33 Izvirni znanstveni članek/Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 1, 33—43 Besedilo prejeto/Received:09/2023; sprejeto/Accepted:03/2024 UDK/UDC: 27-46:004.89 DOI: 10.34291/BV2024/01/Segula © 2024 Šegula, CC BY 4.0 Andrej Šegula Priložnosti in pasti umetne inteligence v pastorali Opportunities and Pitfalls of Artificial Intelligence in Pastorale Povzetek: Katoliška cerkev se je skozi vso zgodovino zavedala, da je del tega sveta. Vse pridobitve je poskušala uporabiti v dobro pastorale. Sodobne tehnologije, novi mediji so vstopili v vse pore sodobnega sveta. Cerkev se je od samega za- četka zavedala tudi različnih nevarnosti. Zato je delovala bolj ali manj previdno. Po drugi strani je vstopna mesta iskala tudi sama. Od drugega vatikanskega koncila imamo kar nekaj dokumentov, ki dajejo določene smernice. Ob vsem tem ne smemo prezreti kovidnega obdobja, ki je uporabo sodobne tehnologije pospešilo. Čez noč so mediji, ki so po mnenju nekaterih veljali za ‚nevarne‘, po- stali ‚zaželeni‘. V nekaterih delih sveta postaja umetna inteligenca sestavni del življenja, s tem pa tudi pastorale. V kontekstu sodobne pastorale želimo pred- staviti tako priložnosti kot tudi nevarnosti in pasti, ki jih umetna inteligenca prinaša. Ključne besede: pastorala, sodobne tehnologije, umetna inteligenca (UI), dokumen- ti Cerkve, priložnosti, pasti Abstract: Throughout history, the Catholic Church has been aware that it is part of this world. It has tried to use all its acquisitions for the good of the pastoral. Modern technologies, new media have entered into every pore of the modern world. From the very beginning, the Church has also been aware of the dan- gers. For this reason, it has acted more or less cautiously. On the other hand, it has also sought entry points. Since the Second Vatican Council, we have a number of documents that give guidance. Having said all this, we must not ignore the covid period, which accelerated the use of these. Overnight, media that were considered ‘dangerous’ became ‘desirable’. In some parts of the wor- ld, AI is becoming an integral part of life, and therefore of the pastoral. We want to present the opportunities that AI brings, as well as the dangers and pitfalls in the context of the contemporary pastoral. Keywords: pastoral, modern technologies, artificial intelligence (AI), Church docu- ments, opportunities, pitfalls 34 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 1 1. Uvod Poslanstvo Cerkve je oznanjevanje evangelija (Frančišek 2014, 9–18). Za to je skozi zgodovino uporabljala različna sredstva: govorjeno/zapisano besedo, sliko, arhitek- turo, sodobne tehnične pripomočke – vse do današnje umetne inteligence. Dejstvo je, da je vsa ta sredstva uporabljala, drugo vprašanje pa je, ali jih je res ‚izkoristila‘ in postavila v službo oznanjevanja. Ob pojavu umetne inteligence (UI) se tako tudi za Cerkev in njeno pastoralno poslanstvo pojavlja vprašanje priložnosti in pasti. 2. Pogled v preteklost Zgodovinski pregled uporabe komunikacijskih sredstev bi lahko začeli v prvi polo- vici 20. stoletja. Gre za čas pred II. vatikanskim koncilom. Koncil sam predstavlja prelomnico na več področjih, tudi na področju formulacije odnosa do sodobnih medijev (Kraner 2021). Po koncilu je sledilo več dokumentov in smernic, ki so uporabo sodobnih medijev pri pastoralnem delu previdno spodbujali (Boilllat in Amherdt 2013, 109–121) – hkrati pa so opozarjali na morebitne nevarnosti. 2.1 Pred II. vatikanskim koncilom Že v času pred drugim vatikanskim koncilom, to pomeni v prvi polovici prejšnjega stoletja, so izšli dokumenti, ki so poudarjali pozitivne strani množičnih medijev. 29. junija 1936 je papež Pij XI. izdal okrožnico z naslovom „Vigilanti cura“ (Pij XI. 1936). V njej govori o dveh polih: filmu kot priložnosti za pastoralno delo, hkrati pa tudi kot nevarnosti, da postane izhodišče za neprimerne vsebine. Za papežem Pijem XI. je papež Pij XII. 8. septembra 1957 izdal okrožnico z naslo- vom „Miranda Prorsus“ (Pij XII. 1957), v kateri že govori o elektronskih medijih in poudarja pozitivno stališče do medijev. V uvodu je zapisano, da nekateri med temi izumi povečujejo in množijo moč in oblast ljudi, drugi izboljšujejo njihove življenj- ske razmere, tretji – in ti se nanašajo zlasti na um – pa neposredno ali po slikah in zvokih, ki jih proizvajajo, dosežejo množice ljudi in jim v razumljivi obliki posredu- jejo novice, misli in običaje vseh narodov ter tako rekoč zagotavljajo hrano za um, zlasti v urah počitka in rekreacije. Kar zadeva to zadnjo vrsto izumov, so v naši dobi največji zagon dobile umetnosti, povezane s kinematografijo, radiem in televizijo (Pij XII. 1957, Uvod). „Miranda Prorsus“ s svojim pozitivnim odnosom do medijev vpliva na nadaljnji odnos Cerkve do medijev. Zanimivo je, da začetek koncilskega „Odloka o sredstvih družbenega obveščanja“ povzema besede iz te okrožnice, ki poudarja, da Cerkev čudovite iznajdbe tehnike, predvsem tiste, ki so odprle nova pota za lahko in hitro sporočanje vsakovrstnih vesti, misli in smernic, sprejema (O, tč. 1). Drugi vatikan- ski koncil, ki za zgodovino Cerkve pomeni več prelomnic, torej – vsaj na področju množičnih medijev – ne predstavlja pomembnejše novosti. Cerkev se je s formu- liranjem odnosa do medijev namreč ukvarjala že pred koncilom. 35Andrej Šegula - Priložnosti in pasti umetne inteligence v pastorali 2.2 Drugi vatikanski koncil in mediji Če se vrnemo v čas drugega vatikanskega koncila, vidimo, da je bil med prvimi kon- cilskimi dokumenti 4. decembra leta 1963 razglašen prav „Odlok o sredstvih družbe- nega obveščanja – Inter Mirifica“. Gre za prvi dokument o komunikaciji, ki je nastal na kakšnem koncilu. Analiza tega dokumenta razkriva odnos, ki ga je drugi vatikanski koncil zavzel do medijev. V odloku sta prisotna dva poudarka: uporaba družbenih ob- čil mora upoštevati moralni red; člani Cerkve morajo ta sredstva uporabljati za ozna- njevanje evangelija (Rustja 2005, 453–454). Na osnovi tega dokumenta so leta 1967 začeli praznovati svetovni dan sredstev družbenega obveščanja (Eilers 1993, 23). Šibka stran tega dokumenta je, da je bil sprejet prehitro, saj je morala Cerkev na koncilu najprej definirati samo sebe („Dogmatična konstitucija o Cerkvi“) ter svetu in sodobnim ljudem pokazati veselje in upanje („Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu“). Kljub temu lahko v dokumentu najdemo več pozitivnih plati: tematika sredstev družbenega obveščanja je bila vključena med pomembna prizadevanja Cerkve. Tudi desetletja po koncilu naloge na področju medijev ostajajo še vedno veljavne (Ru- stja 2005, 453–454). Med sadove koncilskega govora o medijih lahko štejemo tudi vrsto cerkvenih dokumentov, ki se ukvarjajo z mediji in koncilski nauk nadgrajujejo. 2.3 Smernice po drugem vatikanskem koncilu Cerkev je po drugem vatikanskem koncilu z različnimi dokumenti in smernicami opozarjala na pomembnost medijev v sodobni pastorali. Nekaj let po koncilu je Papeški svet za družbeno obveščanje izdal dokument z naslovom „Communio et progressio“ (Papeška komisija za občila 1977). Gre za dokument (v slovenskem prevodu „Občestvo in napredek“), ki vsebuje pastoralna navodila glede sredstev družbenega obveščanja (Ljubljana 1977) – neke vrsto magno charto delavcev na področju cerkvenih, pa tudi drugih medijev. V tem dokumentu je Cerkev postavila temelje za prihodnost, obenem pa velja za najobširnejši in najbolj natančen cer- kveni dokument o komunikaciji in množičnih občilih; nanj se velikokrat sklicujejo drugi dokumenti (Rustja, 2005, 457). Sledili so različni dokumenti, ki dajejo smernice in jih opredeljujejo. Kongrega- cija za katoliško vzgojo je denimo pripravila „Navodila za vzgojo bodočih duhov- nikov glede sredstev družbenega obveščanja“ (1986). Papeški svet za družbeno obveščanje je izdal dokument z naslovom „Pornografija in nasilje v sredstvih druž- benega obveščanja“ (1989) in dokument z naslovom „Kriteriji za ekumensko in medversko sodelovanje na področju sredstev družbenega obveščanja“ (1989). Kongregacija za nauk vere je izdala „Navodilo o nekaterih vidikih uporabe sredstev družbenega obveščanja pri pospeševanju verskega nauka“ (1992). Sledil je doku- ment „Aetatis Novae“ – v slovenskem prevodu „Na pragu novih časov. Pastoralno navodilo“ (CD 50). Dokument obravnava pomembna vprašanja, npr. vprašanje ekonomske nadvlade nekaterih mednarodnih združenj v mednarodni komunika- ciji; poudarja pomembnost in nujnost komunikacijskega vidika pri pastoralnem načrtovanju. Papeški svet za družbeno obveščanje je izdal dokument „Etika ogla- 36 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 1 ševanja“ (CD 72, 1997). Dokument se loteva pozitivnih in negativnih vidikov ogla- ševanja na gospodarskem, političnem in kulturnem področju ter na področju vere in morale. Isti svet je leta 2000 izdal dokument z naslovom „Cerkev na internetu“ in „Etika na internetu“ (CD 96). Dokumenta (oba izdana na isti dan) predstavljata dokaj hiter odziv Cerkve na pojav novega medija – interneta. Janez Pavel II. je izdal apostolsko pismo „Hiter razvoj“ (CD – Nova serija 8, 2005), namenjeno odgovor- nim pri množičnih medijih. To je zadnje apostolsko pismo papeža Janeza Pavla II. – napisal ga je le dobra dva meseca pred smrtjo. Tem dokumentom je treba dodati še vsakoletne papeževe poslanice ob svetov- nem dnevu sredstev družbenega obveščanja, ki ga v Cerkvi praznujemo vsako leto. Prvo poslanico zanj je leta 1967 izdal papež Pavel VI. (Rustja 2005, 457–460). Zgoraj smo predstavili le glavne dokumente. Poleg teh je še veliko krajevnih, ki so jih izdajali škofje in redovni predstojniki. Nekateri obstajajo tudi v slovenskem prevodu. 3. Umetna inteligenca in njeno mesto v pastorali Sistem umetne inteligence Chat GPT je kot prototip postal dostopen 30. novembra 2022. Dan pred tem je na Teološki fakulteti Univerze v Edinburgu potekala kon- ferenca „AI and Pastoral Care for Christian Churches“, na kateri so razpravljali o možnosti uporabe umetne inteligence pri pastoralnem delu v župniji (Thomason 2023). Predstavljene so bile zanimive ugotovitve. 3.1 Umetna inteligenca in pastoralno delo Chat GPT je morda res sposoben napisati bolj ali manj smiselno pesem, povprečno pridigo, oblikovati nasvet ipd. Kljub temu pa se zastavlja vprašanje, ali je sposoben odgovoriti na najgloblja vprašanja, ki si jih človek postavlja o veri, Bogu, zaupanju. Na prej omenjeni konferenci je organizator Simeon Xu dejal, da nas inteligentni stroji in roboti silijo v globlji razmislek o tem, kdo smo kot interaktivna bitja in Božji sodelavci (Thomason 2023). Chat GPT in druge oblike umetne inteligence tako lahko postajajo naši novi sodelavci tudi na pastoralnem področju. Eno izmed vprašanj, ki so si ga na tej konferenci zastavili, je bilo: Če lahko umetna inteligen- ca napiše pridigo, molitev, pogrebno bogoslužje za hišnega ljubljenčka – kaj lahko potem še naredi na pastoralnem področju? Temeljno vprašanje, ki si ga v kontekstu našega prispevka zastavljamo tudi mi, je: Ali je klepetalni robot lahko pastoralni? Ali lahko nadomesti živega človeka? Eric Stoddart, profesor praktične teologije na univerzi St. Andrews, se je poigral z evangeljsko priliko o Samarijanu. Evangeljskega Samarijana je namreč zamenjal z dronom reševalne službe, ki je priletel na pomoč. Kdo je v tem primeru usmiljeni Samarijan? Ali lahko potemtakem še vedno govorimo o sočutju? Eric Stoddart v svojem članku z naslovom „Artificial Pastoral Care: Abdication, Delegation or Col- laboration“ v četrtem podpoglavju govori o pomenu empatične prisotnosti. Avtor ovrednoti živi odnos tudi na področju pastoralnega dela (Stoddart 2023). V sklepu 37Andrej Šegula - Priložnosti in pasti umetne inteligence v pastorali avtor poudarja, kako pomembno je, da pri razumevanju posameznih pojmov ne ločujemo inteligence, ljubezni, empatije, upanja, končnosti in modrosti – gre za povezanost vsega naštetega. Zbrane informacije namreč še niso znanje; tehnično znanje na primer še ni modrost. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, ali bo tehnologija za pastoralno delo pred- vsem sredstvo, ki bo v pomoč – ali pa bo UI s svojimi sposobnostmi delo pastoral- nih delavcev (župnikov, kaplanov, diakonov ipd.) ‚uspela‘ nadomestiti. 3.2 Pri UI ne gre za popolno novost Zaslužni profesor George Coghill, ki se je upokojil kot vodja oddelka za računal- ništvo na univerzi, meni, da zbliževanje tehnologije in krščanstva ni nič novega (Coghill 2023). Navaja najzgodnejši poskus: Ars Magna. Gre za napravo, ki jo je leta 1200 izdelal španski mistik Ramon Llull, misijonar med Mavri v južni Španiji in utemeljitelj lulizma – ezoterične smeri filozofije. Poleg tega je znan tudi kot avtor prvega literarnega dela v katalonskem jeziku. Ars Magna je metoda, s katero je bilo mogoče dokazovati filozofske in verske trditev z uporabo vrtljivih diagramov, ki so z obračanjem krogov z napisanimi premisami izpeljali logični sklep. Tristo let pozneje so ‚robotski kipi‘ svetnikov in Device Marije spodbujali pobo- žnost, ko so se premikali, jokali in blagoslavljali vernike. Te lesene figure iz 16. stoletja, ki jih je poganjala para, voda ali urni mehanizmi, so delovali na osnovi zapletenega sistema zobnikov, jermenov in različnih vzvodov (Thomason 2023). Najbolj znana figura je menih, ustvarjen po naročilu Filipa II. v zahvalo Bogu za čudežno ozdravitev njegovega sina po travmatični poškodbi možganov. Ko je bil petnajstcentimetrski ‚menihbot‘ navit, se je premikal s pomočjo koles, skritih pod mašno obleko, se udarjal po prsih, poljubljal rožni venec in premikal ustnice, kot da bi molil (Thomason 2023). Ta ‚minimenih‘ z urnim mehanizmom je upodabljal neprekinjeno molitev in župljane spominjal na prinčevo čudežno ozdravitev. Če si ogledamo današnjo pastoralno realnost, vidimo, da je sodobna tehnolo- gija prisotna. Njena uporaba se je v času kovida še povečala (Šegula 2020, 433– 442). Sestanki, odbori, svetovanja, pogrebi in drugi zakramenti so se preselili na spletne platforme, kot je Zoom, ki udeležencem omogočajo interaktivno sodelo- vanje s pomočjo zvoka in slike. 3.3 Drugo življenje (Second Life) kot alternativa za konkretno pastoralno življenje Zastavlja se vprašanje, kje je meja med tem, kar je ‚dobro za pastoralo‘, in med tem, kar ‚ni sprejemljivo‘. V nekaterih delih sveta že obstajajo tako imenovani ava- tarji.1 Na spletnem mestu Second Life (https://secondlife.com.) v virtualni resnič- 1 Avatar pomeni slikovni profil, ki predstavlja uporabnika; lahko je slika, risba, ikona ali druga vizualna predstavitev, ki predstavlja osebo ali identiteto uporabnika na spletu. Mogoče nam za razumevanje tega pojma lahko pomaga tudi sopomenka, ki pomeni ‚inkarnacijo‘ ali ‚utelešenje‘. V nekaterih verstvih in duhovnih prepričanjih se avatar nanaša na utelešenje božanskega bitja ali duše v fizični obliki (npr. v hinduizmu se avatar nanaša na učlovečenje boga, kot je Gospod Višnu, ki se pojavi na Zemlji, da bi iz- polnil določene naloge in obnovil red na svetu). 38 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 1 nosti že deluje na desetine cerkva, v katerih se avatarji srečujejo pri bogoslužju, prebiranju Svetega pisma in skupni molitvi. Na tej platformi (Second Life) so organizirali srečanje dveh cerkva: eno v virtu- alni srednjeveški katedrali, drugo pa v manjšem virtualnem druženju prijateljev. Brali so Sveto pismo, prepevali, se pogovarjali o stvareh, ki se dogajajo v življenju (tako v življenju Second Life kot v resničnem življenju), poslušali vnaprej posneto glasbo, udeleženec profesor in duhovnik Thomas pa je pridigal. Res je, da se ver- nikom, vajenim fizične udeležbe pri liturgiji v cerkvi, uporaba avatarja morda zdi nenavadna in čudna, toda raziskave kažejo, da se človeški možgani hitro prilago- dijo – avatarje začnemo obravnavati kot resnične ljudi, ki vzbujajo pristna čustva (Thomason 2023). To potrjuje tudi izkušnja ‚skupnosti‘ na platformi Second Life. Udeleženci se v taki virtualni skupnosti čutijo sprejete. Prepričani so, da so nji- hove molitve in prošnje iskrene – in uslišane. Virtualna resničnost ponuja duhov- nikom in drugim pastoralnim delavcem priložnost, da so do svojih vernikov še bolj odprti. Dejstvo je, da je lahko vernik (pa tudi duhovnik, pastoralni sodelavec) pri oblikovanju svojega avatarja zelo ustvarjalen – s tem pa omogoča drugačno izra- žanje in večjo odprtost pastoralnega delovanja. Na platformi Second Life so odpr- ti celo do te mere, da transspolnim osebam z oblikovanjem avatarjev omogočajo ustvarjanje virtualnih predstav, ki ustrezajo njihovi spolni identiteti – in izražanje te identitete v varnem prostoru (Thomason 2023). 3.4 Klepetalna robota Siri in Alexa Klepetalni roboti niso posebna novost. Virtualna pomočnika Siri in Alexa že upo- rabljajo kot informacijski točki – pomagata opravljati telefonske klice, iskati po internetu in odgovarjati na preprosta vprašanja o storitvah za stranke na različnih spletnih mestih (Thomason 2023). Ti osnovni tipi robotov pa vendarle (še) ne mo- rejo odgovarjati na vprašanja odprtega tipa – ali ustvarjati novih vsebin. ChatGPT je kratica za Generative Pre-trained Tranformer – gre za generativno umetno inteligenco, kar pomeni, da generira povsem novo gradivo iz več sto mi- lijard strani besedila, ki ga najde na spletu v digitaliziranih knjigah, na novičarskih straneh, blogih, drugih družbenih medijih in Wikipediji (Kaj je umetna inteligenca ChatGPT? Kako deluje? 2022). ChatGPT se nauči predvideti, kaj sledi v zaporedju, in zagotovi odgovor na prvotni ukaz v povedih, ki zvenijo naravno. ChatGPT je najnovejši primer umetne inteligence, ki jo testno uporabljajo tudi kot terapevta, vendar ni edini. Ekipa stanfordskih psihologov in strokovnjakov za umetno inteligenco je ustvarila „Woebota“ (klepetalni robot za pogovorno tera- pijo), ki uporablja metode kognitivno-vedenjske terapije za pomoč uporabnikom, ki trpijo za depresijo. Študenti, ki so tehnologijo preizkusili, so po dveh tednih uporabe opazili 20-odstotno izboljšanje simptomov. Obetaven terapevt z umetno inteligenco je tudi „Ellie“, ki ga je razvil Inštitut za kreativne tehnologije USC za pomoč veteranom, trpečim za depresijo in posttravmatsko stresno motnjo. „Ellie“, ki ga je financirala ameriška vlada, ima dodatno sposobnost, da lahko prebere 60 neverbalnih znakov na sekundo – vključno z bolnikovim tonom in obrazno mimi- 39Andrej Šegula - Priložnosti in pasti umetne inteligence v pastorali ko. Veterani pri interakciji z „Ellie“ sodelujejo z avatarjem na zaslonu, ki se pred- stavlja kot ženska, vendar ga v celoti poganja umetna inteligenca. Večina ljudi, ki „Ellie“ uporablja, poroča, da jo imajo raje kot človeškega psihologa, enako pa ugo- tavljajo tudi študije drugih terapij z umetno inteligenco. Bolniki poročajo, da se počutijo manj obsojajoče in da osebne podatke lažje razkrivajo avatarju z umetno inteligenco kot pa dejanski osebi (Thomason 2023). Ko se karakteristike avatarja, kot so starost, spol, rasa, veroizpoved, prilagodijo uporabnikovim željam, je kva- liteta sodelovanja z avatarjem še večja. Ob teh informacijah pa se že začnemo spraševati, kje je meja na pastoralnem področju. Kje so meje, do katerih ‚mora‘ človek – oziroma do kod bi ‚lahko‘ ava- tarja spustili, da opravi svoje delo? 3.5 Vključevanje veroizpovedi Medtem ko „Woebot“ in „Ellie“ nudita oskrbo brez duhovnega vodstva, sta univer- za Northeastern in Boston Medical razvili sistem umetne inteligence, ki upošteva veroizpoved. Klepetalni robot z umetno inteligenco poleg kliničnih vprašanj – npr. glede bolečine in uporabe zdravil – verniku pomaga razmišljati tudi o njegovih du- hovnih ciljih in vrednotah. Za to uporablja dialog, ki verniku ponuja več možnih odgovorov. Med razvijanjem sistema so raziskovalci proučevali pripravljenost sta- rejših odraslih, da bi se s klepetalnikom pogovarjali o pripravi na smrt in duhovnem svetovanju. Ugotovili so, da se je že po tridesetminutnem pogovoru z avatarjem programa zaskrbljenost bolnikov zaradi smrti znatno zmanjšala. Klepetalni robot za paliativno oskrbo se zanaša na široko razumevanje različnih religij, zato je njegovo svetovanje omejeno. Ker tehnologija ustvarja vsebino iz gradiva, ki ji je posredovano, je oblikovanje odziva umetne inteligence odvisno od tega, ali ji posredujemo vire, ki oblikujejo posamezna stališča. Teoretično bi lahko sestavili klepetalnega robota, ki bi na vprašanja vernikov odgovarjal recimo z baptističnega vidika. Protestanti bi lahko dobili navdih od zgo- dovinske osebnosti, kot je Martin Luther King mlajši, kristjani bi dobili odgovore kakšnih odmevnih moralistov ipd. In pogled v prihodnost? Strokovnjaki pravijo, da bo generativna tehnologija sčasoma cenovno dostopnejša, tako da bodo duhovniki lahko vanjo naložili svoje pridige, bloge in svetopisemske študije ter tako ustvarili svojega klepetalnega ro- bota. Ta bo lahko podajal pastoralne smernice vernikom, ki osebne skrbi neradi delijo s svojim dejanskim duhovnikom, pastirjem. V bližnji prihodnosti bi majhne cerkve, ki si rednega dušnega pastirja ne morejo privoščiti, torej lahko dostopale do klepetalnega robota (vsaj takrat, ko ni mogoč obisk duhovnika, pastirja). Že zdaj na Japonskem uporabljajo robotskega duhovnika „Pepperja“,2 če si ne mo- rejo ‚privoščiti‘ (človeškega) duhovnika, ki bi opravil pogrebni obred. 2 Pepper je japonski humanoidni robot, ki ga je razvilo podjetje SoftBank Robotics. Je precej prepoznaven robot, saj ima obliko majhnega človeškega bitja z izrazitim videzom. Pepper je bil prvotno zasnovan kot ‚sociabilni robot‘ in je bil priljubljen predvsem v storitvenem sektorju, kot so trgovine, hoteli in druge javne ustanove. 40 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 1 4. Ovire in pomisleki pri uporabi UI v pastorali Pri pridobitvah najprej vidimo pozitivne plati. Toda vsaka stvar ima tudi drugo plat. UI vstopa v vse pore našega življenja. So področja, kjer je dobrodošla – kjer bo človeško delo in um v resnici nadomestila. Obstajajo pa tudi področja, kjer si pred negativnimi posledicami oziroma negativnimi stranskimi učinki ne smemo zatiskati oči. 4.1 Slabe strani Na konferenci na Teološki fakulteti Univerze v Edinburgu so opozorili tudi na nega- tivne plati. Pravijo, da je treba proučiti negativne strani ChatGPT in drugih sistemov umetne inteligence, preden se začnejo duhovniki bati za svoja delovna mesta ali preden začnejo župnijski pastoralni sveti zbirati denar za bota. Zavedati se moramo, da se generativna tehnologija tudi zmoti. Chat GPT ne ustvarja z nobenim načrtom ali namenom: besede in informacije združuje na pod- lagi jezikovnih vzorcev. Aaron Margolis, podatkovni znanstvenik iz Virginije, je za New York Times izjavil, da je vse odvisno od tega, kakšne predpostavke ChatGPT pri sestavljanju besed v povedi uporablja. So primeri, ko so rezultati povsem na- pačni. In napačne ‚odločitve‘ imajo lahko posledice tudi v kontekstu pastoralnega delovanja. Programerji te napake imenujejo ‚halucinacije‘ (Thomason 2023). Na eni strani napake – na drugi imamo pred očmi pastoralo, občutljivost in teološko utemeljenost. Druga pomanjkljivost ChatGPT, ki bi na pastoralno oskrbo lahko vplivala, je, da je sposoben ustvariti velike količine vsebin v kratkem času. Sistemi umetne inte- ligence lahko zavajajoče informacije in odkrito propagando ustvarjajo hitreje, kot bi se temu lahko zoperstavil katerikoli človek, ki preverja dejstva. Tretja nevarnost je, da na milijone teh robotov lahko sprogramiramo tako, da so videti kot ljudje in se lahko pogovarjajo. Strokovnjaki v tem vidijo še en povod za delitev že tako razdeljenega naroda. Vsa ta tehnologija predstavlja za duhovni- ke, pastoralne delavce, ki se že sedaj trudijo zagotavljati celostno pastoralno oskr- bo, velik izziv. Tehnološki razvoj poteka izjemno hitro. Skupina OpenAI, ki je ustvarila ChatGPT, je izdelala GPT-4 – sistem umetne inteligence, ki je od Chat GPT celo stokrat zmo- gljivejši. Po besedah tehnološkega dopisnika New York Timesa Kevina Roosa se vsi, ki so ‚videli‘ GPT-4, odzovejo, kot da bi pravkar videli božje obličje (Thomason 2023). 4.2 Umetna inteligenca kot pomoč ali zamenjava? Gre za ključno vprašanje: UI kot pomoč ali zamenjava? Četudi bi prišlo do vrhun- skih izboljšav klepetalnega robota, obstajajo skeptični posamezniki. Za zamenjavo med živim človekom in govorečim robotom ne vidijo realnih možnosti. Mnenja so deljena – strokovnjaki menijo, da navedena orodja lahko postanejo uporaben dodatek k našim službam, vendar niso prepričani, da bi lahko z UI prišli do pristnih in empatičnih pogovorov, odnosov ali do neke osebne rasti. Spet drugi menijo, 41Andrej Šegula - Priložnosti in pasti umetne inteligence v pastorali da nam lahko ta tehnologija pri našem delu (tudi pastoralnem) pomaga kot par- tner, ni pa nadomestilo. Tako gre naše razmišljanje v smeri partnerskega odnosa. Računalniki lahko izrekajo sočutne besede, vendar sočutja ne občutijo. Človek je bitje odnosa, človek osebnega odnosa (Vodičar 2022, 700). Ustvarjeni smo po Božji podobi (imago Dei). Prav Božja podoba (imago Dei) je tisto dejstvo, zaradi katerega ChatGPT človeškega stika in pastoralnega delovanja ne bo mogel nado- mestiti. Naj bo umetna inteligenca še tako zabavna, človek potrebuje drugega – tako smo ustvarjeni. Ljudje smo edina bitja, ki lahko razmišljamo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Razmišljamo lahko o sebi. Gre za Božje delo v nas. In če izhajamo iz tega, si težko predstavljamo, da bi lahko umetna inteligenca to Božje delovanje nadomestila. V istem kontekstu se pojavlja vprašanje odgovornosti. So stvari, za katere se moramo odločiti in odločati. To pomeni umik, po drugi strani pa ‚odgovornost‘ lahko prepustimo algoritemskim sistemom. Odgovornost in sočutje sta lastnosti, zaradi katerih si popolno zamenjavo oziroma umik človeka in prevlado umetne inteligence težko predstavljamo. 5. Izzivi za prihodnost Gotovo je, da umetna inteligenca v svetu igra pomembno vlogo. To se bo še sto- pnjevalo. Tako kot so pot v cerkev našli elektronska pošta, videoprojekcije in živa predavanja, jo bo našla tudi umetna inteligenca. Kristjani bi morali razmisliti, v kakšni obliki se bo to zgodilo – in kakšno vlogo bo umetna inteligenca imela. 5.1 Gledano na splošno Umetna inteligenca oblikuje prihodnost človeštva v skoraj vseh panogah. Za ilu- stracijo lahko povemo, da približno 45 odstotkov podjetij v UI resno vlaga in jo vključuje v svoje poslovanje. Od 9130 patentov, ki so jih leta 2021 prejeli IBM-ovi izumi, jih je bilo 2300 povezanih z umetno inteligenco (Powers 2023). Gledano v najširšem kontekstu lahko rečemo, da se bodo na področju UI doga- jali veliki premiki. Podjetja za izdelke in storitve UI letno porabijo več milijard do- larjev – Google, Apple, Microsoft in Amazon za ustvarjanje teh izdelkov porabijo več milijard. Prav tako svojo vlogo na področju UI krepi tudi ameriško obrambno ministrstvo. UI se krepi na različnih področjih: na področju prometa (samovozeči avtomobil), proizvodnje (robotske roke), zdravstva (hitrejše prepoznavanje bole- zni), izobraževanja (prilagajanje izkušenj učenja individualnim potrebam učenca), medijev (novinarstvo), dela s strankami (klepet z roboti in virtualnimi pomočniki). 5.2 V kontekstu pastorale Strokovnjaki na področju UI menijo, da mora Cerkev ob vključevanju UI v svoje prakse ohraniti pristop, osredotočen na človeka. Pri tem mora upoštevati etične vidike in ohranjati vrednote, na katerih temelji nauk Cerkve. To pomeni, da mora 42 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 1 bdeti in presojati UI, kar zadeva empatijo, vključenost in dostojanstvo vsakega po- sameznika. Zaželeno je, da Cerkev razvoj UI dejavno sooblikuje ter se zavzema za pravičnost, preglednost in odgovornost njenih algoritmov in sistemov. Potrebno je torej dejavno sodelovanje. Kljub nevarnostim pa se moramo zavedati, da orodja UI ponujajo nove poti evangelizacije (Eisner 2023). Aaron Senneff, vodja tehnologije Pushpay, raziskuje praktične načine, kako bi lahko UI prispevala k širjenju evangeli- ja: 1. UI lahko olajša komunikacijo in pomaga do informacij tudi tistim, ki so na poti vere. UI lahko postreže s prvimi odgovori na temeljna vprašanja in pripelje človeka do občestva. Z uporabo UI lahko Cerkev razširi svoj obseg delovanja (ni geografsko omejena). Dejstvo pa je, da UI duhovnikov in pastoralnih delavcev – evangeliza- torjev – ne nadomešča (Nežič Glavica 2021), ampak jim le pomaga pri ustvarjanju komunikacije (mreženje). 2. Na področju pastorale lahko UI uporabimo kot tehnični pripomoček (ustvarjanje vizualnih podob, videoposnetkov, grafik). Algoritmi lah- ko ustvarijo koristne povratne informacije: UI kot novi medij oznanjevanja. 3. UI je lahko tudi v pomoč pri pisanju pridig (npr. hitro najde ustrezne svetopisemske reference), ne sme pa zamenjati oznanjevalca. 4. UI lahko olajša komunikacijo in administracijo (pridobimo čas in zmanjšamo stroške) (Eisner 2023). Posamezniki svojo duhovnost na neki način sestavljajo iz različnih virov. Duhov- niki pa so dolžni poskrbeti, da so ti viri pravi, preverjeni in trdni. Pri pastorali je treba biti buden (Kraner 2023). Gre sicer za zelo hitro razvijajočo se panogo, kar pomeni, da je težko imeti pregled nad vsem. Smiselna je vzgoja za odgovorno uporabo umetne inteligence, ki se zdi koristna (Vodičar 2019, 701). 6. Namesto sklepa UI vstopa v naš svet. Kot vidimo, obstajajo področja, kjer bo UI zlahka zamenjala človeka. To so predvsem tehnična, administrativna področja. Na pastoralnem po- dročju se medtem zastavlja več vprašanj, saj tudi tu ni vse enoznačno. Z lahkoto si predstavljamo UI v vlogi župnijskega administratorja – to pomeni, da UI vodi finančno administracijo v župniji, da ureja sezname za branje, čiščenje. Dobro si lahko predstavljamo UI kot urejevalca pošte. Brž ko pa pridemo do medosebnih od- nosov, moramo biti previdni. Zelo hitro se namreč lahko zgodi, da človeka ‚zgreši- mo‘ – da zapravimo priložnost, ko bi nekoga lahko srečali, pa ga zaradi UI ne bomo. Človek je ustvarjen po Božji podobi. To je izhodišče, ki ga moramo upoštevati tudi pri vpeljavi UI. Naj bo človek tisti, ki bo postavljal meje UI – in ne obratno. Kratice CD – Cerkveni dokumenti. O – Drugi vatikanski cerkveni zbor 1980 [O sredstvih družbenega ob- veščanja]. UI – Umetna inteligenca. 43Andrej Šegula - Priložnosti in pasti umetne inteligence v pastorali Reference Boilllat, Jean-Claude, in François-Xavier Am- herdt. 2013. Web&Co et pastorale. Saint-Mau- rice: Éditions Saint-Augustin. Coghill, George. 2023. Artificial Intelligence (and Christianity): Who? What? Where? When? Why? And How? Studies in Christian Ethics 36, št. 3:604–619. https://journals.sagepub.com/ doi/10.1177/09539468231169462 (pridobljeno 12. 9. 2023). Drugi vatikanski cerkveni zbor. 1980. Koncilski odloki. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Eilers, Franz-Josef. 1993. Church and social com- munication. Manila: Logos Publications. Eisner, Anne. 2023. AI and the Future of the Church. Relevant Magazine. 27. 6. https:// relevantmagazine.com/magazine/ai-and-the- future-of-the-church/ (pridobljeno 14. 9. 2023). Frančišek. 2014. Veselje evangelija. Apostolska spodbuda. Cerkveni dokumenti 140. Ljubljana: Družina. Kaj je umetna inteligenca ChatGPT? Kako deluje?. 2022. Računalniške novice. 20. 12. https:// racunalniske-novice.com/kaj-je-umetna-inteli- genca-chatgpt/ (pridobljeno 12. 9. 2023). Kraner, David. 2021. Medijske reprezentacije kot odsev problema institucionalizacije Cerkve. Bogoslovni vestnik 81, št. 1:163–183. – – –. 2023. L’approccio pastorale dialogico alla luce del Sinodo. The person and the challenges 13, št. 1:173–187. Nežič Glavica, Iva. 2021. Zaupam, zato si upam: zaupanje kot temeljna geštalt pedagoška kategorija. Bogoslovni vestnik 81, št 4:905– 916. Papeška komisija za občila. 1977. Občestvo in napredek. Pastoralno navodilo o sredstvih družbenega obveščanja. Ljubljana: Nadškofijski ordinariat. Pij XI. 1936. Vigilanti cura. Okrožnica. Vatikan. 29. 6. https://www.vatican.va/content/pius-xi/it/ encyclicals/documents/hf_p-xi_ enc_31121929_divini-illius-magistri.html (pridobljeno 11. 9. 2023). Pij XII. 1957. Miranda Prorsus. Okrožnica. Vatikan. 8. 9. https://www.vatican.va/content/pius-xii/ en/encyclicals/documents/hf_p-xii_ enc_08091957_miranda-prorsus.html (prido- bljeno 11. 9. 2023). Powers, Jessica. 2023. The Future of AI: How Artificial Intelligence Will Change the World. Builtin. 3. 3. https://builtin.com/artificial-intel- ligence/artificial-intelligence-future (pridoblje- no 14. 9. 2023). Rustja, Božo. 2005. Drugi vatikanski cerkveni zbor in mediji. Bogoslovni vestnik 65, št. 3:453–460. Stoddart, Eric. 2023. Artificial Pastoral Care: Abdication, Delegation or Colabroation? Stud- ies in Christian Ethics 36, št. 3:660–674. Šegula, Andrej. 2020. Sledi rezilientnosti: pasto- ralna ranljivost in preživetje v času pandemije. Bogoslovni vestnik 80, št. 2:433–442. Thomason, Kristen. 2023. Reverend Roboto: Artificial inteligence and pastoral care. Baptist News. 30. 1. https://baptistnews.com/article/ reverend-roboto-artificial-intelligence-and- pastoral-care/ (pridobljeno 5. 6. 2023). Vodičar, Janez. 2019. Transhumanizem in katoliška vzgoja. Bogoslovni vestnik 79, št. 3:693–704. – – –. 2022. Holarhični model celostne resonančne pedagogike za novo katehezo. Bogoslovni vestnik 82, št. 3:691–704.