Edina zaloga svetovnoznare Meinlaove kave ki je ne dobite v nobeni trgovini daleč na okrog. — Začetek šole se bliža; vse sešite obleke za učence pelerine, odeje, gunje. — Premog za kurjavo in ko/ače. — Vse vrste sveč, nagrobnih vencev itd. 874 Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure ao: vsako sredo, vsak petek in vsak sej ruski dan od 8. do 12. ara in vsako nedeljo od 8. da pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje m redno samo ob uradnih dnevih. Poj?snila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritdkem samostana v Ptujn. Hranilne vloge obreatuje po 5°/« od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom. Ne vzdignjena obresti se koncem junija in deeambra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavedev ket vlege, ne da bi se pri tem obratovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih petov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice 8t. 118.060 in demači nabiralniki Posojila se dajejo na vknjižbo po 51/, do d«/«» »» vknjižbo in porožtvo po 8«/., n» menice po 6 Vi0/» aa zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo kolek«. L dobi vsak 2 para močaih žensfeih ali moških nogaric, 3 lepe žepne robce, eno volneno ruto tti na glavo ali moški kloiufc, kd»? naroči: 4V2 m finega zimskega volnega blaga za žen-»ko obleko v poljubni barvi za K 9"§Q ali y boljši kakovosti za K 12*50 v Prvi gorenjski razpošiljalnici lv.Sa¥Hik Kranj 150 Nengajajoče se zamenja ali vrne denar. Z® f$Oief|® priporočam svojo veliko zalog® vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo--vse po jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam N. E. ŠEPEC, Maribor Burgplatz štev. 2. Nagrobni spomeniki! Priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu mojo največjo zalogo ftSlgrobnih spomenikov Qa Spodnjem Štajerskem iz krasnega marmorja in črnega granita itd. Izdelujem vsa kamenita dela. Priporočam se Franc Koban, kamnosek v RaČfU—FfSm, Štajersko. Novodobni Brdavs že zopet grozi domovini. Martin Krpan je žo davno pod zemljo; njegov potomec, podpisani Anton Krpan, pa še živi. Predno pa se poda nad Brdavsa, mora dokončati trgatev in spiti starino. Da bo s to prej gotor, vabi vse prijatelje in neprijatelje, znance in neznance, da mu pri tem delu pomagajo — na debelo in na drobno. Cena sramotno nizka — po kapljici se pa veselo vriska. Toči se v Slovenjgradcu pod št. 38 -r tam blizu slovenske fiole. 849 Vdani Anton Krpan. J.K0VÄÖC, Radgona, Dolga ul.lUO. Velika zaloga Steklanko dela. Točna postrežba! , okvirje, ogledala. Najnižje cene! Tiskarna su. Cirila fiflaribor, Koroška cesta št. 5 oo o <> 000 Tiska knjige, časopise, diplome, ilustrouane cenike, pi9meni papir, okrožnice, zauitke, baruotiske. račune, vabila, vstopnice, dopisnice, vizitke, osmrtnice, plesne reče, zaročna in poročna naznanil«, tiskovine za čoie, vse ura^e in društva, pravila, menice, dolžna pisma, lepake, letake, ¡ečilne liste, apre-¡emnice, naslovnice i. t. d. O o o o t fm vjy f o o o o Telefon št. 113. :.: :.: Brzolcunl naslou: Ciriloma tiskarna (Tlanbor <><>o o o Domača in narodna trgovina Franc Lenart-Ptuj priporoča za jesen in zimo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Postrežba poštena! Cene primarne! Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj povo meni. ■Viv v' 1 '"'■'/■ ■ : . wm&m Važno oznanilo. K«r je zanaša vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obeke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec J. 1. ŠoštariC, Maribor, Gosposka ulica št. 5 da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno blaga težko za obleke po K 1—, 120, 150 itd. -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto 830____pošljejo. Za zimski čas Vam ponuja domača narodna Seršenova trgovina v Ljutomeru veliko zalogo lepega dobrega svežega blaga za moške; ženske in otroke po kolikor mogoče nizki ceni; pelerine za šolarje se dobijo že po 6 K. — Ženske, katerih možje so na bojnem polju, dobijo poseben popust. Kateri hoče, da se mu res pošteno in z dobrin* blagom postreže, naj ne išče drugod, ker od domačina vsikdar boljše in ceneje kupi. Z odličnim spoštovanjem 841 FRANC SERSEN. Kumno, pšenico, oves, fižol, vinski kamen, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju Kdor kaj ima, naj ponudi. 798 nilnica in ilnica v registrovana zadrupa z neom. zavezo Obrestuje hranilne vloge po 11 0 12 4 Uradne ure Daje posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak delavnik od 9" do 12" ure od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - v lastni hiši (Hotel «Pri belem volu') v Celju, Graška cesta 9,1. nadstr. Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. Ugodno kupite v trgovini Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in nevestii im@jO popUSt! Razpošilja na vse strani! Cene primera — Brez konkurence! — Prosti ogled! tapetaraka in MizarsKa delavnica n&sprotf hotel® M©br Gosposka ulica 25, Ein z i!» s«« ei m je zaželjeni kauiufc-pedpetsiik ©