Murska Sobota, 1. februarja 1990 • Leto XLII • Št. 4 • Cena 7,70 din Z versko vzgojo je križ OZONSKA LUKNJA Samoupravna socialistična družba, uokvirjena z državnimi mejami Socialistične federativne republike Jugoslavije, je tako rekoč do pred dnevi živela v »ozonskem« ovoju socializma dvajsetega stoletja. Generacije, ki so ovoj ustvarjale, so se v njem relativno dobro počutile, malo manj nove generacije in še manj sopotniki revolucionarne generacije, ki niso bili zadovoljni s kopreno socialističnega ozona. Počutili so se državljane drugega razreda — in danes si to že upajo tudi povedati. Danes ugotavljamo tudi, je socialistični ozonski plašč preluknjan; veliko bolj je ostrgan okrog jugoslovanske družbe kakor oni v stratosferi, čeprav nismo bili zadovoljni z razmerami, in že kar neverjetno je, kako nam je uspelo ustvariti režim, ki je v štirih desetletjih dosega! resnični napredek le za kakšno desetletje, ob tem pa bil topla greda za degradacijo vrste obče človeških vrednot, podpira! povprečnost in že kar satira! svoboden intelekt, smo se počutili varne. Povsem natančno smo vedeli, da imamo notranjega sovražnika in Potencialno nevarnost od zunaj. Zveni ironično, pa ni tako mišljeno. Danes se iz vrst naših dosedanjih potencialnih in siceršnjih notranjih sovražnikov postavljajo liderji naših strank in ^ez. Ze res, da so v novih strankah tudi številni nekdanji elani komunistične zveze, a Uderji so skoraj po pravilu nekdanji oporečniki režima, disidenti..., bolj malo ^re°brnjencev pustijo zraven. Komu se torej naj mi, ta amorfna masa volilcev m državljanov, zaupamo? In zakaj? Zaradi lepih besed, Zaradi naslikane svetle prihodnosti? Z vsem tem so nas ze pitali, zdaj bi želeli kaj bolj verjetnega. Skozi pretrgano kopreno socialističnega ozona nas nevarno segreva sonce svobode in demokracije. Preveč osončen človek dobi nevarne opekline, trajno pretiravanje s sončenjem pa prinese kožnega raka. . , , i Da le ne bi nespametno povečali ozonske luknje! J. Sabjan Ivan Kramberger: Obljubljainboljšo | prihodnost stran 8 ŽEUKO PETERMANEC IZDELOVALEC STROPNIH NOSILCEV nagrajuje naročnike N VESTNIKA! Nameravate graditi nov dom, obnoviti hišo, zgraditi hlev, Postaviti zidano garažo, počitniško hišico . ..? Potrebo-yali boste stropne nosilce, ki jih v vseh velikostih in po izredno ugodnih cenah izdeluje ŽELJKO PETERMANEC, Novo Selo Rok Rade Končarja 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811-685. Brezplačni prevoz. Izžrebali smo naslednja dva naročnika VESTNIKA, ki prejmeta Po 50 tekočih metrov stropnih nosilcev: JOSIP GERGAR. Andrejci 31, 69221 MARTJANCI, in HELENA ERENČEK, Preserje, Pelechova 61, 61235 RADOMLJE. Nagrajencema čestitamo! O prevzemu nagrade se dogovorite Po telefonu ali osebno s tovarišem Petermancem. £'Mprej postanite naročnik vestnika, če to še n|STE. KMALU BOMO RAZDELILI NOVE NAGRADE! babjak 1 Ugodna kreditna prodaja na tri in šest mesecev za opečne izdelke in stronove MAP • trimesečno odplačilo: 20 % pologa in 1,7 % obresti mesečno na ostanek dolga • šestmesečno odplačilo: 20% polog in 2% obresti mesečno na ostanek dolga.Prodajamo na sejmišču v Gomii Radgoni, telefon: 74 396_____________________________. pfcui Ko je že vse kazalo, da bo letošnja zima minila brez snega, smo ga prejšnji teden le dočakati. Žal pa je bilo veselje kratkotrajno in posevki so ostali brez snežne odeje. Ti zaenkrat večje škode še niso utrpeli, pravijo strokovnjaki, pa tudi sicer zdaj ni čas za kakršne koli agrotehnične ukrepe. Dela na poljih zdaj mirujejo, niso pa zamrle druge aktivnosti v kmetijstvu. Dobili smo zakon o zadrugah, ustanovljena je bila slovenska zadružna kmetijska banka, v kmečki zvezi pa tečejo tudi priprave na spomladanske volitve. Po novem letu so tudi kmetijci organizirani v skladu z zakonom o podjetjih, namesto sestavljene organizacije pa smo v Pomurju dobili sestavljeno podjetje ABC Pomurka. Pa do njegove ustanovitve ni prišlo povsem gladko, saj so nekatere prejšnje članice sozda ostale zunaj sestavljenega podjetja. Več o tem pišemo v aktualni temi. Foto: N. Juhnov Od formalnega k vsebinskemu povezovanju SOBOŠKI KIRURGI SEŠIU SRCE Trikrat zabodenega Rudolla Bunderlo s Hodoša so v nedeljo zjutraj ob 5. uri pripeljali na kirurški oddelek soboške bolnišnice. I Vbodnine so bile na prsnem košu in klinični znaki so bili takšni, da so kazali tudi na poškodbo osrčnika. Pri operaciji pa so ugotovili, da je imel bolnik tudi centimeter dolgo vbodnino v levi prekat srca, ki sojo sešili. Po sto letih obstoja kirurgije v Murski Soboti je bila to prva operacija odprtega srca, ki pa so jo lahko opravili zaradi dobro opremljenega kirurškega trakta (samoprispevek občanov) ter seveda zaradi strokovne usposobljenosti. Bolnik je v torek že bil premeščen iz oddelka intenzivne nege na oddelek intenzivnega nadzora. »Naloge stečajnega upravitelja so zelo široke. Prva in bistvena je ta, da zavarujem premoženje in poskušam izplačati upnike iz naslova stečajnega postopka. Vse drugo, kar bo stečajni upravitelj v skladu z dogovorom s stečajnim sodnikom in senatom opravljal, bo prišlo do izraza šele med samim stečajnim postopkom. Upamo in želimo si, da po stečajnem postopku ne bi prišli po plače samo upniki, ampak da bo ostal vsaj del delavcev sedanje Line v delovnem razmerju in delal pri istem programu dalje.« Takšne so želje in napovedi novega stečajnega upravitelja v Lini Apače Da- Se bodo brezcarinske trgovine morale specializirati v prodajalne z domačim blagom? Kakšna bo usoda sedmih tovrstnih trgovin v Pomurju. Več o tem preberite na 7. strani. STEČAJ ZA LINO APAČE Od danes je za Lino Apače uveden stečaj — Sklep, ki ga je stečajni senat sprejel v ponedeljek, 29. januar ja 1990, je nabit na oglasni deski — 207 delavcev brez zaposlitve. nila Tirša, diplomiranega ekonomista, zaposlenega v Obrtni zadrugi 14. oktober. Stečajni postopek za Lino Apače so zahtevali delavci sami na decembrskem zboru, kar je nekoliko nenavadna poteza. Zaradi tega ter zaradi soglasja vseh drugih odgovornih organov je bil lahko uveden stečaj po hi- trem postopku. V ponedeljek dopoldne so se na sodišču v Murski Soboti poleg stečajnega senata, ki mu je predsedoval Bojan Žunič, zbrali še vršilec dolžnosti direktorja Branko Lu-tarič ter predsednica delavskega sveta v Lini Terezija Žižek, predstavnica Službe družbenega knjigovodstva, družbeni pravobranilec samoupravljanja, podpredsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Jože Farič ter sekretar OS ZSS Gornja Radgona Jože Lebar. Vsi navzoči so se strinjali, da je za Lino edina rešitev uvedba stečajnega postopka, saj bodo le na ta način delavce rešili negotovosti in agonije, ki traja že vse od 1985. leta, še bolj pa zadnje leto. (Nadaljevanje na 3. strani) RTI KOMERCIALNA IN HIPOTEKARNA r^rn banka d.d. Ljubljana tHJIsra 61000 Ljubljana, Titova 38 Komercialna in hipotekama banka, d. d., Ljubljana opravlja vse vrste bančnih storitev za občane. Dinarske vloge občanov ugodno obrestujemo: LETNE OBRESTNE MERE (v %) Na Vezava nad vpogled 3 mes. 6 mes.12 mes.24 mes.36 mes. 14 15-17 20 Hranilne vloge 10 13 Tekoči in žiroračuni 8 Komercialna in hipotekarna banka, d. d., Ljubljana vas vabi, da obiščete njene enote v: — Gornji Radgoni, Partizanska 42, — Ormožu, Ljutomerska 7, — Lendavi, Partizanska 20. V aprilu pa bo odprla tudi enoto v Mariboru. Ob koncu tedna bo še naprej nestalno vreme s občasnimi padavinami. Še vedno bo razmeroma toplo. Pregovori za ta teden A ko je svečnica (2. februar) zelena, bo ’ velika noč snežena. ' Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi. Če je svečnica topla, sneg in mraz prinaša, če je mrzla pa ga odnaša. Luna stopi jutri v znamenje prvega w g bm j— m M mb . krajca. Dan je dolg 9 ur in 32 minut. \f bsk fB llfl Sonce je še V znamenju Vodnarja. Vil Im IVI Im §9 i I f 1 J g f 11 I / / I IJ i i O i \I lil s i f J ■ 8 । i | il ' \ I I I i / f i U / I I 1 i ulil// i ■ / » I_ u 13 S s S 6 . i ■ | 8 S ■ i / i Silil 11 II i il i ■VB bMB S B 9 । aktualno po svetu ČAS BOJKOTA KAJ BO CEZ POL LETA? ■ jugoslovanski proizvajalci množično napovedujejo pocenitve, tudi do 70 odstotkov, piše Privredni pregled ■ zvezna vlada ne sme popustiti tistim, ki bi radi z dodatnim tiskanjem denarja pokrivali izgube in povečevali plače Tako trdi Markovičev honorarni svetnik, ameriški profesor Sachs, ki pravi, da bo vse v redu in po predvidenem načrtu, če zvezna vlada ne bo popustila pred pritiski tistih, ki vidijo izhod v dodatnem (z delom nepokritem) tiskanju denarja za pokrivanje izgub in za nerazumno povečevanje plač. Sachs verjame, da bo Markovičeva vlada do konca junija vzdržala, sprašuje pa se, če bo šest mesecev dovolj, da se bo jugoslovanska družba, skoraj pet desetletij navajena porabiti več kot ustvari, spremeni v racionalno, učinkovito in konkurenčno. Razlogi za napovedane pocenitve so razumljivi. Najprej zaradi ustaljenega tečaja dinarja, dramatično zmanjšanih obresti in pa zaradi konkurenčnega uvoza. Mnogi jugoslovanski proizvajalci bele tehnike, televizorjev, konfekcije, hrane, opreme, bodo svoje izdelke pocenili od 20 do preko 70 odstotkov. Poznavalci razmer trdijo, da bodo pri teh pocenitvah nastajale težave predvsem v trgovini, kljub povečani marži. To dokazuje s prime- rom naslednjih razmerij: cena pšenice in moke je v razmerju ena proti dva, razmerje kruh — pšenica pa je ena proti šest. Kaj bo torej čez pol leta, od julija naprej? Zaradi znižane rasti družbenega proizvoda, bo dobila država manj prihodkov. Markovičeva vlada ve, da bi morala vzpodbuditi novi ciklus gospodarske aktivnosti, da bi sicer ob nižjih cenah pa povečanem prometu in neokrnjeni zaposlitvi dobila tudi država svoj denar. Do prvega julija je le še slabih pet mesecev! KRŠKO VZNEMIRJA TUDI AVSTRIJCE Sicer lažji potresni sunki, ki so jih zabeležili pred tedni na širšem območju slovensko-hrvaške nuklearke v Krškem so pritegnili pozornost slovenske javnosti kakor tudi v Italiji in Avstriji. Na seji kontaktnega odbora Slovenije in avstrijske dežele Koroške je bilo s strani naše delegacije rečeno, da spada JE Krško med prvo četrtino najbolj varnih jedrskih elektrarn in to po mednarodnih merilih. Trenutno deluje na svetu 450 jedrskih elektrarn, okoli sto pa jih gradijo. V avstrijskem časopisju se je PROTIUDAREC BLOKADI SLOVENIJE Slovenski izvršni svet je sklenil, da bo zavaroval interese Slovenije v zvezi s politično blokado srbske SZDL, ki pa je imela doslej precejšnje gospodarske posledice. Neplačane terjatve naših podjetij v Srbiji znašajo po zadnjih podatkih prek 205 milijonov dolarjev. Polovico tega zneska bi srbska podjetja že morala plačati, za polovico pa še ni potekel obvezni plačilni rok. K znesku 205 milijonov dolarjev bi morali prišteti še prek 42 milijonov dolarjev obresti. Po podatkih SDK dolguje slovensko gospodarstvo srbskemu blizu 3 milijone dolarjev zapadlih obveznosti in okoli 7 milijonov dolarjev obresti. Kot je povedal predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, se bo zaradi blokade delež družbenega proizvoda Slovenije v jugoslovanskem družbenem proizvodu zmanjšal od 19,4 na 14,3 odstotka. To pa pomeni, da bo Slovenija morala znižati svoje prispevke. Tako naj bi v zvezni sklad za manj razvite Slovenija zmanjšala svoj prispevek za polovico, podobno tudi v zvezni proračun. Poleg omenjenega bo Slovenija izvedla še nekatere ukrepe, kajti gospodarska blokada s strani Srbije ne pojenjuje, kot je bilo rečeno na nedavni seji republiškega izvršnega sveta. Naj k temu dodamo, da prve ocene blokade v Sloveniji niti niso bile preveč črnoglede. POLITIČNI VRVOHODCI Pravijo, da demokracija ni šolski predmet, temveč odnos do stvari, zato se demokracije ni mogoče naučiti po nekakšnih formulah, čeprav smo to pri nas poskušali, pa nam je zato občutek za ta odnos nekoliko zakrknil. Rekli smo tudi, da je demokracija za pametne ljudi, in pa to, daje lahko demokracija sama sebi namen. Je že nekaj v obojem, čeprav prva trditev iz prejšnjega stavka zelo grobo odmerja svoj program (prav tako najprej na plakatu, recimo), potem so morebitni voiilci tega kandidata prvi, ki morajo presoditi, koliko je ponujeno realno, izvedljivo in koliko gre za »program« nekakšnega političnega vrvohodca, žonglerja, ki ponuja nekaj, mimo zapletenega spleta pristojnosti in odgovornosti, saj končno niti zdaj ni (in še manj naj bi bilo v prihodnje) možno uveljaviti volje posameznika, brez celotne ZA IN PROTI miligrame naše pameti, če z demokratičnostjo naše polpreteklosti poskušamo pokriti vse pojavne oblike državljanovega družbenega bivanja in delovanja. Kadar ni po formuli, potem je dopuščeno tudi to, da kdo okliče svojo pripravljenost biti kandidat za najvišjo funkcijo v državi; če nima drugih možnosti, potem to odločitev razloži na plakatu. Do sem je po formalni plati vse popolnoma jasno. Ko pa razgrne Strukture na novo nastajajočega parlamentarizma. Resnično demokratično odprta družba ne more in ne sme preprečevati nastopov tudi takšnim političnim vrvohodcem. Breme vsega ostaja na volivcih, ki se morajo morda šele naučiti v lastnem interesu dovolj odgovorno presojati. Pravijo, da je v tem pravzaprav smisel demokracije; odločiti se je treba za ali proti. veliko pisalo o tem, da bi Avstrija in Italija zastonj nadomestili naš primanjkljaj električne energije, če bi zaprli JE Krško. Izkazalo pa se je, da so to pobožne želje tistih, ki ne poznajo avstrijske elektroenergetske bilance. Zanimanje za stanje okrog JE Krško je pred dnevi pokazala tudi avstrijska zvezna ministrica za vprašanje okolja Marilies Flem-ming, ki je po diplomatski poti izrazila željo, da bi obiskala JE Krško in se srečala z najvišjimi slovenskimi ter zveznimi političnimi osebnostmi, ki so pristojne za varstvo okolja. Pobuda za av-strijsko-jugoslovansko srečanje naj bi izhajala iz izjave predsednice republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje SR Slovenije Cvetke Selšek, da pri nas ne razmišljamo o ustavitvi obratovanja JE Krško. Opel v Monoštru Po pisanju časopisa Vas Nepe so sredi januarja podpisali pogodbo med madžarsko tovarno Raba in evropsko izpostavo General Mlotorsa o ustanovitvi mešane firme v Rabini podružnici v Monoštru (delež General Motorsa znaša 67 %, Rabe pa 33 %). Po pogodbi bodo v monoštrski tovarni od leta 1992 izdelali letno od 100 do 200 tisoč 1,3- in 1,6-li-trskih motorjev. Robert Eaton, predsednik General Motorsa v Evropi, je po obisku v Monoštru povedal, da so tu dobre možnosti tudi za montažo osebnih vozil. Tako bodo poleg izdelave motorjev za opel kadette in vektre (motorji vrhunske kakovosti) v Monoštru sestavili letno še tudi 15 tisoč osebnih vozil opel kadett, model 1992 — pretežno za madžarsko tržišče. Štartni kapital mešane firme bo 100 milijonov DEM, vrednost celotne naložbe pa 300 milijonov DEM. Novi proizvodni program bo velika pridobitev za Monošter in okolico, za slovenske vasi na Madžarskem, od koder hodi veliko delavcev na delo v Monošter, predvsem pa za 900 delavcev sedanje monoštrske podružice Rabe, pred katerimi je ob dosedanjem proizvodnem programu negotova prihodnost. Zanimivo je omeniti, da trkajo na madžarski trg tudi Japonci, saj je firma Suzuki podpisala podobno pogodbo s tovaro Ikarus. V prvem delu štirinajstega izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki je očitno v nadaljevanjih, je bila možnost, da bo po vsem svetu odjeknila odločitev, da je partija končno uresničila svojo dano opredelitev, da se odreka vlogi državne partije s prepuščanjem oblasti delavcem in ljudstvu, kjer deluje avantgardno, s pozicij samoupravljanja, ki je alternativa in opozicija etatizmu. Zgodilo pa se je, daje po vem svetu odjeknila prekinitev kongresa, ki je prav po tem postal izjemnost, potrdil pa je politični pluralizem znotraj same Zveze komunistov, ki je bila zveza samo na papirju, v resnici pa centralistična partija boljševiškega tipa. Kako bi se sicer vse doslej tako neusmiljeno oklepala načela demokratičnega centralizma?! Pazljivemu opazovalcu dogajanj na omenjenem kongresu je bilo od začetka jasno, da je bila proceduralnost do maksimuma izrabljena najprej za preprečevanja razprave o temeljnih zadevah komunistov, se pravi s strnjenih načelih, oblikovanih v napovedani deklaraciji (razglasu) novega razvoja socializma pri nas, potem pa za razvod- Proceduralnost njavanje teksta razglasa v navadno resolucijo, ki deklaraciji vsebinsko ne bi bila pravzaprav v ničemer podobna, kar je bil povod za razhajanja, ki jih z glasovanji, kakršna so bila, ni bilo mogoče zlepiti v nekakšno navidezno enotnost. Takšna proceduralnost ni nič novega ne pri nas ne v svetu, saj politika temelji na načelu: če ne moreš preprečiti ali pa ne smeš odkrito nasprotovati, potem zavlačuj, kolikor in kakor pač-veš in moreš. To je za ene izgubljanje časa in (politične) energije, za druge pa zbiranje točk. Drugače se temu reče, kot je rekel komentator sarajevskega Oslobodenja: očitno so imeli prav tisti, ki so sodili, da je (bil) izredni kongres prezgodaj, saj za demokratične spremembe še nismo dovolj zreli in je dogmatična zavest še preveč trdoživa. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. pravi ljudska modrost. Upati je, da bo program Zisa za stabilizacijo in gospodarski razvoj v prihodnje uresničevan z manjšimi ovirami, kot so bile v času partijske države, če bo deklaracija ZKJ ostala pri odločitvi za politični pluralizem. Če so mladi navdušeni vsaj nad tem glavnim sklepom, da se ZKJ končno odreka partijske države, partijske ureditve (»poretka«) in postaja partija gibanja (»pokreta«), pa so stari in starejši kar se da skeptični, kajti partija je menjala ne samo ime in načela že zdavnaj in v različnih variantah, toda to je bilo po tisti ljudski: »Volk dlako menja ...«. Ljudje, ki so se naučili biti oblast desetletja in prevažati ljudi žejne čez vodo, se ne morejo zlahka spremeniti, če se sploh morajo spremeniti, saj vemo za tisto: »Česar se Janezek nauči, to Janez znal«. Bistvo sprememb pa ni v političnih spremembah, ki morda so osnova za sproščanje vseh odnosov v družbi, saj so temelj človekovega življenja materialne osnove; sicer bi morali dokazati, da lahko živi človek kar od idej. O tem bistvu, ki se imenuje lastnina, pa je bilo v prvem delu izrednega (ne vem zakaj štirinajstega, če je dejansko prvi izredni kongres) kongresa ZKJ rečenega bore malo, v deklaraciji pa so se izognili definiciji s splošno frazo. Družbena lastnina je bila namreč doslej navidezno nikogaršnja, ker je veljala za našo, kzdaj pa naj bi (ali že je) postala državni kapital. Tako so delavci znova v položaju, da jim (pro)dajajo tovarne, če jim namreč .ne bo priznano minulo delo, saj so mnogi vse življenje vložili v razvoj ne samo »lastnega« podjetja. Če bo Zveza komunistov ostala — glede na to, kar je nekoč že ustvarila delavcem, ki zdaj to tako ali drugače izgubljajo, — tako neopredeljena, kot se je pokazalo na prvem delu izrednega kongresa ZKJ (kot so se imeli muslimani v Bosni za neopredeljene, dokler jim ni bila priznana nacionalnost), najbrž več ne bo imela nikakršne možnosti med delavstvom, katerih avantgarda naj bi bila, pa tudi med političnimi strankami samo nacionalne ali celo nacionalistične vsebine ne. Tudi če bi se ZK preimenovala v socialistično ali socialde-mokratično in podobno, kakor že predlagajo nekateri (tudi člani CK ZKJ) se njihov odnos do delavcev (socialne baze) ne bi smel spremeniti. To seveda niso proceduralna vprašanja! Viktor Širec Neizbežno se je zgodilo Razplet na 14. izrednem kongresu ZKJ v centru Sava v Beogradu je v bistvu okrepil položaj Slovenije, saj je bil popolnoma v skladu z njeno strategijo za večjo politično in gospodarsko osamosvojitev, ki jo v zadnjem času označujejo več političnih teženj, med drugimi tudi tista po konfederalno urejeni zvezni državi. Ureditev trdne nacionalne države v okviru takšne ali drugačne jugoslovanske federacije namreč nikakor ni možna brez ideološke decentralizacije, kajti vsakršen ideološki ali politični ekskluzivizem v naših pogojih stvari strašno zapleta in nenehno vodi k vsiljevanju idej in modelov enih narodov nad drugimi, komentira Delo. Ne mislimo kajpak, da se poslej slovenske partije ali stranke ne bodo več povezovale z drugimi deli Jugoslavije, kot to nekateri v teh dneh v državi tendenciozno namigujejo, vendar pa to zagotovo ne bo takšno povezovanje, kot je bilo tisto znotraj ZKJ, ki je nenehno povzročalo konceptualne konflikte. Tako gre sedaj za to, da vzpostavimo samostojnost na vseh področjih, kjer se ponuja, in s tem počasi utrdimo položaj za oblikovanje novega sporazuma o sožitju v državi, ki je po tistem, kar se je zgodilo v Jugoslaviji v zadnjih dveh letih, dejansko neizbežen. Scenarij po Politika ekspres Beograjski dnevnik Politika ekspres je zapisal, da vodstvo s severozahoda Jugoslavije neposredno podpira teroriste na Kosovu in jim pomaga. Cilj slovenske pomoči pri tem je — kot trdi časopis — da podpira oboroženi upor, da bi se Kosovo odcepilo od Srbije, in da bi tako Jugoslavija razpadla. Pot, po kateri se oskrbuje Kosovo z orožjem iz nekaterih zahodnoevropskih držav, vodi skozi Slovenijo, kot trdi P. ekspres. Po tej poti albanski teroristi ilegalno prestopajo jugoslovansko-italijansko mejo. globus BUDIMPEŠTA - Sekretar ZK Slovenije Peter Bekeš je v intervjuju za budimpeštanski dnevnik Magyar Hirlap izjavil, da ne verjame v nadaljevanje prekinjenega 14. kongresa ZK Jugoslavije. DUNAJ — Z okoli 12 milijardami dolarjev deviznih prihodkov od turizma je Avstrija dosegla lani absoluten povojni rekord (za 14 odstotkov več prihodkov kot leta 1988). Na prvem mestu so bili kot vedno gosti iz ZRN. BUDIMPEŠTA — Madžarska ne bo več imela službe državne varnosti, temveč službo ljudske varnosti. V tej zvezi so že sprejeli poseben zakon, zadeve pa pospešeno urejajo zaradi nedavno odkritega telefonskega prisluškovanja s strani organov državne varnosti. PARIZ — Sin zadnjega albanskega kralja Zoguja, Leka L, ki živi v Južni Afriki, je v intervjuju za pariški dnevnik Le Quotidien de Pariz izjavil, da bi Kosovo odcepil od Jugoslavije, če bi mu v Albaniji ponudili kraljevski prestol. Rekel je tudi, da bi rad navezal stike z jugoslovanskimi oblastmi. BERLIN — Prejšnji teden so resnično pričeli podirati berlinski zid, ki ga je odkupilo zunanjetrgovinsko podjetje Liemex, prodajalo pa ga bo-po »komercialni ceni«. Kupci se za; nimajo predvsem za tiste dele zidu, ki so poslikani in popisani z različnimi sporočili. — ZR Nemčija bo Romuniji do konca marca podarila 350 megavatov električne energije. Tok bodo posredovali preko električnega omrežja Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in naše države. Stroški tega prenosa bodo ZRN stali okoli 50 milijonov DM. VATIKAN — Papež Janez Pavel II. bo še pred junijskimi volitvami obiskal Češkoslovaško. S svojim obiskom naj bi izrazil podporo demokratičnim procesom v tej državi. BUDIMPEŠTA - Član predsedstva še vedno vodilne Madžarske partije Ivan Vitanyi je izjavil, da se bo partija povsem umaknila iz vlade, če ne bo konec napadov nanjo in na ministrski svet. Najhujši kritiki MSP so Zveza svobodnih demokratov in Zveza demokratične mladine (Fides). DUBLIN — Zunanji ministri držav Evropske skupnosti so podprli predlog SZ, da bi še letos sklicali srečanje 35 držav članic Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Zunanji ministri so se tudi strinjali z odločitvijo Moskve, da z vojaškimi posegi ureja nastale razmere v Azerbajdžanu. Pocenitve — koliko in kje V Titogradu se je kruh iz moke tipa 500 pocenil za 18, »socialni« kruh za 32 odstotkov, v Sloveniji in Makedoniji je kruh cenejši za okoli 15, na Hrvaškem za 10 odstotkov. Sladkor se je v prodaji na drobno pocenil v BiH za 7 odstotkov, mast za 29 in slaščičarski izdelki za 15 odstotkov, približno enako na Hrvaškem. V Makedoniji so pocenili riž za 15, kavo za 6 odstotkov, medtem ko so prejšnji teden tuzlanski proizvajalci detergentov najavili 20 do 25-odstot-no pocenitev. v Gorenje je v Makedoniji pocenilo izdelke bele tehnike za 30, EJ Niš pa televizorje in pralne stroje za 20 odstotkov. V BiH so za 15 do 20 odstotkov pocenili keramiko, sanitarije in sanitarno galanterijo. Na Hrvaškem so gospodinjski aparati, ki jih izdeluje Rade Končar, cenejši za 30, Iskrini minitelevizorji pa za 22 odstotkov. Pa še ta primer: v Sloveniji in na Hrvaškem se je jedilno olje pocenilo za 12 oziroma 15 odstotkov, v Vojvodini pa se je za 35 odstotkov podražilo. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Dejstvo, da živijo Srbi tudi na Hrvaškem, ni nobena ovira za izražanje jasne politične usmeritve Hrvaške. (Nedeljna Dalmacija, Split) * * Če partija ne bo pristala na spremembe, se nam bo zgodila Romunija. (Start, Zagreb) XXX Nismo daleč od ocene, da bo prišlo do državljanske vojne, če bo program Anteja Markoviča propadel. (Duga, Beograd) x x x Dajte nam zdravo, nezastrupljeno hrano ... Prav, dajte nam hrano, pa čeprav bo zastrupljena. (Mladina, Ljubljana) Tudi sindikat seje spremenil, torej je konec s cenejšimi svinjskimi polovičkami. (Borba, Beograd) STRAN 2 VESTNIK, 1. FEBRUARJA 1990 aktualno doma Stečaj za Lino Apače (Nadaljevanje s I. strani) »Lina je že tri mesece klinično mrtvo podjetje,« je opisoval sedanji položaj v Lini Branko Lutarič, »nabavno-finančni tokovi so pretrgani in od 50 do 70 odstotkov delavcev je že nekaj mesecev doma. Zadnje dni je od 207 delavcev delalo le 40.« Predstavnica SDK-ja je opozorila, da se je Lina že leta ukvarjala z likvidnostnimi težavami, zato bi morali alarm sprožiti že mnogo Prej. Delavci želijo, da se ustanovi novo podjetje, v katerem bi čim več delavcev dobilo zaposlitev in s tem trajnejšo socialno varnost. Danes je vsem prenehalo delovno razmerje. Koliko srečnežev bo zopet dobilo zaposlitev, koliko jih bo ostalo doma s skromnim denarnim nadomestilom? O Lini prav gotovo nismo govorili zadnjič, čeprav so v ponedeljek zanjo opravili »pogrebno slovesnost«. Bernarda B.-Peček Razkorak med teorijo in prakso Učitelji z dvojezičnih šol o svojem delu — Model dober, toda potreben sprememb — FF v Ljubljani pripravlja poseben program specializacije LJUTOMER NOVOLETNI SPREJEM to . Soboška enota Zavoda za šolstvo je v času zimskih počitnic na lendavski dvojezični osemletki Drago Lugarič pripravila seminar za vse učitelje dvojezičnih šol v Pomurju; sodelovali so tudi učitelji lendavske dvojezične srednje šole. Učitelji so poslušali predavanje o jeziku, največ časa pa so namenili oceni dvojezičnega šolstva. »Pri poučevanju na dvojezičnih osnovnih šolah se neposredno srečujemno s številnimi problemi. Bili smo mnenja, da je najbolje, če učitelji spregovorijo na takšnih konkretnih pogovorih. Tako smo povabili tudi strokovnjake iz Maribora in Ljubljane. To je nekakšen pogovor med teorijo in prakso. Napredek namreč ni mogoč brez sodelovanja učiteljev in strokovnjakov s pedagoškega področja,« je menil Evgen Kosa, pedagoški svetovalec za dvojezično šolstvo. V pogovoru je bilo slišati veliko kritičnih tonov. Pedagoški delavci so menili, da je dvojezični model šolanja sam po sebi dober, vendar poln pomanjkljivosti. Problemi so s knjigami, učnimi načrti, pravzaprav ni prave metodike dvojezičnega pouka. Učenci, tako Slovenci kot pripadniki madžarske narodnosti, nimajo izoblikovane narodnostne identitete. Kako torej, naprej? Boljša mora postati povezanost med teorijo in prakso. »To je res. Teorija večkrat pokaže eno, praksa pa drugo. Pri praktičnem delu je potrebno marsikaj upoštevati: narodnostno in socialno strukturo ter druge dejavnike. Tudi sama organizacija vzgojno-izobraže-valnega dela — tako smo slišali za vzgojne predmete — recimo menjavanje jezika, konkretno pri glasbenem pouku, vpliva na delo. Tako so učenci glede na narodnostno sestavo različno motivirani, pa tudi povezava z drugimi učnimi predmeti ni najboljša.« Takšna je ocena Evgena Kose. Ob tem pa je potrebno dodati, da so bili določeni koraki k spremembam že storjeni. Z uvedbo in posplošitvijo eksperimenta pri učenju jezikov se je izboljšala kakovost pouka. Kot je pokazala anketa, so z novo metodo učenja maternega jezika zadovoljni starši tako slovenskih kot madžarskih otrok. Pri tem pa se moramo zavedati, da se bo vsak otrok naučil toliko drugega jezika, kot ga bo potreboval. Najpomembnejši dejavnik pri tem pa je ustrezna motivacija. Od predstavnikov ljubljanske Filozofske fakultete smo tudi slišali, da pripravljajo poseben program specializacije za tiste prosvetne delavce, ki so končali višjo šolo. Poglobili naj bi predvsem svoje znanje iz didaktike narodnostnega šolstva. S. Edry STRANKINA SEKCIJA ROMOV V demokratičnem nemiru in rojevanju strank Romi na Pušči ne stojijo ob strani. Pohiteli so — morda prehiteli druge — in ustanovili sekcijo v okviru Socialistične zveze. Zavedajo se, da je sedaj pravi trenutek za borbo in izbori-tev mesta na politični sceni ter si tako zagotoviti, da bo slišan tudi njihov glas. Zaupajo v Socialistično zvezo in njeno moč na volitvah, zato so 24. januarja ustanovili svojo sekcijo. Pobudnik in njen sekretar je Jožek Horvat-Muc. »Socialistična zveza je bila tudi v sedanji organiziranosti vedno prva, ki je pomagala Romom na Pušči in drugim v Pomurju na vseh področjih, ki zanimajo sekcijo. Najprej smo sicer razmišlja- Zadnjih nekaj let organizirajo tradicionalne novoletne sprejeme za predstavnike verskih skupnosti Pomurja nekoliko drugače: vsako leto je organizator sprejema za vse predstavnike verskih skupnosti "roga občina. Letos je bila na vrsti ljutomerska. Še pred skupnim srečanjem so predstavniki za odnose z verskimi skupnostmi pri SO Ljutomer pripravili občinsko srečanje, se pogovorili o problemih (ki jih je vedno manj) in si ogledali MTT-jev obrat. Nato so se odpravili v Krkin ISIS, kjer so se srečali s predstavniki verskih skupnosti preostalih občin in predstavniki vodstev teh občin. Najprej so si ogledali to podjetje, nato pa še Mlekopromet in Ljutomerčana. Po vseh teh ogledih so se napotili v Banovce in tam jih je pozdravil Miro Steržaj, Predsednik SO Ljutomer. V svojem pogovoru je poudaril, da se od-"osi med verskimi skupnostmi iz leta v leto izboljšujejo in da je ved-no več takšnih nalog, ki jih lahko rešujemo skupno, saj se družba redno bolj ukvarja s človekom. V odgovor na ta pozdrav je dekan Alfons Korbun potrdil to oce-"° in prav tako ugotovil dobre in vedno boljše odnose med verskimi skupnostmi in družbo ter se zahvalil za prisrčen sprejem in predsta-V|tev gospodarstva občine Ljutomer. D. L. Nekontrolirano zaposlovanje v zasebnih podjetjih Na seji izvršnega sveta SO Gornja Radgona so v četrtek, 25. januarja, največ časa namenili zaposlovanju v občini v minulem letu. Žal so imeli na voljo le podatke od januarja do septembra 1989 in tako so Skupnosti za zaposlovanje upravičeno očitali prepočasnost pri zbiranju podatkov in s tem pri reševanju zadev. Število nezaposlenih se je močno povečalo prav v gomjerad-gonski občini. Oktobra je bilo 367 iskalcev zaposlitev, če k temu prištejemo še 124 delavcev, ki so jih podjetja označila kot ekonomski presežek, ter delavce, ki bodo ostali brez zaposlitve po stečajih in likvidacijah, bo ta številka precej večja. V zadnjem času so se pojavila številna nova, predvsem zasebna podjetja. Pričakovali bi, da bo s tem tudi več novih delovnih mest. Žal pa ni tako. Za »normalno« zaposlovanje so tukaj majhne možnosti, je dejal gost iz odgovorne ustanove iz Murske Sobote. Delo na črno je vedno pogostejše. Na tak način se preživlja tudi polovica iskalcev zaposlitve, je menil podpredsednik izvršnega sveta. Ugotoviti bi morali, kdo si-resnično zasluži denarno podporo, komu je potrebna, ker je ogrožena njegova socialna varnost? Trg delovne sile mora obstajati, če se želimo »igrati podjetništvo«, smo še slišali na zadnji seji gornjeradgonskega izvršnega sveta. Žal bo izbira bolj skromna, saj bodo na njem le N KV delavci, tako da bo to bolj trg socialno goroženih. SEJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA bbp Lendavski »socialisti« o svojem delu Za neodvisnost informiranja „ Socialistična zveza — SZDL — Zveza socialistov? — Priprave na volitve — 200 elanov Pomurske družbenopolitične skupnosti naj zagotove 25 odstotkov — Denar naj bi nakazovali mesečno — Soglasje programski zasnovi domačih medijev. Tretja seja lendavske občinske organizacije je bila namenjena številnim programskim vprašanjem. Tako so delegati razpra-v'jali o delu v preteklem letu, o načrtih »za boljšo kvaliteto ži-v'jenja v občini«, pa tudi o pripravah na volitve. Socialistična zveza je pred Kratkim postala stranka. Vendar še vedno marsikaj v njeni organi-riranosti ni razčiščeno. Tako je tudi z imenom. Bomo poslej ime- li Socialistično zvezo, SZDL ali Zvezo socialistov? O tem bodo najbrž tekle razprave vse do novembra, ko naj bi bil strankin kongres. V Lendavi menijo, da bi bilo najbolj pravšnje ime Socialistična zveza, saj se v njene vrste še vedno vključujejo tudi skupine, kolektivni člani, ne samo posamezniki. V Lendavi je tako izjavo o nadaljnjem sodelovanju podpisalo kar nekaj organizacij: gasilska zveza, zveza prijateljev ^ni zbor 00 z®5 DELAVCEV’ zaposlenih pri zaseb- Sindikat nepogrešljiv v Os ^boški občini je pri zasebnih obrtnikih zaposlenih 868 delavcev, Predla10- or8an'zac'j° žSS pa jih je včlanjenih komaj 40 odstotkov — •*— ^"'k izvršnega odbora ponovno Zoltan Zauneker darstva n°^ delavci 'n obrtniki niso vselej vzorni. Težave gospo-jih deF Se ka^eJ° tudi v obrti. Obrtniki ne poznajo dovolj pravic svo-nega 0^ev' Je ,e nekaj poudarkov iz poročila o ugotovitvah izvrš-sobošk bora.s'n ko si daleč na koreni ^ač.eujaš ceniti slovenske r°dne T T spoznavati lepote 'istim cCZ skozi primerjavo s ’ ar vidiš po svetu.« oddaje ° raze*enite eno uro vaše odmevi?" "am zaupate, kako je z s,ušalstvom°? med slovenskim po' kavic?Č"e se z avizom: glas ku-Šmiher 'n začetek melodije V predni m" eno kajžico imam. Po tuan vključiti naj- kratko - tminutna poročila in 'mamoSP°^no oddajo. Na srečo mo tako, da dobiva- Ljublia ' ,ud' 'z Slovenije, z radia znanjeni"’ J" so n^' r°jaki se‘ mi dogodi.- omačimi in svetovni-Pa je L- V sl°venščini. Največ bo i2 d Ja za to, da vrtimo glas-goče in kolikor je mo- je še L “samo vsem ugoditi. Tu za najmlajše, pa nimi usn ■ Po?ovori s posamez-osebn L FEBRUARJA 1990 STRAN 5 kmetijska panorama Podcenjeno čebelarjenje Lanska čebelarska bera je bila ena najslabših v zadnjih letih, čebelarstvo pa so pestile tudi številne druge težave, zato je ta dejavnost vedno manj zanimiva, so ugotovili na občnem zboru Zveze čebelarskih društev Murska Sobota, ko so ocenjevali opravljeno delo v minulem letu. Zlasti tisti čebelarji, ki čebel ne prevažajo na pašo, se ne morejo pohvaliti z boljšim dohodkom, saj so bile lani cene medu izredno nizke, material, ki ga uporabljajo, pa se je nenehno dražil. Izdatki so veliki, zato se tudi zmanjšuje število organiziranih čebelarjev. Kljub temu pa se je število panjev v primerjavi s predlani povečalo in nekaj čez 300 članov je gospodarilo z 10.100 čebeljimi družinami. Ob ekonomskih so čebelarje v lanskem letu pestile tudi zdravstvene težave, saj so se pojavila nekatera nova žarišča čebelje kuge in v petih krajih so odkrili 15 okuženih čebelarstev. Ker te bolezni ni moč zdraviti, je treba vso pozornost nameniti preprečevanju, zato. čebelarji posebno pozornost posvečajo izobraževanju svojih članov. V preteklosti so organizirali že veliko predavanj, zato so se na občnem zboru dogovorili, da bo v prihodnje teh predavanj manj, morajo pa biti zato bolj kakovostna. Zveza čebelarskih društev Murska Sobota je bila lani tudi organizator republiškega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev, ki je dobro uspelo, vzgoji mladih članov pa bodo tudi v prihodnje namenjali posebno skrb. Zveza še vedno nima rešenih prostorskih problemov, kar otež-koča zbiranje medu in razdeljevanje reprodukcijskega materia- la, posebej pa so opozarjali tudi na zavlačevanja pri izplačilu čebeljih pridelkov, saj inflacija tudi čebelarjem ni prizanesla. Tudi plemenilna postaja, s katero razpolaga zveza, je premalo izkoriščena, saj bi se dalo več kakovostnih matic vzgojiti tudi doma. Čebelarji so prav tako opozarjali na težave pri razdeljevanju pasišč, na visoke stroške za preglede čebeljih družin, pri čemer so prizadeti predvsem čebelarji prevaže-valci, prav tako pa tudi na visoke dajatve pri zavarovanju prevoznih čebelnjakov. Ce so uspeli najti skupni jezik s cestnim skladom, saj plačujejo le polovični prispevek, pa jim to ni uspelo z Zavarovalno skupnostjo Triglav, ki zaračunava zavarovanje za celo leto, čeprav vozila čebelarji uporabljajo največ pol leta. Razrešitev tega vprašanja bo tudi ena od osnovnih nalog v prihodnjem obdobju. Ludvik Kovač Bio hrana iz Lendave? Predstavnik ljutomerskega podjetja Mikrokozmos je prejšnji teden na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava predstavil zamisel o pridelovanju tako imenovane bio hrane na območju lendavske občine. Idejo je izvršni svet podprl in naročil izdelavo naložbenega programa, ki naj bi bil nared v mesecu dni. Za pridelovanje žitaric in vrtnin so v Lendavi že nekako zagotovili 7 hektarjev površin v bližini hotela Lipa. Ker pa pridelki ne bodo zadoščali za potrebe prehrane gostov, še posebej pa ne, ko bodo uredili turistično vas (med Lendavo in Trimlini), bodo skušali pritegniti v pridelovanje poljščin, ki jih ne bodo škropili s kemičnimi sredstvi, s takimi pa tudi ne bodo gnojili, tudi kar največ kmetov. Zavedajo pa se, da to ne bo lahko, kajti tudi kmetijci lendavske občine so se že močno navadili na pospešeno pridelovanje (kemična gnojila in zaščitna sredstva) ter s tem na visoke pridelke. Pri naravnem načinu pridelovanja (hlevski gnoj, izžiganje plevela) so pridelki veliko slabši, vendar pa je možno take prinelke na trgu ovrednostiti po precej višjih cenah in se tako računica izide. Sploh pa ima pridelovanje bio hrane veliko priložnost, saj smo že vsi bolj ali manj siti — strupov. V Lendavi bodo zdaj vzeli vzorce zemlje zaradi analize, da bi ugotovili sestavo in nasičenost s strupi, pravo bio hrano pa bodo lahko pridelali postopoma — približno po štirih letih. Š. Sobočan CENE NA NOVOSADSKI BORZI Najbolj se draži koruza Potem, ko smo po uveljavitvi reformskih ukrepov zvezne vlade pričakovali, da se bodo tudi cene kmetijskih pridelkov umirile, pa je v praksi povsem nasprotno. To, da se živina še naprej draži, niti ne preseneča, saj je njena cena odvisna od cen krmil, bolj pa skrbi podatek, da se dražijo kmetijski pridelki, ki so že zdavnaj v skladiščih. Ce je še pred dvema tednoma na novosadski borzi veljal kilogram koruze od 2,00 do 2,30 dinarja, je koruza zdaj že dosegla ceno od 2,55 do 2,70 dinarja za kilogram. Da bi umirili cene koruze na domačem tržišču, nekateri zahtevajo intervencijski uvoz, torej brez plačila carine, saj bi bila uvožena koruza tako cenejša. V Gospodarski zbornici Jugoslavije pa so drugačnega mnenja in se zavzemajo za svoboden režim uvoza, kar pomeni plačilo carine ter 35 odstotkov davka ter še dodatne 3 odstotke davka za financiranje JLA, tako uvožena koruza pa ne bo nič cenejša od domače. Ostale cene kmetijskih pridelkov pa so se na novosadski borzi minuli teden gibale takole. Merkantilna pšenica lanskega letnika je veljala od 1,70 do 1,80 dinarja za kilogram, ječmen za živinsko krmo pa od 1,90 do 2,00 dinarja za kilogram. Sojine tropine s 44 odstotki beljakovin so prodajali po 3,90 do 4,00 dinarje kilogram, sončnične tropine s 33 odstotki beljakovin po 1,76 dinarja, ribjo moko s 64 odstotki beljakovin po 8,20 dinarja, mešanico mletih žit pa po 1,60 dinarja kilogram. Pitani prašiči belih mesnatih pasem so bili po 17,00 do 19,00 dinarjev kilogram žive teže brez odbitka kala, izločenp krave holstajn-ske pasme so bile po 13,00 dinarjev kilogram žive teže z odbitkom 6-odstotnega kala, mlado pitano govedo simentalske pasme za nadaljnje pitanje (270 do 290 kilogramov) pa je bilo po ceni 24,50 dinarja za kilogram. Na novosadski borzi so tokrat ponujali tudi beli kristalni sladkor standardne kakovosti. Kilogram je veljal 8,65 dinarja. L. Kovač VSESTRANSKA UPORABA SADJA Poleg sveže uporabe sadja se ga veliko predela na več načinov, in sicer: sadno vino sadni kis žganje zamrzovanje sadni sok sadje v sladkorju sušeno sadje SADNO VINO je znano pod različnimi imeni — jabolčnik, talkovec, pri nas na Goričkem mu tudi pravimo kar mošt. Ta pijača je bila nekdaj skoraj glavna pijača poleti in pozimi za kmečkega in fizičnega delavca. Tudi danes se še pije ta mošt, ki pa je včasih zelo slabe kakovosti. Z ustreznim načinom predelave lahko dobimo zelo dober mošt, ki ga lahko pijemo več kot samo za žejo. V mnogih zahodnih državah je sadno vino tudi tržno blago (v Zahodni Nemčiji približno 45 milijonov litrov) in se lahko kupi v vsakem gostinskem lokalu ali trgovini. Okrog 90 % je jabolčnega in hruškovega vina, preostalo so vina iz ribeza, jagod, višenj in drugega sadja znana pa so tudi peneča se vina (Francija). Sadje ne sme biti nagnito, če je umazano, ga operemo in odcedimo, da se osuši. Cas od mlina do stiskalnice in soda naj bo kratek. Tudi mošt za sadno vino (tako kot vinski mošt) moramo obvezno žveplati in zbuditi alkoholno vrenje. Vrenje To je zelo pomemben faktor za kakovostno sadno vino. Po potrebi moramo mošt tudi dosladkati. Sod mora imeti obvezno vrelno veho ali mora biti omogočeno sproščanje ogljikovega dioksida — CO2 na drug način iz soda in preprečevanje vstopa kisika v sod. Vrenje naj bi bilo končano v 4 do 6 tednih, to velja za jabolčno in hruškovo vino, pri drugih vinih je vrenje daljše. Vrenje moramo spremljati, temperatura v prostoru ne sme biti nižja od 16° C. Ce je vrenje slabo, lahko dodamo tudi kvasovke, vendar moramo skrbeti, da se ne ustavi. Posebno se rado ustavlja vrenje hruškovega mošta (premalo dušičnih hranilnih snovi). Tako sadno vino ima pribl. 5—6,5 % alkohola, če ga ne dosladkamo. Pretok Kvasovke po končanem vrenju odmrejo in se sesedejo na dno soda. Vino še čisti in potem ga moramo obvezno takoj pretočiti. Pazimo, da vino čim manj zračimo. Cisti sod moramo žveplati (I žvepleni trak na 100 1 prostornine). Sod mora biti napolnjen do vrha. Zaradi nižje stopnje alkohola moramo biti pri jabolčnem in hruškovem vinu previdnejši, kot pri vinu z višjo stopnjo alkohola. Ravno tako moramo skrbeti, daje sod vedno poln in ga dolivamo. Sod, iz katerega pijemo, mora imeti pipo, pijače ne smemo jemati s cevjo iz gume ali plastike. Sodi morajo biti zelo čisti, kar je najvažnejše za neoporečno vino. Ce dobro kletarimo, je sadno vino dobra osvežujoča pijača, mora pa biti iz poznih sort jabolk in hrušk. Napake vina in bolezni Tako kot pri vinu iz grozdja, poznamo tudi pri sadnem vinu napake in bolezni. Ko odpremo sod, smo lahko včasih razočarani. CIK je posledica ocetnokislinskega vrenja (etilni alkohol prevreva v ocetno kislino). Ce smo naredili vse, kar je nujno, predvsem če je sod poln, do cika ne more priti. Porjavenje . Če na zraku porjavi, je v vinu premalo žvepla. Vino pretočimo in ga žveplamo. Kan je ena najpogostejših bolezni sadnih vin, predvsem zaradi nizke stopnje alkohola. Po domače pravimo kanu kar »bersa«, to je bela prevleka (mezdra) na površini. Glivice se hranijo s sadnimi kislinami in potem je pijača manj kisla. Bolno vino moramo takoj pretočiti (prek pipe) in sod dopolniti. Vlečljivost je prav tako pogosta bolezen sadnih vin. Rada se pojavi, če je bil prvi pretok prepozen, to je bakterijska bolezen. Tako vino moramo močno prezračiti (lahko tudi prek čiste brezove metle), sod doliti in seveda žveplati. SADNI KIS Govorili bi o jabolčnem kisu. Naraven kis nastane po kisanju blagih alkoholnih tekočin z ocetnokislinskim vrenjem. Kis se pridobiva na več načinov: iz sadjevca (jabolčnika), iz jabolčnih tropin ali iz zmletih divjih jabolk. V vseh primerih nastane ocetna kislina, ki je glavna sestavina kisa, po naravni poti z delovanjem ocetnokislinskih bakterij. V kisu je več vrst sestavin, pravimo jim ekstrati; to so rudninske snovi, barvila, aromatične snovi, snovi, ki vsebujejo dušik itd. V teh snoveh moramo poudariti prednost naravnih kisov. Ugodno vplivajo na prebavne sluznice, telo pa oskrbijo s fiziološko pomembnimi sestavinami. Zato tudi jabolčnemu kisu po svetu pripisujejo velik zdravilni učinek. Na žalost pa se domačega kisa pri nas ne da kupiti v trgovinah, pripravimo si ga lahko le doma. Naše kisarne izdelujejo različne kise, vendar pravi domači kis lahko naredimo le sami. V kisar-nah nardijo kis že po 8 dneh, medtem ko traja izdelava domačega kisa več mesecev, pravo vrednost pa dobi po drugem letu. Naravni jedilni kis naj bi imel okrog 4 % kisline. KMETOVALCI - POZOR! V februarju se pričnejo TERENSKA TESTIRANJA njivskih škropilnic ter škropilnikov oz. pršilnikov, ki jih uporabljate za kemijsko zaščito rastlinja v vinogradništvu in sadjarstvu. Testiranja potekajo pod pokroviteljstvom in v organizaciji Zadružne zveze Slovenije in so letos prvič BREZPLAČNA. Podrobnejše informacije o kraju in času testiranja v Vašem kraju Vam je dolžan posredovati kmetijski pospeševalec Vaše zadružne enote. Če se testiranja v vašem kraju ne boste mogli udeležiti, vam je na voljo brezplačen test vašega stroja v servisni delavnici Draga COLNARIČA v Lukavcih 47 Križevci pri Ljutomeru, tel. 87590, do konca julija. Naj se izpolni geslo EKONOMIJA IN EKOLOGIJA v kmetijstvu — tudi z Vašim sodelovanjem. lep pozdrav! ZELENI Pomurja 1. Kis iz jabolčnika Ponekod se še najdejo posebni sodi za pridobivanje kisa iz jabolčnika ali celo iz alkoholno prevretih zdravih sadnih odpadkov. Ti sodi so v zgornjem delu ožji in odprti, tako da ima dostop veliko kisika, ki je nujen za delovanje ocetnokislinskih bakterij. Hitrost kisanja je odvisna od temperature (okrog 30° C), prostora ih velikost površine, ki jo kisamo tako da ima dostop čim več zraka. Odprtino moramo pokriti s pokrovom, tako da preprečimo dostop vinskim mušicam. Te se lahko razmnožijo, če kisamo v nehigienskih prostorih in posodah. Kisanje v navadnih sodih (samo polovica napolnjena) je počasnejše, ker je manjši dostop zraka. Na začetku kisanja je dobro, da vlijemo v tekočino nekaj skisanega (močno kislega) vina, v katerem je veliko ocetnokislinskih bakterij. S takim, seveda drugače zdravim vinom, cepimo pripravljeno tekočino v kis. Ob kisanju se napravi na površini mreni-ca (opna), kije ne smemo poškodovati. Pri kisanju se lahko razmnožijo tudi nezaželene bakterije. Te naredijo debelo sluzasto opno (mreno). Tako se prepreči dostop zraka in s tem se kisanje prekine, do česar pa pride le, če nismo omogočili dostopa zadostne količine zraka. Ko je tekočina zadosti kisla (ugotavljamo z usti — okus), lahko polovico tekočine (kisa) odvzamemo z gumijasto cevjo in dodamo sveži jabolčnik prav tako prek cevi, da ne poškodujemo opne, ki jo tvorijo ocetnokislinske bakterije. 2. Kis iz jabolčnih tropin Na pol ali popolnoma stisnjene tropine, ki ne smejo biti drobno mlete (mlini na žago niso primerni), nasujemo v kad. Vsa masa mora jbiti v toplem prostoru, posoda pa pokrita tako, da ima dostop zrak, ne pa vinska mušica. Ko dosežemo temperaturo mase okrog 30—35°C, nalijemo na vso maso čisto vodo s temperaturo okrog 30° C. Po dveh, treh tednih vzamemo vzorec in ga poskusimo. Ko začutimo kislino (po okusu) stiskamo. Tekočino damo v sod, ki ne sme biti prepoln, ali v večje steklenice (pletenke). Odprtina mora biti prekrita z gazo, tako da ima zrak dostop in je s tem omogočeno normalno delovanje ocetnokislinskih bakterij. Po nekaj mesecih, ko doseže kis okrog 4 % kisline (okus kupljenega jedilnega kisa), ga filtriramo ali precedimo prek navadnega papirnega filtra. Napolnimo ga v steklenice, kjer zori in pridobiva kakovost. Največjo vrednost dobi v drugem letu. Daleč najboljši kis z zdravilno močjo dobimo iz divjih jabolk. Ta način pridobivanja je težji, ker je jeseni že hladneje. Kis pa pridobivamo iz jabolčnika spomladi oz. poleti, ko je jabolčnik že čist in vreme toplo. Pri nas je veliko odpadnih jabolk, iz katerih bi se dalo narediti marsikaj. Potrebna je dobra volja in nekaj truda in na mizi imamo lahko vsak dan naravni kis. Doma narejen kis ima svoj vonj in okus, vendar izredno vsestransko prednost. Zato nekaj sadja namenimo za zdravo prehrano — domači kis. 3. Kis iz divjih gozdnih jabolk Posebno kakovosten in z velikim zdravilnim učinkom je kis iz divjih jabolk, ki rastejo predvsem v zdravih gozdovih. Teh gozdov je v Sloveniji malo, so pa v osrednji Bosni, na Velebitu, v Črni Gori in nekaj tudi na Goričkem, tam, kjer ni v bližini težke industrije — prevelikega onesnaževanja zraka. Te jablane rodijo skoraj obvezno vsako drugo leto, plodovi pa imajo zelo malo soka. Včasih so potrebni 4 kg jabolk za 1 1 tekočine. Te jabolke je potrebno mleti zelo drobno in jih takoj stisniti, vendar ne precejati, v tekočini naj ostane čim več drobnih delcev. Gosti sok naj stoji v odprti posodi okrog 6 mesecev. Pravo kakovost dobi v tretjem letu. Ta kis potem za solate obvezno redčimo z vodo. Z njim lahko celimo rane, pijemo ga z vodo proti raznim bakterijam v prebavnih organih, ima zdravilno moč. Iščimo divje jabolke v gozdovih (najbolje čim globje v gozdu) in naredimo si zdravilni kis. Posebno v švicarskih Alpah in drugod je ta kis obvezen v vsaki gorski kmetiji — družini. Vlado Smodiš Gnojenje vinske trte Načini gnojenja z mineralnimi gnojili Načini gnojenja z mineralnimi gnojili Mineralna gnojila lahko raztrosimo po površini vinograda na več načinov: — ob trsu, po celi površini vinograda, — v pasovih. Prvi način gnojenja ni najboljši, ker so v rodnem vinogradu korenine razporejene v širšem prostoru, kot pa gnojimo. Prav zaradi tega, se nam ob takem gnojenju več let zaporedoma zgodi, da se nam korenine razvijejo v prav ozkem pasu ob trsu. Tu pa jih z obdelavo poškodujemo. Korenine so tudi plitveje, zato na njih lahko vplivata tudi suša in zmrzal, posebno še v zimah brez snežne odeje. Drugi način gnojenja je skoraj najboljši, saj ga lahko opravimo tudi strojno, vendar je težja vdelava gnojila v tla. Če pa trosimo gnojilo samo v pasovih (medvrstni prostor), kjer je tudi največ sesalnih koreninic, korenine so tudi v večji globini, ni nevarnosti, da jih z obdelavo poškodujemo. Glede globine vnašanja mineralnih in tudi organskih gnojil naj bi veljalo, da bi jih morali zaradi slabe pomičnosti fosfornih in kalijevih gnojil v tleh čim bolj približati največji masi korenin, ki so na globini 25 — 60 cm. Največ vprašanj v praksi pa je o tem, kako pridejo hranila do korenin trte v zatravljenih vinogradih, ki jih ne obdelujemo. Prvi pogoj, da lahko zatravimo vinograd, je, da je bilo založno gnojenje opravljeno temeljito, kajti drugače trta prva leta po zatravljenju lahko trpi pomanjkanje. Trave oziroma pleveli in njihove korenine so posrednik pri prenosu hranilnih'snovi s površine tal do korenin trte. Ko te naše posredne koreninice odmrejo, ostane v tleh organska snov, ki se še naprej razgrajuje, v tleh nastajajo luknjice, v katere prihaja zrak, ki potem v vodi raztopljena hranila premešča v globlje sloje. V zatravljenih vinogradih se korenine trte tudi čez leta preselijo v višje plasti, kjer je več hranil. Načini gnojenja s hlevskim gnojem Hlevski gnoj lahko dodajamo trti na naslednje načine: — v jamo, ki jo izkopljemo ob trsu, — v brazdo po sredini medvrstnega prostora, — v pasovih, — po celi površini. Prvi način ni najbolj primeren iz istih razlogov, kot sem jih omenil pri načinih gnojenja z mineralnimi gnojili, kajti vinska trta sprejema hranila prek koreninskih laskov, ki so na koncu korenin oziroma koreninic, teh je največ v sredini medvrstnega prostora. Boljši način je zaoravanje hlevskega gnoja po sredini medvrstnega prostora. Hlevski gnoj v težjih tleh zaoravamo plitveje, kot na lahkih tleh. Kajti hlevski gnoj, posebno se, če ni dovolj dozorel, potrebuje dosti kisika (zraka) za nadaljnjo razgradnjo, tega pa je več v gornjem sloju tal-Ostala dva načina sta tudi dobra, vendar zahtevata več strojnega oziroma ročnega dela, da gnoj zaorjemo oziroma podkopamo (nadaljevanje prihodnjič) inž. E. Novak STRAN 6 VESTNIK, 1. FEBRUARJA 1990 gospodarstvo Bogatega tujca ni, hotel pa se še vedno gradi Po izidu referenduma, ko je bilo očitno, da so zaposleni za samo-tojnost Moravskih toplic, je prva misel vseh veljala nadaljnji gradnji motela Ajda. Nič se ni spremenilo ne prvi dan, ne drugi in ne tretji... °rej so nas le strašili, so mnogi pomislili. Seveda pa to ni tako prepro-to. Najlažje bi bilo seveda prekiniti z gradnjo, odpovedati službo in Stavka pri obrtnikih IZ SKRAJNOSTI V SKRAJNOST! 'repustiti vse skupaj usodi. Evgenu Kisilaku, vršilcu dolž-tosti direktorja v podjetju v usta-tavljanju Moravske Toplice, ®o postavili nekaj vprašanj o tajpomembnejših nalogah, ki jih morajo opraviti: »Ta trenutek je najpomemb-tejše, da poslovno življenje poteča normalno. Sedaj smo podjetje ' ustanavljanju, zato je potrebno spremeniti tudi vse samoupravne tkte. Tu je delitev premoženja, tomisije so že imenovali, dogo-'arjamo pa se tudi o prehodu ioločenega števila ljudi iz skup-iih služb v Radenski v Moravske oplice. Vemo, in to smo vedno Ponavljali, da je naša najpo-uembnejša naloga, da v dobrega ?ol leta zgradimo hotel A kate-?°rije. Ker smo se ločili od Ra- ne bi bili jutri na tržišču sovražniki. Oboji smo tako majhni, da lahko skupaj naredimo več, kot pa če bi vsak hodil svojo pot. Poslovno življenje in poslovne učinke pa si bo moral vsak krojiti sam. Deloma tudi zato, ker je bila to volja in želja ljudi. Referendum je bil dvakrat organiziran in obakrat so bili rezultati enaki.« Voljo ljudi je treba upoštevati, čeprav je mogoče za to neprimeren čas — gradite hotel. Ali bi bila rešitev partnerstvo, sovlaganje? »Partnerja intenzivno iščemo že nekaj let, vendar moram povedati, da ga v tujini nismo našli. Danes lahko v tujini najdete partnerja za klasični kreditni odnos, ne pa za odnos v kakovost- * * da । J® P°d streho, gradbenikom pa gre na roko tudi mila zima, tako ko nemoteno nadaljujejo z deli. genske, je tačas najpomembnej-šc, da najdemo sredstva in zapre-m° finančno konstrukcijo. Če te-ga ne bi storili in ga ne bi uspeli dograditi, po drugi strani pa bi bile obveznosti zaradi hotela čedalje večje, bi naslednjih nekaj et ekonomsko težko shajali. Upajmo, da bomo ta sredstva na- Prizadevajo si tudi občina, anka, pa tudi republika, tako . a naj bi bil hotel v pol leta zgra-rit 'n posta' poslovno učinko- sedaj naloga celotne murskosoboške občine? »Tako je. To je sedaj naloga celotne murskosoboške občine in ,e le nas, kajti 150 novih zaposli-,ev Je pomembnih za vse. Pa ne e občina, precej smo vključevali ud' najmočnejše republiške organe. Čeprav je prišlo do izloči- e iz Radenske, bodo neke po-°vne vezi morale ostati. Da si nejšem smislu, da bi kdo sovlagal. Tudi doma smo že iskali partnerje. Nekatere stvari so v začetku dobro kazale, potem pa seje vendarle izkazalo, da denarja za sovlaganje ni. Mi si veliko obetamo od razvojnega dinarja in sredstev FNP, ki naj bi jih prispevala republika. Vendar se moramo zavedati, da tudi teh ni toliko, kolikor se jih išče. Dobi jih tisti, ki je hitrejši.« Mnogi računajo na ta sredstva in kakšne so realne možnosti Moravskih toplic, da jih dobijo? »Možnosti so, vendar je odvisno od tega, kako je kdo hiter. Denarja je na voljo dosti manj, kot pa bi ga potrebovali. Zelo pomembne pa so tudi poslovne vezi s posameznimi podjetji oziroma firmami v Sloveniji.« Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov Resda je precej tvegano biti neposlušna ovčica, toda kadar človeku prekipi, pač prekipi. V mislih imamo lansko stavko ' delavcev pri dveh obrtnikih soboške občine. Zdaj so spori zglajeni, kar pa ne pomeni, da se ne bodo še kdaj ponovili. Tudi ni jamstva, da ne bodo vznikli še kje. Najpogostejši vzrok utegne biti osebni dohodek. Po kolektivni pogodbi morajo biti osebni dohodki v januarju (brez dodatkov za delovna I leta) za najbolj enostavno delo nekvalificiranega delavca 2 320 dinarjev; za delo pol-kvalificiranega delavca brez strokovne izobrazbe 2 552 dinarjev; za delo, ki zahteva končano poklicno šolo 3 016 dinarjev; za delo, ki zahteva poklicno šolo oziroma 2-let-no po srednjem programu 3 944 dinarjev; za delo, ki zahteva izpit za visoko kvalifikacijo, mojstri, delovodska in srednja šola, 4 640 dinaijev; za delo, ki zahteva končano višjo šolo ali prvo stopnjo fakultete, pa mora biti januarska plača 5 336 dinarjev. In naposled še delo, kjer je potrebna visoka šola oz. fakulteta — tam mora biti prihodnja plača najmanj 6 264 dinarjev. Nanizali smo zneske, ki so predpisani za obratovalnice, ki dosegajo dobre poslovne uspehe. Delodajalec pa ima seveda še druge obveznosti: plačilo prispevkov, davkov, prevozov na delo in z njega, nadomestilo za topli obrok. Te dodatne obveznosti so menda dvakrat višje kot osebni dohodek. Enake obveznosti kot družbena podjetja! Seveda pa obrt ni v privilegiranem položaju in marsikje deli usodo družbenih podjetij. Konkretno: obrtnik, ki je izdeloval določene sestavne dele za stroje kakega družbenega podjetja, lahko pride na boben hkrati s tem podjetjem, če prodaja ne gre. In marsikje ne gre več, vsekakor pa ne tako kot nekoč. Težave so tudi v storitvenih dejavnostih. Skratka: kriza je tudi v drobnem gospodarstvu, zato bodo nekateri obrtniki le s težavo izplačevali osebne dohodke, kot jih veleva kolektivna pogodba. In kaj tedaj? Stavka? Tam, kjer ni, ni mogoče vzeti! Torej bo v upravičenih primerih treba biti zadovoljen tudi z najnižjim zneskom, ki zagotavljaj?) gmotno in socialno varnost. To je tako imenovani zajamčeni osebni dohodek, ki znaša od 1. januarja tega leta 1 600 dinarjev. Zaradi slabe plače pa tudi ne kaže hiteti z odpovedjo, kajti skoraj nič možnosti ni, da bi se lahko delavec, doslej zaposlen pri obrtniku, zaposlil v družbenem podjetju. Veliko boljše je, če pač posel ne gre, da da odpoved obrtnik, saj ima v takem primeru ' nezaposleni delavec pravico ; do denarnega nadomestila, ki ga mora v mesecu dni uveljaviti na skupnosti za zaposlovanje. Š. Sobočan Povsod po Jugoslaviji, pa tudi v Pomurju so se brezcarinske prodajalne razpasle kot gobe po dežju. Tik pred novim letom 1990 smo dobili sedmo tovrstno trgovino. Njihova širitev se je začela z letom 1986, ko je bilo po 222. členu carinskega zakona dovoljeno odpirati brezcarinske trgovine v hotelih najvišje kategorije in turističnih naseljih. V hlastanju po devizah so se trgovine z blagom iz uvoza pojavljale v različnih hotelih in mestih, ne le turističnih. In to je »motilo« trgovce, ki so morali prodajati blago po višji ceni, saj so morali vanjo všteti tudi carino in davke. Z odpiranjem brezcarinskih trgovin (tudi na najbolj nemogočih prostorih) smo tako pretiravali, da jih je menda že 1700, od tega jih je na mejnih prehodih le nekaj čez 200. V njih je zaposlenih čez 6 tisoč prodajalcev (menda pa imajo v ZDA le okrog 130 brezcarinskih trgovin). In sedaj v drugo skrajnost! Z majem (ali septembrom) naj bi bile v Jugo- Hiši! 09TV »vrv 62^ Dolores Pučnik (Brodokomerc) meni, da bi pri uvajanju novih zakonov morali upoštevati strukturo kupcev. slaviji dovoljene brezcarinske trgovine le na mejhnih prehodih, letališčih in pristaniščih. Štiri Kompasove trgovine v Pomurju (zadnja je bila odprta decembra na mednarodnem mejnem prehodu Kuzma oziroma Sotina) niso v nevarnosti, zaradi spremembe predpisa se jim obeta še večji promet. Kljub temu pa se jim takšna poteza države ne zdi pravilna. Tatjana Drexler, ki je v Mejnem in turističnem servi- su Kompas v Gornji Radgoni odgovorna za trgovine, je dejala: »Z večjim številom brezcarinskih trgovin se je količina blaga na policah zmanjševala, vendar mi večjih problemov z dobavo nismo imeli. Z zakonom, ki se pripravlja, bo položaj trgovin v notranjosti povsem drugačen. Opazili smo, da se zaradi tega zadnje čase pojavljajo principali (trgovska podjetja), pri katerih prej nismo mogli dobiti blaga, zdaj pa nam ga ponujajo. Verjetno si želijo zagotoviti odjemalce za naprej. Če bo ta zakon res tako selektiven, kot se napoveduje, bomo imeli pri nas povečan promet, vendar se tega ne veselimo, ker vemo, kakšne naložbe so povezane z odprtjem vseh teh trgovin.« Brodokomerc Reka ima v Pomurju dve brezcarinski trgovini' — v Moravskih Toplicah in od lani tudi v Blagovnici v Murski Soboti. V Naravnem zdravilišču Moravske Toplice so jo odprli 1987. leta in najbolj so je bili veseli gostje iz sosednje Avstrije. K njim le redko zaidejo domači kupci. Dolores Pučnik meni, da bi to morali upoštevati pri odmerjanju višine davkov: »Dosti ljudi postavlja vprašanje, kaj bo po uvedbi novega davka? Ne morem dati odgovora, ker še sami ne vemo, kaj bo. Nekaj se govori, da bi se trgovine specializirale. 90 odstotkov naših kupcev je tujcev. Za našo trgovino in za Moravske Toplice bi takšen ukrep pomenil veliko izgubo. Tu je velik turistični center, prikrajšani pa bi bili gostje. Neko selekcijo bi morali narediti in ne metati vse v isti koš.« Trgoumag Brodooskrba, ki se po novem letu imenuje HI-STRIA INTERNATIONAL TRADE Umag, je v Pomurju potegnil najkrajši konec. Trgovino so odprli v obnovljeni Jurševi kleti v Gornji Radgoni konec decembra lani in še do danes je ni- Brigita Feher, vodja izmene v Kompasovi brezcarinski trgovini v Dolgi vasi. Na njihovih policah je precej domačega blaga, predvsem žganih pijač, kave in meda. Lendava Ustanavljajo mešano podjetje Med Ino Nafto Lendava in madžarsko firmo Falco potekajo razgovori o ustanovitvi mešanega podjetja Multiplast, ki naj bi ga zgradili v Sombotelu. V kratkem bo parafirana ustanovitvena pogodba, ki naj bi začela veljati po 31. januarju letošnjega leta. Podpisati bo potrebno še nekaj dodatnih aktov, ki so pogoj za pravno veljavnost ustanovitvene pogodite. V Ini Nafti menijo, da večjih težav ne bo in da bodo ustanovili mešano podjetje že letos. Jani D. so uspeli založiti tako, kot bi bilo potrebno. Oglašajo se predvsem domači kupci, ki pa pogrešajo tehnično blago iz uvoza. Poslo-vodkinja Kristina Šajnovič se zaveda, da se brezcarinskim prodajalnam v prihodnjih mesecih ne obeta nič dobrega. Ali država deviz res več ne potrebuje ali pa je spet prevladalo mnenje monopolnih trgovskih organizacij? Seveda že razmišljajo o morebitni specializaciji, kaj naj bi to bilo, pa še ne vedo. Verjetno pa se jim zaradi lepih prodajnih prostorov in bližine meje ni potrebno bati za promet. Nekaj trgovin bodo spremenili v prodajo luksuznega domačega blaga, tujce pa bodo privabili z vračanjem prometnega davka. Kljub vsemu pa jih bo kar precej moralo zapreti svoja »brezcarinska vrata«. In za konec še tole: sredi januarja so začeli prodajati v pomurskih brezcarinskih trgovinah blago tudi za dinarje. Prodaja se kljub temu ni povečala! Bernarda B.-Peček Foto: Nataša Juhnov SPOSOBNI DELAVCI SOBOTE NE BODO OSTALI NA ULICI Sobot ' družbenega podjetja Sobota iz Murske dročje financ imenovalo Temeljno sodisče v ska i„ *prav!i»jo več vrst obrtnih storitev, mizar- Murski Soboti, je povedal. tje SobotPe'niŠka.dela’ delaj° Pa ‘udi vr¥i Podie- bilanco z dne Za re a 1e zdaJ v stečajnem postopku. nalna J?^an'zacijo Delovne organizacije komu-Sobota rtna> vrtnarska in tapetniška dejavnost no Or_ s? Se v decembru 1988. Omenje- štiri dru1"^3”'-*0 so marca '989 reorganizirali v solidarnZ .na D° hkrati pa seje začel postopek bota vod ” Postopek v nekdanji DO So- "Umre? .po slarem zakonu. 22. decembra je 'zgub'"*Ce • Ve^ap nov zakon. manjša "n Pin pos'ovanju je zdaj že bistveno Zaradi L , .8°f°čne obveznosti podjetja Sobota, konverfK ?n^ Je š'a slednja v stečaj, znašajo 210 ^teča n; dinafiev. ' — J " upravitelj Vito Gydrek, ki gaje za po- ______ JUVLMm. »Pripravili smo zaključno bilanco z dne 15. 11. 1989, v izdelavi pa je stečajna bilanca oziroma ocenitev premoženja organizacije, ki je v stečaju. Vsekakor ne gre prezreti, daje vrednost objektov in opreme podjetja ocenjena na 80 milijonov dinarjev.« Tačas se zadolženi za sanacijo pripravljajo na sestanek z upniki. V času stečajnega postopka so uspeli dodelati vse polizdelke in prodati vse zaloge končnih izdelkov. Stečajni upravitelj je do 29. novembra od 59 zaposlenih zadržal 21 delavcev. V decembru jih je bilo le še 14, v letošnjem januarju pa le še pet računovodskih delavcev. Za vse, ki so izgubili delo, so primerno poskrbeli. Delavce so obvestili o pravicah, kijih imajo v stečajnem postopku. Pozitivno je, daje stečajni upravitelj pripravil predloge za sestanek z upniki, s ciljem, da bi podjetje nadaljevalo poslovanje tudi v prihodnje. Stečajni upravitelj predlaga spremenjeno strukturo proizvodnje, strategijo prodaje, vodenja in upravljanja. Boris Hegeduš •LESNINA, Bakovska 1, MURSKA SOBOTA, telefon: (069) 21 739. UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE ZA DINARJE IN NA POSOJILO BREZ OBRESTI! Bosch pralni in pomivalni stroji, mali gospodinjski aparati: mikserji, mlinčki za kavo, likalniki, mikrovalovne pečice... avtotehna VSE INFORMACIJE: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, telefon: 042/49-466. STRAN 7 y5STNIK, 1. FEBRUARJA 1990 odprta, stran pisma, mnenja, stališča . . Kandidiranje na volitvah • Bližajoče se volitve prinašajo številne novosti tako za volilce kot za kandidate, ki se bodo potegovali za glasove. V času kandidiranja lahko vsakdo predlaga kandidata za različne funkcije kogarkoli in kamorkoli, lahko se predlaga tudi sam. • Posamezne kandidate za vse zbore skupščin določajo volilci na zborih volilcev ali s podpisovanjem. • Za družbenopolitični zbor določajo liste kandidatov organizacije delovnih ljudi in občanov, ki so registrirane kot politične organizacije v skladu z določbami, druge organizacije delovnih ljudi in občanov s podpisovanjem, volilci pa na zborih volilcev ali s podpisovanjem. Na listi kandidatov morata tov večje, kot se voli delegatov. • Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in na eni listi kandidatov na volitvah v isto skupščino. • Kandidate za delegate narodnosti v družbenopolitični zbor določajo samostojno tudi organizacije in skupnosti narodnosti na narodnostno mešanih območjih. • Kandidate za delegate zbora združenega dela v volilni enoti predlagajo delovni ljudje v podjetjih in drugih organizacijah in skupnostih ter kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih ter njihove organizacije. Poslej bodo lahko delegati tudi iz poslovodnih struktur. • Kandidate za delegate Zbora krajevnih skupnosti in VOLITVE 1990 Obrazec št. 3 Predlaganje kandidatov (prvi odst. 43. ČL ZVS) PREDLOG KANDIDATURE ZA VOLITVE DELEGATOV V SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI predlaga B. za A zbor KS Skupščine (1) občine--------1------------------ B družbencpolitičm zbor (2) posebne družbenopolitične skupnosti C zbor občin ----------.---——-— -------------- JnneDPS) D zbor združenega dela (3) SB Slovenije V volilni stoti številka ---------------- naslednjega kandidata Ime ~_________________________________________priimek -----------------------------------------—— Rojstni podatki: Datum rojstva:---------——------------------v kraju ---------------—--------------------------- Stalno prebivališče: Kraj_______- _________j________'.______.ulica----------,-------------------L—hišna št. poštna številka -——-------------------------> poklic -----— -----------------------——» zaposlen v/pri:----------------------.----------------------------------------------------- naslov mesta zaposlitve: -?------------------------------------------------------— — Obrazložitev: (OPOMBA: Obrazložitev sc lahko napiše tudi na zadnji strani alt priloži) Podpis prcdlacaMi.. Datum: ----------------------— ur --------- Obrazec, s katerim se pisno vloži predlog kandidature. Predlog mora vsebovati vse podatke, ki jih zahteva obrazec, izdelamo pa ga lahko tudi sami. biti najmanj dva kandidata in največ toliko, kolikor se jih voli v volilni enoti. • Na seznamu kandidatov za zbore združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in Zbor občin Skupščine SR Slovenije oziroma na zbirni listi za družbenopolitični zbor mora biti v posamezni volilni enoti število kandida- Zbora občin Skupščine SR Slovenije ter kandidate oziroma liste kandidatov za delegate Družbenopolitičnega zbora predlagajo občani in njihove organizacije v volilnih enotah, ki so določene za volitve v te zbore. • Nihče ne more biti kandidat za delegata v dveh ali več zborih iste skupščine. Predlog kandidature se vloži pisno na posebnem obrazcu. Vsebovati mora navedbo skupščine in zbora, za katero se vlaga kandidatura, oznako volilne enote, naziv predlagatelja, osebne podatke kandidatov — ime, priimek, rojstne podatke, poklic ter stalno prebivališče in zaposlitev. Predlogu mora biti priloženo pisno soglasje kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo, lahko pa je priložena tudi kratka obrazložitev. Predlog liste kandidatov zbora volilcev mora, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, vsebovati tudi ime liste in soglasje vseh kandidatov. Predlogi kandidatur oziroma list kandidatov se pošljejo predsedniku občinske volilne komisije v roku 30 dni po razpisu volitev. Predsednik občinske volilne komisije je dolžan vse predloge kandidatur oziroma list kandidatov (skupaj z morebitnimi obrazložitvami) poslati najkasneje 38. dan po razpisu volitev vsem zborom volilcev v volilni enoti. Odmev na pismo »protestiramo« V pismu Ljutomerske združene opozicije je več navedb in informacij, ki terjajo pojasnila. Predstavniki ljutomerske združene opozicije (Miha Magdič, Roman Caf, Rudi Stegmuller in Milan Rus) so sodelovali na omenjeni seji in večkrat sodelovali v razpravi. Gre torej za enakopraven dialog vseh, ki bomo sodelovali v predvolilnih aktivnostih, ne pa za vnaprejšnje zagotavljanje oblasti. Predsedstvo SO je spremembe odloka sprejelo in predložilo SO v razpravo po sklepu predsedstva O K SZDL z dne 4. L 1990. Pripominjamo, da je predsedstvo komiteja ZK že 27. 12. 1989 predlagalo v zvezi z volitvami predsednika skupščine občine naslednje: — predsedstvo predlaga, da se organizira referendum ali druga oblika osebnega izjavljanja do kandidatov za predsednika SO in predsednika izvršnega sveta (po 24. 4. 1990). Osnova za opredeljevanje naj bodo programi kandidatov. Pri tej zahtevi bomo vnaprej vztrajali in zahtevali tudi primemo spremembo Odloka. V javni razpravi o ustavnih spremembah v poglavju o volitvah ni bila upoštevana pripomba, da je potrebno zagotoviti neposredno izjavljanje občanov, posebej za najodgovornejše funkcije, čeprav smo v primeru kandidatov za člana predsedstva SFRJ in Slovenije takšne oblike že izvedli. V tem primeru gre torej za širši in ne samo za občinski problem. V prihodnje bi bilo koristno, da se vsi, ki na neki način sodelujemo v skupščinskem sistemu, vključimo v javne razprave ter na tak način pravočasno omogočimo sprejetje pomembnih aktov. Občinski komite ZKS je na 3. seji dne 19. 1. 1990 vztrajal, da se po 22. aprilu med izvoljenimi delegati opravi oblika neposrednega izjavljanja do najodgovornejših funkcij v občini. Sekretar OK ZKS: Boris PREJAC Kandidate za predsednika in člane predsedstva republike lahko predlagajo volilci in organizacije delovnih ljudi in občanov. Predlog kandidature, ki je pisna, posebej za predsednika in posebej za člane predsedstva republike, mora vsebovati navedbo funkcije, za katero se predlaga kandidatura, ime in priimek, datum rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega prebivališča oziroma ime in sedež predlagatelja. Predlogu mora biti priloženo pisno soglasje kandidata in izkaz, da je državljan SR Slovenije. Volilci se izjavljajo o podpori predlogov na zborih volilcev v krajevnih skupnostih ali s podpisovanjem na način, ki ga določa zakon o volitvah v skupščine. Kandidate za predsednika in člane predsedstva republike lahko predlagajo tudi registrirane politične organizacije, ki imajo same ali združene najmanj 5 tisoč oziroma 2 tisoč 500 članov, kolikor je potrebna podpora za predsednika predsedstva oziroma člane predsedstva. Za te kandidature ni potrebno potije-vanje na zborih volilcev. Zbore volilcev bodo sklicali od 15. do 19. februarja, potekali pa bodo od 20. februarja do 3. marca. Lidija Kosi Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia ' Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Odprto pismo vodstvu DO Agromerkur Ker se je vodstvo DO Agromerkur v prejšnji številki Vestnika (25. januarja 1990) z odprtim pismom napotilo k podružnici Kmečke zveze Slovenije v M. Soboti in v njem omenilo mene kot pisca članka v Večeru (17. januarja 1990), se tudi sam oglašam z odprtim pismom z željo, da bodo odgovori na postavljena vprašanja tudi predstavljeni širši javnosti. V odprtem pismu opozarjate kooperante, da pozabljajo, pod kakšnimi kreditnimi pogoji je bila večina objektov (za rejo piščancev seveda’) zgrajena. In prav ti pogoji zanimajo tudi mene pa verjetno še koga. Zatorej pričakujem javni odgovor na naslednja vprašanja: L Od kod sredstva, ki so bila dodeljena bodočim kooperantom za gradnjo objektov: — iz blagajne federacije — iz blagajne občine M. Sobota — iz blagajne republike SRS — iz blagajne DO Agromerkur 2. Po kakšni obrestni meri so bila posojila dodeljena? 3. V kaj so se stekla vrnjena sredstva posojil, ki so jih kooperanti plačali? 4. Ali kateri od kooperantov posojila ni vrnil (ni plačal)? 5. Ali so kooperanti ob podpisu najemanja posojil za gradnjo objektov podpisali tudi pogoj, da bodo določeno število let dobivali vrnjen le del amortizacije? Z odgovori na postavljena vprašanja boste lahko širši javnosti prikazali tisti del vašega dela, ki marsikomu v naši družbi, še zlasti vašim kooperantom ni bil nikoli predstavljen na primeren način. Sam k sreči nisem vaš kooperant in to tudi nikoli ne bom, kljub temu pa sem prepričan, da bi kot kupec piščančjega mesa lahko tega kupil ceneje v naših prodajalnah in da bi cena pri nas ne bila višja kot v sosednji Avstriji. Lep pozdrav in brez zamere! V pričakovanju vašega cenjenega odgovora Filip Matko, Ravenska c. 3, 69231 Beltinci 3OCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJCQCXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXX> Pripombe k članku ob desetletnici sodelovanja z Nizozemci Ne bom se spuščal v podrobnosti, ki so navedene v navedenem članku, ker bi bilo preobširno, da bi lahko javnost zvedela resnico o kooperaciji z Nizozemsko. Odgovoriti želim le na izjavo v članku, da so jugoslovanski partnerji dokazali dovolj gibčnosti. Sposojati si blago in potem to blago prodajati tudi s 300 odstotki negativne razlike, je dejansko velika gibčnost in sposobnost. Tudi to je gibčnost, da so te avanture plačali skrbni in skromni kmetje, brez tega, da bi za to vedeli. To je dokaz, da so še zmeraj ljudje, ki si dovolijo manipulirati s kmečkimi ljudmi, kakor si tudi dovolijo podcenjevati vodstva družbenopolitičnih organizacij. Bogati Nizozenmci bi lahko za takšen nakup blaga dajali KZ Panonki blago zastonj, pa se ne bi mogla pokriti velika negativna razlika. Nizozemski partnerji sodelujejo le z jasno izračunanim profitom. Če bi poslovali tako, kot KZ Panonka, bi v zelo kratkem času propadli. V KZ Panonka, kjer se še gospodari po realsocialističnih načelih in ker je zadružna lastnina lastnina vsakogar in nikogar, se lahko tako posluje. Važno je le to, da si posameznik na račun sodelovanja z Nizozemci ustvarja kariero. Z lažno reklamo in propagando pa se potem zavede javnost, da se prikrije razsipnost. Vsak, ki bi si upal v KZ Panonka zaustaviti tako razsipnost, ga doseže to, da po stalinistično-boljševiški metodi postane v zadrugi mrtev objekt s popolnoma poteptanim človeškim dostojanstvom, potem pa je odstranjen s položaja ali organizacije, z utemeljitvijo, da nima moralnopolitičnih kvalitet, ker je zahteval in branil red in zakonitost v poslovanju. Viktor Banko, Noršinci »OBLJUBLJAM BOLJŠO PRIHODNOST« Če me bo ljudstvo izvolilo za predsednika Slovenije, imam posebno prednost, ker sem iz revne družine in tako znam ceniti delovnega človeka. 25 let sem živel v kapitalizmu in 25 let v komunizmu, tako da znam primerjati, kaj je boljše, opravljal sem dela od čistilca ulic do specialista za umetne ledvice ter prišel do pisatelja. Zmanjšal bom vojsko za 80 odstotkov in denar namenil za zdravstvo, delavcem bom dal možnost, da postanejo delničarji in lastniki tovarn, kmetom bom vrnil, kar jim je zaplenila agrarna reforma. zdravnikom bom omogočil zasebne ordinacije, dovolil zasebne šole, predvsem obrtne in gimnazije. Omogočil bom zasebne tv in radijske postaje in časopise brez cenzure. Prepovedal bom atomske centrale, zmanjšal nepotrebno cestno in mestno razsvetljavo, ukinil krajevne skupnosti, omogočil bi, da bi voditelje tovarn volili delničarji. Tisti, ki želijo, bi lahko v šoli obiskovali verouk. Za vse, ki so povzročili škodo slovenskemu ljudstvu, bi zah-tejal sojenje. Ivan Kramberger, Negova Nezadostna pri krivdi učitelja Končalo se je prvo polletje. Nekateri otroci imajo nezadostne ocene. Ste se kdaj vprašali, kaj je temu vzrok? Ste kdaj pomislili, da je lahko kriv tudi kdo drug? Na Srednji družboslovni in ekonomski šoli Murska Sobota je to mogoče. Ko smo se bolj poglobili v neki primer, smo spoznali, kako krut in nečloveški je lahko pedagoški delavec — od vrha do učiteljev. Sklicujoč se na priče in akterje dogodka, smo se lahko prepričali, kako žaljiv je lahko pristop do učenca, s kakšnimi žaljivimi izrazi nastopa, kako učitelj, vključno z ravnateljem, krši Pravilnik o ocenjevanju, kako si lahko ponižan in izigran, če napišeš pritožbo, da se z neko oceno ne strinjaš. Vedite, dragi starši, če je vaš otrok trn v peti učitelja, ga pred nezadostno oceno učitelja ne bo rešilo nobeno znanje. Upaš lahko le, da se te bodo usmilili ali pa bo posredoval pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo, ki smo ga seznanili, kaj se dogaja na tej srednji šoli. In če ti vodilni delavec šole predlaga, da če ti kaj ni všeč, imaš šolo v Ptuju, Celju ... je to prav? —ar SOBOTA -NE MURSKA Že pred precej leti je prof. Vilko Novak sprožil vprašanje o pravilnem imenovanju našega mesta. O tem so govorili tudi drugi, Pomurskemu vestniku pa sem tudi sam poslal prispevek, ki pa ga niso objavili, niti o tem niso nič več pisali. Vprašanje verjetno ni bilo dovolj aktualno in pomembno, ne vem, ali iz političnih ali iz drugih razlogov. V svojem pisanju sem predložil predvsem način in postopek, po katerem bi bilo preimenovanje mesta upravno in administrativno najmanj otežkočeno. Pred kratkim v našem Vestniku, včeraj pa je bilo vprašanje o preimenovanju Murske Sobote v Soboto obravnavano tudi v regionalnem programu Televizije Ljubljana (ob 18. uri na 2. programu). Vprašanje je torej spet aktualno, zato se, kot star Sobočanec, oglašam tudi sam: Znano nam je, da smo mi in naši predniki, torej tukajšnji domorodci, nazivali našo Soboto s Soboto že od davnih časov. Tako jo nazivamo tudi danes! »Gremo v Mursko« rečejo Nesobočanci, mi povemo zmeraj: »Vračam se v Soboto!« (’ naglasom na prvem zlogu). Naziv Murska Sobota so nam pripeli v tisočletni okupaciji Madžari, kajti to so morali storiti. Na Madžarskem je namreč več Sobot (Rimaszom-bat, Felsoszombat in morda še kakšna), zato so morali tudi našo Soboto opisati in označiti s pridevnikom. Ker leži naše mesto v bližini reke Mure, sojo označili s to reko, zato so skovali Muras-zombat. (Szombat pomeni v madžarščini namreč soboto). Leta 1918, ob odcepitvi Prekmurja iz Madžarske in ob formi; ranju Jugoslavije, so takratni možje naziv našega mesta enostavno prevedli iz madžarščine, namesto da bi mu nadeli staro veljavno domače ime! In ker v Jugoslaviji ni več Sobot, lahko mirne duše naziv našega mesta skrajšamo na eno besedo, td je na pradavno domače ime Sobota. Končno pa menim, da lahko poimenujejo svoj kraj le njegovi prebivalci, domačini! To je le njihova pravica! V kratkem (aprila letos) bomo imeli splošne volitve. Le zakaj ne bi hkrati in z istimi stroški izvedli tudi med občani našega mesta ali morda občine referendum, na katerem bi se dokončno izjasnili, ali hočemo živeti v Murski Soboti ali v Soboti? Enako vprašanje lahko postavimo tudi za Gornjo Radgono, pa še za kak kraj, ki je po svojem glavnem poimenovanju edini ( državi. Ker imamo v Jugoslaviji le eno Radgono, pridevnik lahko Gornja brez kakršne koli škode odpade! Le zakaj naj bodo nazivi dolgi, če jih lahko skrajšamo-Le zakaj naj nekomu pravimo in-dividualni kmetijski proizvajalec, če mu lahko povemo enostavno kmet, pa tega pridelovalca hrane s tem nič ne užalimo! Saj to je poklic, in to zelo pomemben, čeravno mu že dolga leta n6 priznamo pravega statusa v njegovi pomembnosti?! Na osnovi odločitve na referendumu je potrebno ljudska odločitev le izvajati: ali bomo živeli v Murski ali pa le v Soboti-Od takrat naj se v tekočem p®' slovanju in pri izdaji listin n* drugih aktov uporablja le nazi* Sobota, seveda, če se bodo obča; ni za to odločili. Vsi dotlej izdan’ dokumenti in listine pod nazi; vom kraja Murska Sobota naj ostanejo v veljavi do izdaje no*6' ga istega dokumenta, to je konca njegove veljavnosti, p* mislim predvsem na osebne iz' kaznice, potne liste ipd. Menit11’ da na ta način stroški v zvezi ? poimenovanjem kraja ne bi bi" bistveni. Ker so vse črke iz besede »sobota« že dokaj izčrpan6’ lahko ostane tudi avtomobilski registracija v doslej veljavna* dveh črkah MS. V primeru tak6 želje pa se lahko preide, recim6 v obdobju desetih let, na drug” oznako: morda na oznako s V? mi črkami SOB, na primer. To«3 to ni niti pomembno. Menim, 63 v zvezi s poimenovanjem, kraJa stroški ne bi bili bistveni, vseefl. pa bi dobilo naše mesto ime, k* so mu ga postavili njegovi dom6' rodci že v davnih časih! Do teg3 imena ima tudi pravico! « Sobočanec Franc Gv^*1 | STRANJ_______________________________ VESTNIK, 1. FEBRUARJA kulturna obzorja Turizem in kultura v Lendavi V torek (23. januarja 1990) se je v Lendavi sestal odbor za ohranjanje ljudskega izročila, ki deluje pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Lendava. Prav gotovo je to eden najbolj aktivnih tovrstnih odborov v Sloveniji, ki pa se lahko pohvali še z nečim — nastopi raznih kulturnih skupin so bili že do sedaj vključeni v turistično ponudbo Naravnega zdravilišča Lendava. Po zaslugi animatorja (sicer še pripravnika, diplomiranega etnologa) pa bo to sodelovanje odslej še tesnejše. Z razvojem turizma v Lendavi naj bi tudi kultura postala del ponudbe. S tem bi izboljšali kakovost turističnega bivanja v mestu ob meji, ki se lahko pohvali z neokrnjenostjo narave, hkrati pa bi se ohranjali običaji in navade, ljudsko izročilo, ki vedno bolj »1 Danica Kocet, predsednica odbora za ohranjanje ljudskega izročila. izumira. Zveza kulturnih organizacij je o tem razmišljala že prej in organizirala občasne nastope kulturnih skupin (predvsem folklornih), je dejal Rajko Stupar, vendar pa je potrebna volja in Podpora tudi druge strani. »Naravno zdravilišče je svojo voljo pokazalo že s tem, da me je zaposlilo,« meni Štefan Skledar, ki je verjetno eden redkih, če ne edini etnolog na takem delovnem mestu. In kako si predstavlja sodelovanje turizma in kultu-re? »Sam sem član kulturnega društva, zato vem, da je obstoj marsikaterega društva odvisen ?d materialne podpore in morajo najti način, kako priti do dodatnih sredstev. Mentorji na šo-lah so po navadi tudi člani odra-shh kulturnih društev, zato bi to-Jjko lažje sodelovali z obojimi, ‘ako bi društvo predstavilo gostom svojo celotno ponudbo, ne le. folkloro, ampak na primer tudi kulinariko. Ce sem konkreten ~ na svojem nastopu pred gosti .1 Predstavili tudi značilne jedi lz njihovega kraja in jih ponudili gostom. Sodelovali bi tudi obr-mki, ki se ukvarjajo z domačo c. I?* To bi bil vsestranski pri-az življenja na vasi, hkrati pa bi In S\iem 'judsko izročilo ohranja-Nastopali bi ob petkih, meseno pa bi sodelovala po štiri dru- štva. To bi bil šele začetek. Imamo še veliko možnosti, tako v turizmu kot v kulturi, vendar jih moramo znati pravilno opredeliti. Odgovorni v turizmu morajo spoznati, da nihče ni dolžan ponujati svojega programa, kulturna društva pa se morajo spet zavedati, da lahko s sodelovanjem s turizmom preživijo.« Razmišlja pa že o nadgradnji tega — goste popeljati iz hotela med ljudi, v kmečko hišo, na vas in jim tam pokazati, kako se plete košara iz šibja, oblikuje posoda iz gline ali naredi cekar iz ličja. Za ljudske umetnike bi bila to svojevrstna spodbuda, verjetno pa bi jim kaj kanilo tudi v mošnjiček, saj bi vsak z veseljem kupil njihov izdelek. Danica Kocet, predsednica odbora, je menila: »Ta ponudba je vsekakor vabljiva. Z otroki smo jo že preskusili, vendar je za mentorja to dodatna obremenitev. Za skupine so takšni nastopi PALETA LETOŠNJIH KOLEDARJEV ZA POMORCE IN DRUGE Z novim letom smo dobili spet koledarje, kar je že lepa tradicija, seveda ne le z golim koledarskim delom, ampak kot nekakšen zbornik s prispevki za širšo javnost, ki poleg svoje osrednje namembnosti največ posegajo v domoznansko področje sveta ob Muri. Skušajmo jih predstaviti vsaj v nekaj kratkih potezah. EVANGELIČANSKI KOLEDAR kulturni koledar Koledar je začel izhajati v letih po prvi svetovni vojni, po osvoboditvi pa leta 1952 in ima že 39. letnik ter potemtakem od vseh omenjenih koledarjev najdaljšo tradicijo. Poleg koledarskega dela in kronike evangeličanske cerkve v SR Sloveniji s fotografskim gradivom med drugimi je v ospredju prispevek Demokracija v luči krščanske etike, sledi Novozavezna slika Marije (sicer le prevod) ter Usoda — ali Bog. V okviru biblične arheologije je letos predstavljena skrinja zaveze. V kratkem orisu je prikazana tudi pot Stare zaveze med Prekmurce. Naslednje prispevke tvorijo razmišljanja, zapisi, pesmi ipd. Na koncu so še trije prispevki v madžarščini za pripadnike madžarske narodnosti. Tudi letošnji koledar v obsegu 112 strani je izdala Evangeličanska cerkev v SR Sloveniji, uredil senior Ludvik Novak, opremil in ilustracije prispeval pa akademski slikar Nikolaj Beer. področju pred desetletji orala ledino. Letošnja bibliografija je posvečena Nikici Brumen. Hvale vredno je, da se je prav Naptar oprijel objavljanja bibliografije, kar je nedvomno pripomoček dijakom in študentom pri študiju zaradi virov in literature. Ne gre prezreti še bibliografije, ki beleži prispevke za zakladnico pripadnikov madžarske narodnosti. Zanimiva je še literarna bera, bodisi proza ali poezija. Razveseljivo pri tem je, da sodelujejo in se kalijo domači ustvarjalci. V slikarski umetnosti je predstavljen akademski slikar Štefan Galič, ki že več let skrbi za okusno in zanimivo grafično podobo Naptarja. Praktični in poučni sestavki (kot vitamini, recepti, zdravje), kronika minulega leta v besedi in sliki ter na koncu prikaz športne dejavnosti v minulem letu so prav tako pomembni prispevki namenjeni širšemu krogu bralstva. zveze južnih Slovanov in po njemu. Pisanje je nekoliko zastarelo, saj so dogodki, ki so na Madžarskem lansko leto tako hitro potekali, marsikaj postavili na glavo. Tako je prišlo zdaj do precejšnih sprememb pri zvezi in njenem delovanju. Hrvati iz Pe-čuja so že ustanovili svojo organizacijo, zato so v vodstvu zveze sklenili, da bodo konec tega leta ponovno sklicali kongres, tokrat izrednega. TOREK, 6. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA - Ob 12.30 bo v soboški galeriji (popoldne ob 16.00 pa v lendavski knjižnici) prireditev za otroke z naslovom Kako je nastala Pika Nogavička. Popularna mala junakinja bo predstavljena s prikazom 120 diapozitivov, prav tako pa bo beseda o njeni avtorici — »mami« Astrid Lindgren. Ob 18.30 pa bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec prikaz 400 barvnih diapozitivov o življenju in delu ameriških Slovencev ter o zanimivostih New Yorka, Pittsburga, Clevelanda. Pripovedoval bo Marjan Marinšek. LJUTOMER — V domu kulture bo ob 19.00 proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri bodo podelili plakete Ivana Kaučiča, v programu pa bo prikaz dejavnosti sekcij kulturnoumetniškega društva ter srednje in glasbene šole. SREDA, 7. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo v soboški galeriji, kjer so še vedno razstavljena dela akademskega slikarja Vladimirja Potočnika, podelitev nagrad in priznanj za dosežke na kulturnem področju v občini ter odlomek iz projekta Plesnega gledališča Ljubljana. Naslov plesne predstave je Juliana, plešeta pa Mare Mlačnik in Brane Potočan. NAPTAR STOPINJE Štefan Skledar, etnolog, zaposlen I kot animator v Naravnem zdravilišču Lendava. vabljivi, saj se tako pokažejo javnosti, postanejo bolj znani. Nastop pred gosti zdravilišča in stik z njimi je nekaj povsem drugega kot na primer nastop folklorne skupine na reviji. To zadovoljstvo pa seveda ni dovolj. Spotaknemo se ob finančni plati. Želimo dobiti povrjene vsaj potne stroške in pogostitev po nasto- pu.« Prepričani so torej, da je takšno sodelovanje obojestransko koristno. Ne pomeni bogatitev turizma in siromašenje kulture, ampak izboljšanje kakovosti tako pri enih kot drugih. Žal je takšnega prepričanja v Pomurju še vedno premalo! Bernarda B.-Peček Bogat po vsebini in obsegu je tudi Naptar, ki je namenjen pripadnikom madžarske narodnosti pri nas, zakorakal pa je že v 31. leto. Že iz kazala razberemo, da avtorji niso le pripadniki madžarske narodnosti, kar nedvomno potrjuje koncept sodelovanja in sožitja tudi na tem področju, mislim celo, da iz leta v leto čedalje bolj pod že prekaljenim urednikom Sandorjem Szunyog-hom. Vsebina, ki je samo v madžarščini, je posvečena življenju, delu in utripu naše pokrajine ob Muri, kjer živi večina pripadnikov madžarske rtarodnosti, pa najsi gre za strokovne ali literarne prispevke. Poleg literarnozgodovinskih in jezikovnih (zahtevnejših) prispevkov so še prispevki iz življenja prebivalcev na tem dvojezičnem območju, njihovih uspehih in problemih. Med drugimi jubileji in spomini sta na vidnem mestu predstavljena Nikica Brumen in dr. Vanek Šiftar, ki sta na tem v kološevem objektivu riČiAENDAVSKA ULICA NEKOČ - Čeprav vedno nekako odročna, je imela soboška vpadnica z Go-*eks tASVOičas povsem drugo podobo. Označevale so jo Benkičeva gostilna, Hekličeva železnina, pa Koden; ^Us in Perutnina na enem od dvorišč ter lepa zaobljenost pročelja na ostrešju značilnih mzk!h gra-jalne So Jih omenjala parkirišča pred bloki, ki se dvigajo v višave, v njihovih pritilicjih pa so proda-dosfi & kaj. Tudi druga stran cestišča, kjer je na Kolosevi fotografiji iz cikla Sobota moje mla- izgu i?b,a / oznako Bertalaničevih elektroinštalacij, je povsem spremenjena in po svoje pusta ker je ulica temurf’^0 s‘aro identiteto, nove pa še ni povsem pridobila. Prazn.n ob njej je preveč velika pa, kljub v eni >e st°ji »židovski« blok, zija za sinagogo. Tudi dokumentarni posnetek njene rušitve bomo objavili »ovalci lend^ih Seville Vestnika. V tej pa se lahko na Kulturnih obzorjih prepričate, da v svoji vnem! naer- novega niso rušili le starih stavb. B. Bavčar Pomursko pastoralno področje katoliške cerkve pa je izdalo koledar Stopinje, ki ima tradicijo že dve desetletji. Po uvodni besedi mariborskega škofa dr. Krambergerja in koledarskem delu se zvrstijo številni prispevki, kar zajema 251 strani. Poleg prispevkov verske vsebine naj ob številnih omenimo vsaj nekatere: poselitev pokrajine ob Muri v kovinskih obdobjih, madžarska in nemška revizionistična dejavnost v Prekmurju med vojnama, prispevek o fiziku in matematiku Aleksandru Mikoli, nato o naših izseljencih v Ameriki, o pristanku balona na Goričkem, o Jakobu Missiji (ob 150-letnici rojstva), prikaz župnije v Križevcih pri Ljutomeru, o razmerah v Porabju itd. Precej prostora je posvečenega jubilantom in spominu umrlih, kar je nedvomno zelo koristno za biografsko področje. Poleg krajših literarnih prispevkov so še potopisi, poročila, razmišljanja, krajši prikazi novih knjig in prispevki za razvedrilo. Zelo obsežna je kronika važnejših dogodkov pomurskih župnij, prikazana v besedi in sliki. Opaziti je, da so Stopinje tudi letos pretežno posvečene Prekmurju, čeprav bi bilo lepo in prav, da bi posegle s tematiko še bolj na drugo stran Mure, saj je od tam vsa leta premalo prispevkov, kar mogoče ne opravičuje prilastke »pomursko«. Gotovo se tudi tam kaj dogaja, če ne sedaj, pa gotovo v preteklosti, in prav bi bilo, da se obdela in objavi vsaj v takšni obliki, primerni za Stopinje. Verjetno so težave s sodelavci,.kar bi se pa morda ob malo večji zavzetosti tudi dalo uresničiti. Kot sklepna beseda pa naj velja priznanje vsem urednikom in so-trudnikom, da v teh kriznih časih niso obupali in omagali. Po svojih sposobnostih in možnostih dajejo javnosti to, kar je potrebno za ohranjanje zgodovinske identitete, kar je potrebno za vedenje ob sedanjem trenutku in kar bo dragocen prispevek prihodnjim rodo- SLOVENSKI KOLEDAR 1990 razstave vom. FRANC KUZMIČ SLOVENSKI KOLEDAR 1990 Največ prostora v koledarju so zapolnile reportaže in zapisi o Slovencih, ki žive na Madžarskem. Tako je Irena Pavlič obiskala Ritkarovce. »Zu porabske Slovence je sigdar valalo, da ga-uste pa tujega človeka lepau gori primeju, da so gostoljubni. Tau šče posebej vala za Ritkarovce,« je med drugim zapisano v reportaži. Irena Barber nam v portretu predstavlja gornjeseniško vzgojiteljico Ireno FarteLMukič. »Petdvajset let je preteklo in se je vse dosti spremenilo. Leta 1965 so ešče mali mlajši tak prišli v vrtec, ka so nej vedli vogrski. Zdaj pa žau tak prijdejo, ka ne vejo slovensko narečje. Tau je velka in slaba sprememba in je Irena zatau žalostna.« Elizabeta Bedi predstavlja Mariško Kosar, ki pravi, da so ji »mlajše pa vdra dale smisel vži-vljenju in težkih letih«. Ne manjkajo prispevki iz Sakalovec, Slovenske vesi, o gornjeseniškem mlinu, pa Otkovcih, Andovcih, Dolnjem Seniku ... Skratka , »pokrito« je vse Porabje. In ne samo to. Najdete tudi pričevanja Slovencev, ki žive v Budimpešti, Sombotelu. Pričajo nam, kako težko je ohraniti jezik v okolju, kjer je slišati le madžarsko bese- Nekoliko z zamudo so dobili bralci v Porabju svoj Slovenski koledar. Publikacija, ki jo že vrsto let izdaja Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem, je pravzaprav ena redkih knjižic v slovenskem jeziku. Veliko prispevkov je napisanih tudi v narečju, zato je koledar pri mnogih tudi težko pričakovan. Koledarskemu delu, ki je opremljen s številnimi fotografijami o življenju in delu porab-skega človeka, sledi vsebinski. V prvem so prispevki Elizabete Bedi, Erike Glanc in Ferija Barta-koviča. Ozrli so se na dogajanje ob 10. kongresu Demokratične Tako kot Potočnikovi je v soboški galeriji podaljšan tudi ogled razstave Pesnik in dramatik Dane Zajc v Pokrajinski in študijski knjižnici, po kateri bo na Prešernov dan strokovno vodenje. V galeriji Lendava je še vedno na ogled 17. razstava mednarodne likovne kolonije, v razstavnem salonu hotela Radin v Radencih pa slike Angelce Marčič iz Maribora. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Igor Omerza — CESTNA AFERA (Magelan), Edvard Kocbek - SVOBODA IN NUJNOST (Mohorjeva družba) in Vitan Mal-Edo Podreka - PRAVLJICA POTUJE (Mladinska knjiga). do. Poleg reportažnih zapisov je tudi nekaj leposlovnih rn letopis-nih prispevko. Tako se je Jože Nemeth lotil zgodovine šolstva in šole na Gornjem Seniku. »Na Gornjem Seniku je pouk potekal v slovenščini. Od leta 1827 se je to spremenilo. Takratni županij-ski škof Bole je namreč izdal ukaz, da se morajo tudi učenci narodnosti učiti madžarščine in znati verouk v madžarščini.« Tako je zapisano v odlomku, kjer je opisana preteklost. Pisec pa se je lotil tudi sedanjosti, predvsem dela številnih krožkov na šoli. Uredniški odbor je v koledar vključil tudi pričevanje pokojnega Franca Šebjaniča o sledovih Slovencev v Taranju v Šomodski županiji.Irena Barber je napisala črtico o Mariji, ki je »odnesla skrivnost na veke«. Zadnje strani publikacije pa so namenjene mladim. Elizabeta Emberšič je napisala nekaj besed o pouku slovenskega jezika na gostinski šoli v Sombotelu, Agica Somenek-Holec nam predstavlja otroški vrtec v Števanovcih. Nekaj pisanja so prispevali tudi osnovnošolci. Takšen je torej Slovenski koledar 1990. Mogoče nekateri niso zadovoljni z njegovo vsebino. Prav gotovo prispevki niso aktualni, saj je gradivo potrebno oddati v tiskarno že junija. Toda vseeno ne smemo biti preveč kritični. Slovenski koledar izhaja pač v razmerah, kakršne so. Za mnoge je to še vedno edina slovenska »knjiga,« ki jo vzamejo v roke. Silva Ebry Pomurski umetniki za Ajdo Hotel Ajda v Moravskih Toplicah, največja naložba v murskosoboški občini in v pomurskem turizmu v minulih letih, naj bi bil končan do L julija. Najverjetneje bo nekaj kasnitve, kljub temu pa odgovorni v Moravskih Toplicah že razmišljajo o likovni opremi novega hotela. Sredi januarja so s sestali predstavniki zdravilišča, ljubljanske galerije EQL'RNA in izbrani umetniki. Dogovorili so se za opremljanje avle, restavracije, posameznih krakov in sob z umetninami in že dokaj natančno pripravili'* program. Avla hotela Ajda bo zaupana priznanemu umetniku svetovnega slovesa LOJZETU LOGARJU (sodeloval bo ŠTEFAN SLAK), taverno bo s slikarijami na steklu opremil ŠTEFAN HAUKO. sodelovala pa bosta TONE LAPAJNE in FERENC KIRALV. Restavracijo bo z baldehimi pod stropom opremil TUGO SUŠNIK (sodeloval bo FRANC MESARIČ), kavarno pa bo v secesijskem slogu opremil KOSTJA GATNIK. Veliko del bo tudi na hodnikih. I^e-te bodo opremili z gvaši, akvareli in fotografijami ZDENKA HUZJANA, JOŽETA KOLOŠE, NIKOLAJA BEERA in MIŠKA KRANJCA. V sobah bodo visele grafike posameznih avtorjev. V imenu galerije je umetnike, ki bodo opremljali hotel Ajda, izbrala Taja Vidmar-Brejc. bbp STRAN 9 ^STNIK, 1. FEBRUARJA 1990 ne zgodi se vsak dan KOLIKO KAVE POPIJEJO PO SVETU? KAVOPIVCI Koliko kavepopijejopo svetu Jugoslovani se imajo za velike pivce kave. Vendar pa pogled v statistiko pokaže, da jih mnogi prekašajo. Največ kave popijejo Finci, potem državljani ZR Nemčije, ZDA in NDR, slede Madžari, Britanci in Japonci, šele nato so na vrsti Jugoslovani. G'af prikazuje uživanje kave po svetu, posamezni stolpci pa, koliko kilogramov surove kave porabijo letno na prebivalca v posameznih državah in koliko skodelic kave na dan popije posameznik, statistični seveda. Za primetjavo še zapišimo, da Poljak spije samo eno skodelico kave na vsake tri dni, državljan Sovjetske zveze pa eno skodelico na vsakih 14 dni. Vendar poraba kave v vzhodnem bloku že narašča. posebne vrste Ne le Paul Newman, tudi drugi zvezdniki in petični Američani so pred prazniki kar tekmovali v dobrodelnih prireditvah. Med samim praznovanjem pa je New York skušal pozabiti na vsakodnevne težave: mamila, ki uničujejo prebivalce Harlema, kriminal v Južnem Bronxu, na umazanijo East Villagea. Mesto se je odelo v praznični blišč, po ulicah so se podili aktivisti rešilne vojske in belobradi Božički vseh ras. Ponoči je na tisoče drobnih žarnic utripaje zarisovalo oblike dreves v drevoredih in v Central, nem parku. Nad vsemi pa je kraljevalo mogočno božično drevo v Rockfellerjevem centru, ki je s svojimi tridesetimi metri višine obvladovalo prostor ob drsališču. Ob njem se vsako leto zbira staro in mlado. Letos seje slišala tudi marsikatera šala na njegov račun: »Kar boj, morali bi okra-stiti japonsko češnjo!« se je hudoval dirigent Leonard Bernstein in s tem namigoval, da je Mitsubishi pred kratkim postal lastnik 51 odstotkov delnic. Božična drevesa so seveda okrasili tudi v vseh newyorških domovih, razen v stanovanjih Židov, ki v teh dneh namesto božiča praznujejo hanuko, osemdnevni praznik v spomin na zmago Makabejcev nad sirskimi Grki leta 156 pred našim štetjem. Prav zato si prebivalci New Yorka izmenjujejo le voščilnice z željami za »vesele praznike«. Te so namenjene vsem. Časopisi poročajo, da so tokrat Američani ob božičnih nakupih dobesedno ponoreli. (Tudi sicer pomenijo božični nakupi od 30 do 40 odstotkov celotnega prometa trgovin.) Najraje so segali po porcelanu in imitaciji leopardove kože, zlato-rožnatih večernih torbicah, ki jih je oblikovala Paloma Picasso, po Tiffa-nyjevih srebrnih vžigalnikih, cvetju, ki pleše ob zvokih glasbe, kupovali so elektronske slovarje, ki besedo prevedejo v šest jezikov, fluorescentne zvezdice za okrasitev stropa v spalnici, pa tudi tropske klobuke s hladno napravo na sončne baterije. V ZDA božiček Združene države Amerike je med božičnimi prazniki zajel val hladnega zraka. Sneg je pobelil celo nasade južnega sadja na Floridi in kar 129 ameriških mest je imelo rekordne temperature pod ničlo. Eden izmed časopisov se je pred božičem pošalil, da Božička ne bo, češ da mu je topleje na Severnem tečaju. New York pa je kljub tridesetim stopinjam pod ničlo obiskal Božiček posebne vrste. To je bil igralec Paul Newman, ki je skladu New Yorka Timesa za lačne in brezdomce podaril kar 277.000 dolarjev. Ta denar naj bi poleg lajšanja trpljenja in lakote pomagal predvsem pri premagovanju strupene zime. Sleherno noč se namreč najmanj deset tisoč newyorških brezdomcev zateče v zavetišča, v katerih pa še zdaleč ni dovolj postelj za vse, ki potrebujejo streho. Tisti, ki nimajo sreče, si pomagajo z odvrženimi kartonskimi škatlami in starimi odejami. Namestijo jih ob rekdih izpuhih toplega zraka, ki prihaja z jaškov in kanalov. Za kakih petnajst izmed njih je letos pomoč prišla prepozno. Cepljenje ne pomaga več Virologi čedalje bolj dvomijo o učinkovitosti cepljenja proti ošpicam. Nemir med strokovnjaki je povzročil kanadski virolog Rajmond Ma-rusyk, ki je opozoril, da zadnji dve leti v Evropi spet razsajajo epidemije te bolezni, čeprav so bili zdravniki doslej prepričani, da je že izkoreninjena. V nerazvitih državah pa še naprej vsako leto za to boleznijo umre dva milijona otrok. Znanstveniki so svoje prepričanje spremenili iz več razlogov. Vse kaže, da bolezni ne povzroča en sam virus, kot so domnevali doslej, ampak dva. Učinkovitost cepljenja v industrijskih državah sčasoma popusti, ker skoraj ni več naravnih virusov ošpic, ki v organizmu cepljenega otroka spodbujajo nastanek protiteles. VRNITEV Oseminsedemdesetletni Kijoa-ki Tanaka in enainsedemdesetle-tni Šigejuki Hašimoto, Japonca, ki sta izginila med drugo svetovno vojno, sta se iz malezijske džungle vrnila na Japonsko. Leta 1944 sta odšla v Malajo kot delavca japonske jeklarske družbe. Ob koncu vojne sta se pridružila gverilskim četam komunistične partije Malaje. Tanaka in Hašimoto sta povedala, da je bilo skupaj z njima še petnajst Japoncev, ki so se skupaj z gverilci borili najprej proti Britancem, pozneje pa proti malezijski in tajski vojski na obmejnem območju. Po dolgih pogajanjih so gverilci minuli mesec položili orožje, takoj zatem pa sta Tanaka in Hašimoto od japonskega veleposlaništva v Bangkoku zahtevala, naj jima omogoči vrnitev na Japonsko. Čeprav nista bila vojaka, jima je letalski vozovnici plačala japonska vlada. Starca pa bosta dobila tudi pomoč, ki jo nevladne organizacije zbirajo za nekdanje vojake, ki so se desetletja skrivali v azijskih džunglah. Eden najbolj znanih Japoncev, ki ni hotel priznati japonskega poraza v drugi svetovni vojni, je bil Hiro Onoda. S pomočjo, ki so jo zanj zbrali ob njegovi vrnitvi, si je kupil posestvo v Braziliji. Vse druge, ki so se vrnili pozneje, pa so v domovini sprejeli precej hladno. Monetova kuharska umetnost Vse kaže, da glavni predstavnik francoskega impresionizma Claude Monet (1840-1926) ni bil le mojster svoje umetnosti, ampak tudi veliki ljubitelj galske kuhinje. To je razkril znani francoski kuhar Joel Robinson v knjigi Kuharska umetnost Clauda Moneta. Veliki slikar je z veliko ljubeznijo zbiral kuharske recepte in se tudi sam skušal izpopolniti v kuhanju. Robinson je recepte uredil in jih izdal v obliki kuharske knjige, ki se je uvrstila na seznam francoskih uspešnic. Po enaindvajsetih letih Na češkoslovaško se je po 21 letih vrnil striptiz, ki so ga komunistične oblasti prepovedale leta 1968. Nova vlada je njegovo izvajanje spet dovolila. V praškem baru Memfis se je 11. januarja prva slekla dvaindvajsetletna Blanka Stejskalova. LOČITVE PO NEMŠKO Ljubezen je slepa, neumna in draga, to se ve. Med tistimi zahodnimi Nemci, ki se v zakonu ne razumejo in se ločijo, si najde vsak osmi novo ljubezen in srečo pri — nekdanjem zakoncu. Strokovnjaki za zakonsko življenje so ugotovili, da ločitev povzroča šok, razburjenje, včasih j>a tudi erotično spodbudo, ki ponovno združi nekdanje partnerje. Zenske se v ZRN ločujejo zaradi nezvestobe in ohlajene ljubezni svojih mož, moški pa se za ločitev odločajo predvsem zaradi ženine zanemarjenosti. Japončki Na Japonskem se rodi zelo malo otrok, vzrok za to pa je manj sklenjenih zakonskih zvez in to, da mladi pari nočejo imeti otrok. Lani je na Japonskem privekalo na svet 1.243.000 novorojenčkov. V primerjavi z drugimi razvitimi državami — ZDA, Veliko Brita- X in MIZARSTVO ^ATRIUM Božo Knehtl W ■ ■ ■ ■ ■ W ■ Kataloška prodaja d. 0. o. Razkrižje 27 a, Ljutomer STA PRIPRAVILA PRESENEČENJE! — pohištvo prodajamo najceneje — 20 do 60 % ceneje! — strokovno oblikujemo — na željo kupca pripeljemo pohištvo na dom in ga zmontiramo — za morebitne reklamacije se zavzemamo osebno in jih hitro rešimo — kupljenemu pohištvu in vašim željam prilagodimo stropove, obloge, stopnišča ... — vodimo kompletno opremljanje slehernega interiera, gostinsko-turističnih objektov, trgovin, salonov... POTROŠNIŠKI KREDIT! PONUDBA MESECA: — vzmetnice (vložki jogi) 50 do 70% ceneje — zelo kakovostne masivne jedilnice, namenjene prodaji na zahtevna zahodna tržišča, dostopne za vsak žep Informacije dnevno od 9. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: (069) 89 009 ali nas obiščite med 15. in 18. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure na sedežu na Razkrižju, 27 a. Naglo ali z užitkom Znameniti McDonald, pojem hitro pripravljene hrane po ameriško, je za pokušino k svojim hamburgerjem dodal na jedilni list, ki je sicer brez fantazije, še štiri vrste italijanskih pic. Poteza je bila utemeljena, saj statistika pravi, da so lani Američani pojedli za 20 milijard dolarjev pic. Račun je bil preprost: Donaldovi verigi hitrih restavracij se je splačalo dati milijardo dolarjev še za pravico do prodaje pic. Kaj bodo na to rekli hamburgerji, McDonaldov! finančni možje še čakajo. Toda ta čas se je ravno v Italiji, domovini pic, razvilo zdaj že mednarodno gibanje proti nagli prehrani. »Slow Food« si je za svoj zaščitni znak izbrala polžka, svojo voljo, da jedi in pijači vrnejo nekdanjo pomembnost in ri-tualnost, pa so zadnjič dokazali z demonstrativno večerjo, ki si jo je z vso slastjo (in počasnostjo) privoščilo tristo ljudi za dolgo mizo sredi mestnega tega v Salluzzu. Vse, kar so pojedli, so skuhali v bližnjih restavracijah po starih receptih, saj prav gostilničarji na vse kriplje podpirajo to gibanje. Največ privržencev se je takoj javilo iz Pariza. Ameriški »fast food« s pravo nacionalno mržnjo preganjajo v deželah Južne Amerike. MANJŠA Konec lanskega leta je prinesel v ekološkem pogledu vsaj eno nekoliko razveseljivo vest. Raziskovalci pete italijanske znanstvene odprave, ki bivajo v bazi na Antarktiki, so sporočili, da je po njihovih meritvah mogoče sklepati, da se je ozonska luknja nad belo celino občutno zmanjšala. Nekaj dni za njimi so tudi novozelandski fiziki potrdili, da je res tako. Ozonska luknja spada med novejše ekološke vrage, ki so načeli zdravje našega planeta. Prvi so luknjo v ozonski plasti, ki ščiti vse živo na Zemlji pred nevarnim žar-čenjem iz vesolja, odkrili raziskovalci Britanskega antarktičnega zavoda s pomočjo satelitskih posnetkov. Ugotovili so, da se je ozonska plast nad Antarktiko od leta 1977 naprej stanjšala za 40 odstotkov. Presenečeni so tudi ugotavljali, da se stanjšana plast ali ozonska luknja, kot so pojav imenovali, iz leta v leto povečuje. Predlani in lani so s posebnimi raziskovalnimi letali opravili nove meritve, na osnovi katerih so izdelali še natančnejšo sliko propadanja ozonske plasti. Ugotovili so tudi, da manjše ozonske luknje nastajajo tudi na severni polobli. Izmerili so, da je ozonska plast nad najgosteje naseljenimi območji Zemlje (ZDA, Evropa, Sovjetska zveza, Kitajska in Japonska), stanjšana za 2 do 3 odstotke. Razlogov za resno zaskrbljenost več kot dovolj. Zato je razviti svet že pred več kot dvema letoma sprejel tako imenovani Montrealski sporazum, nijo, Francijo, ZR Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko — je stopnja rodnosti na Japonskem najnižja. Vzroki za to so ekonomski uspehi države in pravi bum lagodnega življenja v državi. Otroci bi bili samo v napoto. LUKNJA ki predvideva, da bi letos zamrznili proizvodnjo klorofluorooglji-kov, glavnih krivcev za propadanje ozona, nato pa bi do leta 2000 postopoma zmanjšali proizvodnjo na polovico. Izjeme veljajo le za nekatere revnejše države v razvoju, ki jim je ceneno zamrzovanje s pomočjo CFC še vedno nujno potrebno in ne morejo preiti na sodobnejše tehnološke rešitve. So najnovejša odkritja o zmanjšanju ozonske luknje že posledica zaščitnega ravnanja, ni mogoče reči. Vsekakor pa so odkritja spodbudna. HUMOR V FOTOGRAFIJI Moram priznati, da sem zaskrbljen za prihodnost... Stoletnica van Goghove smrti Nizozemska se pripravlja na proslavo stoletnice velikega slikarja Vincenta van Gogha (1853 —1890). Odbor za proslavo je sporočil, da se bodo celo leto vrstili filmi in gledališka dela, ki posredno ali neposredno obravnavajo tragično slikarjevo usodo (naredil je samomor, ko je bil star 37 let). Največjo retrospektivno razstavo njegovih del bodo odprli 30. marca, trajala pa bo do 29. junija. Na ogled bo 130 njegovih olj in skic. Mnoga dela so v zasebnih zbirkah in doslej v javnosti še niso bila razstavljena. Razstavo so zavarovali za tri milijarde dolarjev, obiskalo pa naj bi jo.okoli 1,4 milijona ljudi. Nobena umetniška razstava doslej ni bila zavarovana za tako visoko vsoto. Po mnenju organizatorjev pa ni pretirana, saj dosegajo na svetovnem trgu umetnin van Goghova dela astronomske cene. STRAN 10 VESTNIK, 1. FEBRUARJA 199° za vsakogar nekaj NASVET Kako odstraniti mastne madeže? Madeže na temnih oblekah zdrgnite z amoniakom in potem še s čisto vodo. Mastne madeže na knjigah in Papirju obilno posipajte s krompirjevo moko in prelikajte s toplim likalnikom. Pod madež položite v dveh plasteh bel pivnik. S kosom vate ovlažite madež z nekaj čistega bencina in ga pokrijte z drugim pivnikom. Madeže na lesenih tleh pokrijte čez noč s plastjo gline ali ilovice in drugi dan pomijte s toplo vodo. Mastne madeže na parketu zdr- ~ NAREDI SAM---------------- gnite z jeklenimi oblanci in potem natrite tla s terpentinom. Nato jih povoščite. Mastne madeže na usnju naravnih barv debelo prekrijte s kašo iz krede v prahu in gorilnega špirita in pustite posušiti. Potem skrtačite. Mastne madeže na svilenem blagu zdrgnite z drobtinami belega kruha. Te madeže lahko odstranite samo, če so sveži. Mastni madeži na žametu: platneno vrečko napolnite z vro- čim peskom in zdrgnite madež v smeri tkanja. Mastne madeže na volnenem blagu potrosite s krompirjevo moko ali kredo v prahu. Pustite, da vsrka maščobo, in potem skrtačite. Splaknite s toplo vodo. Mastne madeže na preprogi zdrgnite s tetraklormetanom, pri tem vedno znova uporabite čisti del krpe. Potem prekrijte madež s suhim milom v prahu, dokler se ne posuši. Skrtačite ali posesajte. TELEVIZIJA ŽIVCE Zavozlane blazine GRE NA lo I lo u. ? okrasnimi blazinami polepšamo stanovanje in poskrbimo za .Je- Okrasne preobleke lahko ali sešijemo, kar je hitreje in enostav-niM ’ a'*’- ^ar je ko'i domiselno, zavozlamo. Kupimo bombažno blago na , re ali pa bombažne vzorčaste rute. Polnilo so kvadratne ali okrogle szme. Zavozlano okrasno preobleko lahko večkrat zamenjamo in hi-o operemo — takšne okrasne blazine so torej kot nalašč za pletene 80 k' j'*1 i-namo na balkonu, na vrtu ali v stanovanju. Za blazine lta x 80 cm mora biti kos blaga velik najmanj 120 x 120 cm. Blago zli-*no m zarobimo na stroj. Nato ga zavežemo na različne načine, kot Prikazujejo skice. KAJ JE ZA MOŠKE LEPO? Nič nenavadnega ni, da si moški želijo žensko, ki je na ?unaj privlačna. Vzorčna raziskava je ugotovila, kako se vrsti-J° moške želje. Cisto na vrhu seznama so plavi lasje ali vsaj emno plavi, saj se zanje navdušuje kar 60 % moških. Rjavolaso si želi 17 % moških in žensko s črnimi lasmi 13 %. Z barvo as namreč moški povezujejo nekatere lastnosti: plavolaska aJ bi bila zvesta, rjavolaska mehka, črnolaska pa strastna. Moški se izredno hitro ujamejo na modre oči (53 %), rjave 0^1 pritegnejo 28 %, zelene pa 14 % moških Večini mosfcili 0 všeč ženske s skladno postavo, visoke približno 170 cm. jim je odpuščeno, saj neki drug podatek pravi, da je 60 % °skih zadovoljnih z žensko, ki jo imajo radi. ^naredi SAM-----------------------------" ” KAKO POPRAVLJAMO IGRAČKE no dolgo iglo povlečemo malce širšo elastiko skozi punčkin trup. Elastiko potem pritrdimo na roke in noge. Da je elastika primerno napeta noge ali roke večkrat zasukamo vsako v nasprotno smer. Nato vstavimo roke ali noge v vdolbine na trupu. ZA VAS... Radi bi shujšali, a si ne moremo kaj, da ne bi kar prepogosto izropali hladilnika. Pravijo, da poteši lakoto napitek, ki vsebuje tudi precej vitamonov. V loncu zavremo vodo in vržemo vanjo olupljeno pomarančo in tri limone. Vrejo naj deset minut, nato dodamo dve žlički medu, dobro zmešamo in popijemo kozarec tekočine, kadar nas zvija lakota. ga^h^' da punčkam starejše-ker n °dpadejo ročice in nožiče, ^nslTSt'.vez’ ki drži v ra-gane r l ln k°ičnih sklepih. Odtr-mo k»» e ali no8e lahko popravi- s®mi. S kvačko ali primer-v* Če vas ob gledanju televizije premaga spanec, tega ni kriv program, kot smo doslej zmotno verjeli. Mogoče smo le sedeli preblizu televizijskega zaslona. Dunajski znanstvenik dr. Hugo Hubaček je odkril naslednje. V bližini televizijskega zaslona so električna in magnetna polja, ki lahko vplivajo na človekov živčni sistem. Nekateri ljudje se odzovejo na delovanje teh polj tako, da čutijo nezaustavljivo zaspanost. Zaradi utrujenosti potem prespijo vso noč, vendar so zjutraj izčrpani. Profesor- Hubaček zato svetuje: ko gledamo televizijo, sedimo vsaj tri metre od zaslona. V tej oddaljenosti so žarki šibkejši, vpliv na živčni sistem pa manjši. POSTELJA KOT ZIBELKA Dojenčki imajo pogosto preglavice s spanjem. V odmaknjenih časih so starši vedeli, kako najlaže umirijo otroka, ki joče, namesto da bi spal. Dojenčke so takrat polagali spat v zibelke, danes pa nemirneže ure in ure prenašajo na rokah. Toda lažje je zibati otroka, ki leži v posteljici, kot ga ujčkati v naročju ali nositi po sobi. Posteljo-zibelko vam lahko izdela mizar. Ležišče je veliko kot pri normalni otroški postelji 60 x 120 centimetrov. Zibel mora biti narejena tako, da se zagozdi, če nočemo, da bi se otrok zibal. Kdor želi, lahko vse skupaj postavi na kolesca. Posteljica ima še eno prednost — štiri navpične palice lahko izvlečemo. Če potisnemo posteljico k zakonski postelji, starši kar leže lahko odenejo otroka, pa tudi malček skozi okence zleze k njim. ČE PES NE PRITEČE, KO GA POKLIČEMO NASVET Zazvoni telefon, oglasite se in pozabite, da se na štedilniku nekaj kuha. Zjokali bi se, ko zagledate počrnelo kozico. Nalijte za prst vode, potresite po njej sredstvo za odstranjevanje vodnega kamna in pustite, naj se odmaka nekaj ur. Lonec bo rešen. Ni psa, ki bi bil samotarski, in na to dejstvo se moramo opreti. Psi so v naravi živeli v krdelih. Če nas pes ne uboga, je to povezano z vzroki, ki jih zlahka odpravimo. 1. Ob koncu sprehoda pokličemo psa, ga vzamemo na vrvico in odvedemo domov. Pes povezuje ukaz »Pridi!« z neprijetnostjo — konec je norenja. Psa tudi med Kuhajte z nami LEŠNIKOV KOLAČ Z lešniki lahko pri peki pogosto nadoknadimo vedno dražje orehe. Svojo pravo, bogato aromatičnost pa popolnoma razvijejo le, če jih pred mletjem rahlo opražimo. Kako to naredimo, smo zapisali v enem od prejšnjih receptov. Potrebujemo: 13 dag masla ali margarine, 25 dag sladkorja v prahu, 13 dag lešnikov, 35 dag bele moke, 4 jajca, 1 pecilni prašek, malo mleka (običajno 4 do 5 žlic, odvisno od moke, ki je bolj ali manj suha). Pecivo pečemo v dolgem rebrastem ali okroglem (ki ima v sredini tulec) pekaču. Model dobro in natančno namažemo ter potresemo z ostro moko. Priprava: Margarino ali maslo močno spenimo. Šele potem dodamo sladkor in rumenjake. Mešamo. Ko masa naraste, se poenoti in je rahla, dodamo lešnike in moko, presejano s pecilnim praškom. Umešamo še mleko. Testo naj bo tako gosto, da se v večjih kosih trga s kuhalnice, sicer dodamo še kakšno žlico mleka. Rahlo umešamo čvrsto stepen sneg 4 beljakov. Kolač pečemo pri zmerni temperaturi okrog 200° C. Pečenega in popolnoma ohlajenega lahko prelijemo s čokoladnim ledom. RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21 232. 1. Julija — Magnet 2. Girl, Pm gonna miss you — Milli Vanilli 3. Bobra mrha — Don Mentoni 4. Another day in Paradise — Phill Collins 5. Lambada — Kaoma Oddaja 21 232 nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudi-em na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. Oddaja 21 232 nastaja s sodelovanjem s hi-fi videosludiem na Kidričevi 21, 69060 Murska Sobota. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz), ob petkih od 18.00 do 19.00. DOBRO JE VEDETI t NEGA TKANIN V Zvezni republiki Nemčiji so na primer izračunali, da v 17 milijonih gospodinjstev uporabljajo za več kot 12 milijard mark perila. Strokovnjaki pravijo, da porabijo za njegovo vzdrževanje in nego na mesec čez četrt milijarde mark. To je dokajšnje premoženje in skrbno ravnanje z njim je nedvomno narodnogospodarska nujnost. Tekstilne surovine so danes tako številne in postopki izdelave tkanin tako raznovrstni, da kupec pogosto ne more ugotoviti, kakšna vlakna ima pred sabo. Poleg tega imamo mešanice, pri katerih je tudi strokovnjaku brez pripomočkov težko, če ne celo nemogoče ugotoviti uporabljeni material. Nega perila pa zahteva, da ga poznamo. Tekstilna trgovina mora zato opozarjati porabnike, kako naj uporabljajo in negujejo kupljeno blago. V tujini čedalje pomembnejše organizacije porabnikov in gospodinj so skupaj z drugimi zainteresiranimi zahtevale označevanje tkanin glede pranja in likanja. Ustvarili so mednarodne všivne etikete, ki s simboličnimi posodami za pranje, likalniki in čistilnimi simboli kažejo, ali in kako naj določeno tkanino peremo, likamo ali čistimo. Seveda so navedene temperature pranja samo povprečne in so mogoča nihanja navzgor in navzdol. sprehodom od časa do časa pokličemo k sebi, ga pohvalimo in pobožamo. 2. Psa okregamo, če se je na naš klic predolgo obiral. Toda pes, ki priteče, pričakuje, da ga bomo pohvalili. Kazen ga spravlja v negotovost, in če ga kaznujemo, nas samo še manj uboga. 3. Psa pogosto pokličemo nekajkrat zapored. To zanj ne pomeni nič drugega, kot da mu pokažemo, kje smo. Zato velja: pokličimo ga zmeraj samo enkrat. Če ne bo odziva, se mu skrijmo. Morda bo nekaj časa trajalo, preden bo pes opazil, da smo izginili. Toda ko nas bo spet našel, bo vesel in se bo prihodnjič manj obiral. Koliko toaletnega papirja porabimo? Poraba higienske papirne konfekcije je tudi merilo razvitosti oziroma ravni higiene. V ZDA porabijo na prebivalca na leto 18 kilogramov toaletnega papirja, robčkov in papirnatih brisač, na Švedskem 14 kilogramov, v ZRN in Veliki Britaniji po 10 kilogramov, v Avstriji 7, v Italiji 6 kilogramov (enako količino porabimo tudi v Sloveniji), v Jugoslaviji pa le 2,5 kilograma. SESTAVIL MARKO NAPAST ODLIČNA ALPSKA SMUČARKA IZ ZRN GRŠKI KATOLIKI VOJAŠKO POVELJSTVO POPEVKARICA Z ZRN RIMSKA BOGINJA JEZE LIMONIN EKSTRAKT V PRAHU TALUAN-XI »OUTIK ‘ANFANI ZELO STRUPENA GOBA VMESNO, ZAČASNO STANJE SOU CIANOVE KISLINE ČEŠKI SKLADATELJ (ALOIS) RADON FRANCOSKI OPERNI REŽISER ARABSKI ŽREBEC SKANDINAVSKA LETALSKA DRUŽBA STEZA ALI ZNOJ ZA POLTON ZVIŠANI TON .E« VDOVA PEVCA LENNONA DVOJICA RIMSKO ŠTEVILO PETDESET PRODAJALEC APNA JAMBSKI VERZ - AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ARMAND) GERMANIJ RENU KOPALIŠČE V BELGUI IME DVEH PRITOKOV RENA IZUMRLA NOVOZELANDSKA PTICA BITJE V SHOLASTIČNI FILOZOFJI PRITOK DRINE ANTON DERMOTA ZDRAVILIŠČE NA ITALIJANSK RIVIERI REBRASTA PRIPRAVA ZA PEČENJ NA ŽARU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: encijan, ravnilo, Nkrumah, saki, ST, TZ, Take, vek, rak, enota, T, Peres, Tarrasa, oven, Pt, Ranieri, IRA, pir. STRAN 11 1. FEBRUARJA 1990 utrip življenja Svet prve gostilniške sobe Svet človeka je tako različen in spremenljiv. Lahko je neizmerljivo širok, da se zabriše njegovo obzorje ali pa se potuhnjeno skrči prej, ko človek to zazna in sprevidi. Ljudje okoli njega so videli, kako se ruši njegov svet in postaja vse ožji in ožji, a nihče mu tega ni povedal v obraz. Ko je njegov svet izgubljal moč širine in izginjal v nič, si je še upal in mogel v tisto tretjo gostilniško sobo, kjer so bili okoli mize leseni stoli z oblazinjenim sedežem in na mizi pogrnjeni snažni prti. V tej sobi je sedel vzravnano, saj je še imel veljavo, še si je lahko privoščil izbranejšo pijačo, častil druge. Zavedal se je svoje moči, če je bil v nji, ki pa je zbledela, ko je stopil v drugi svet zunaj gostilniških vrat. Zato ga je mamilo biti tam, kjer je obvladal svet. Toda biti v tretji sobi gostilne je terjalo svoj davek, del človekovega sveta. Pristal je v drugi sobi, kjer so bile mize brez namiznih prtov. Vedno je sedel tako, da je gledal v sobo, ki jo je zapustil, in si dopovedoval, da pač ni pomembno, kje sedi, le da ima nekoga zraven sebe, s katerim se lahko pogovarja, in ki ga želi poslušati. Pa so se ga začeli izogibati tudi ti, ki jim je lahko kaj pripovedoval in morda še plačal pijačo. Pristal je v prvi sobi, kjer je bila na najdaljšo steno prislonjena točilna miza, z majavimi stoli, z mizami, ki so bile lepljive od steklenic in razlite pijače, s pepelniki, polnimi cigaretnih ogorkov. Ce je bil pred časom še vzravnan v tisti najboljši sobi, je bil sedaj drug človek. Postal je tak kot drugi iz prve sobe, neobritega obraza, razku-štranih las, skritih pod kapo, ki se je rahlo svetila od umazanije. Hlače, potisnjene za škornje iz gume, ter zmečkan suknjič. Obraz je kazil krč, ki je popustil po litru, četudi najslabšega. Takrat mu je postalo vse lepše in prijaznejše v malem svetu prve gostilniške sobe, ki je bila polna cigaretnega dima, vonja po alkoholu in strtih človeških figur. V tem je pozabil, da je samo to njegov svet, da je izgubil tistega, ki je za gostilniškimi vrati. Da ima vsaj tega! -h FORTUNA MURSKA SOBOTA, d. o. o. Naselje Prekmurske brigade 32 69000 MURSKA SOBOTA Telefon: (069) 26-338, 25-004, 24-504 VABIMO K SODELOVANJU vse zainteresirane obrtnike, gostince, podjetnike in občane. MOŽNOSTI SODELOVANJA: — grosistična nabava blaga vseh trgovskih strok — finančni inženiring — marketing in ekonomska propaganda — uvoz-izvoz — ZT poslovanje — vodenje poslovnih knjig z računalnikom za obrtnike in podjetja — davčne napovedi. POKLIČITE NAS IN USTREGLI VAM BOMO PO ZELO KONKURENČNIH CENAH IN V DUHU POSLOVNOSTI. Nada v Radinu Naravno zdravilišče Radenci je bogatejše za novo ponudbo, ki so se je razveselili tako domači kot tuji gostje. Lastnica pravi, da bodo v novi trgovini res same kakovostne stvari. Dolgoletna želja, ki je postala močnejša v minulem letu, se je končno uresničila. Nada Šantl, ki je bila prej zaposlena v Naravnem zdravilišču Radenci, je v hotelu Radin odprla trgovinico Nada, kjer bo prodajala spominke, unikate in darila — kakor je zapisano na steklu. Vendar to ne kaj se prodaja. vemo, »Od rezanja šibja do končnega izdelka je dolga pot. Z voljo se vse da. Tako lahko opletemo tudi 0,5-decilitrsko ali pa 60-litrsko steklenico. Vse to sem že oplel.« Nada Šantl v novi prodajalni v hotelu Radin, ki jo je uredila in opremila s pomočjo Angelce Dokl in Anice Žula, pri izboru spominkov pa ji je pomagal etnolog dr. Janez Bogataj. bo navadna trgovina. Njena ponudba bo nekaj posebnega, ker bodo izdelke dobavljali obrtniki oziroma ljudski umetniki, ki obvladajo spretnost pletenja iz šibja, slame in ličja ter oblikovanja iz gline. Nada Šantl je o ponudbi dejala: »Ponudba temelji na domačnosti in izvirnosti. Tu naj bi našli svoj prostor izdelki domače in Spokojno je bilo Goričko sončnega januarskega dne, s svojim mirom je prevzelo človeka, ublažilo njegov nemir, ki ga je prinesel v sebi iz urbanega sveta, nemirnega v pridobitništvu in boju za oblast. Gozdovi in polja, pokopališče z zvonikom vrh hriba ali na razpotju — vse je mirovalo v hladu, zapuščeno od človeka. Prava idila za boeme in sanjače, pokrajina, ki je ostala deviško zapuščena, pozabljena tam, kjer rešujejo pomembna vprašanja, in pri tistih, ki so pomembni ljudje. Tako pa je ostal svet skoraj brez mladega življenja in za vedno zaklenjena in pribita vrata — so Goričko. Ilovna zemlja pa je le imela toliko moči, da je priklenila nekatere, ostali so, ker so del tega sveta, in živijo, čeprav v potu trdega dela. Skoraj vsaki vasi tega hribovitega sveta pripada več bregov in na vsakem je strnjenih nekoliko hiš, katerih dvorišča ne poznajo ograje lastništva in je obiskovalcu domače in ima občutek, da je vedno dobrodošel. Tudi Bokrači so gorička vas in na številki sedemnajst stanuje Emilija Čelak. Bela hiša s sadovnjakom pred okni in dvorišče, kjer ima vse svoje mesto, to je njena domačija. Kako drugače bi lahko začeli umetne obrti predvsem iz pokrajine ob Muri (lectarski, lončarski in ličkarski izdelki), prav tako pa najboljše slovenske stvaritve, kot so' belokranjske vezenine, idrijske čipke, ptujski kurent in drugo. Gostje bodo lahko kupili tudi domačo slivovko in medico, prodajala pa bom tudi svoje izdelke.« Gostje pomurskih zdravilišč do sedaj niso mogli kupiti takšnih izdelkov v trgovinah, ki so jim bile na voljo, na tržnicah pa Nada Šantl je tudi sama zelo spretna v pletenju, vezenju, kvačkanju in drugih ročnih spretnostih. 1987. je dobila prvo priznanje za izviren spominek prleško Micko iz ličja. To ji je bila velika spodbuda. Tudi na lanskem Go-stinsko-turističnem zboru je dobila podobno priznanje — tokrat za spominek, ki je v bistvu pletena košarica s suhim sadjem. Bernarda B.-Peček IVER Z GORIČKEGA Emilija ima zvestega prijatelja, Lesija. kot z vprašanjem, kako kaj živi. »Tak se ta mantran. Imam nekaj zemlje, precej pa sem jo dala v najem, vendar mi za delo še vseeno ostaja dovolj. V hlevu imam tri glave, kaj tudi skrmim ‘ za prodajo.« V goričkih vaseh sosedje še poznajo soseda, ko treba pomagati pri delu, in tudi Emilija zaprosi za pomoč sosede. »Največ pa mi pomaga Malika.« Tudi Amalija ali po domače Malika se nam je rada pridružila Milan Petek: Od 0,S dl do 60 litrov Mogoče vas pot redko zanese v Bučkovce in škoda, da je tako. V teh odročnih krajih lahko srečate tudi kakšnega zanimivega človeka, kot je recimo Milan Petek, ki že 45 let plete košare iz šibja in opleta najrazličnejše steklenice. Obisk pri njem je koristen, poučen in zanimiv. »Res je, da se s pletenjem ukvarjam že tako dolgo. Prejšnja leta sem to počel v glavnem pozimi, ko ni bilo dela na polju in ta Natančnost, vztrajnost in smisel za oblikovanje je tisto, kar potrebuje vsak, ki se loti pletenja iz šibja. Milan Petek ima vsega na pretek, zato so njegovi izdelki zelo iskani. krat je tudi sezona pletenja, zadnje čase pa je naročil toliko, da pletem tudi poleti. Tudi leta so tu, grem proti 60. in tako imam tudi več časa za to delo, kajti dela na polju ni več toliko.« Kaj pa pravzaprav pletete? »Pletem skoraj vse: pleterke, krbiile, glaže (pletenke) — vse ter povedala to in ono, čeprav je čakala na živinozdravnika in pazila na cesto, kdaj se bo pripeljal. In kar nekaj pikrih je morala na začetku povedati na račun odnosa do kmeta in njegovega dela. Za kmetovanje pa je poprijela šele pred desetimi leti, ko se je po smrti moža preselila iz Gornje Radgone na kupljeni grunt. »Sprva je bilo hudo, prej blok, asfalt, tu pa blatna cesta in trdo delo na zemlji. Traktorja še nismo imeli in vedno je bilo treba prositi za pomoč. Sedaj je lažje, ko je bila ugodnost, smo kupili traktor, imamo pa tudi zemljo, precej v najemu. V štali je trinajst glav, jutri bomo šest prodali, ta teden še tele, tako da jih bo manj. Imeli pa smo jih tudi že več.« Medtem je prišel poštar in obema sogovornicama prinesel poračun pokojnine. »Po pokojnem možu imam pokojnino in moja osnova je bila 545 starih milijonov. S tem pa se ne da živeti, zato je treba delati,« je rekla Emilija. Čeprav ji dela nikoli ne zmanjka, pa si zvečer rada vzame v roke knjigo. Knjige in rože so njena ljubezen, zato si je kot članica Sveta knjige tudi za to četrtletje izbrala knjigo o sobnih rastlinah. Ima pa tudi zvestega prijatelja Lesija, psa, ki je prišel in ostal pri njej pred tremi leti. Amalija Zrinski je odhitela domov, saj živinozdravnika ni mogla pustiti čakati, Emilija pa nas je pospremila do avtomobila in zaželela srečno. Nekaj trenutkov je postala pred hišo, zrla za avtomobilom in si verjetno mislila, kako in le zakaj smo na tem širokem Goričkem našli prav njo. Majda Horvat foto: Nataša Juhnov DOMAČNOST — Mnogi radomer-čani prispevajo k lepši podobi svojega kraja. V prizadevanja turistične^bdru-štva so se vključili tudi Weisovi; gospodinja Ana nam je pojasnila, da so na stojalu pred hišo tele posode: lonec ddkel, lonec za mast, imenovan žmac; posoda, v katero molzejo mleko — žehtar, potem kanta za prenašanje mleka v zbiralnico in seveda stolček, na katerem se sedi, ko molzemo. Okrog teh (zdaj okrasnih) predmetov je poleti pri Weisovih veliko rož, še lepše pa bo spomladi, ko bodo uredili pročelje hiše. Pa še nekaj je: vsi Wei-sovi (mlada in stara družina) so zelo zelo gostoljubni, kar smo občutili ob krajšem postanku tudi mi. Foto: Š. Sobočan od 0,5 dl do 60 litrov. Večjega od 60 litrov še nisem imel in manjšega od 0,5 dl tudi ne. Letno jih spletem okoli 150.« Omenili ste »krbiilo«. Kaj je to? »To je čisto navadna košara, ki jo kmetje porabijo za prenašanje vsega: repe, krompirja, premoga, drv ... To je navadna košara z dvema ročajema.« Izdelujete pa tudi druge stvari? »Seveda pletem tudi košare, s katerimi gospodinje nakupujejo. To je tista košara z enim ročajem, izdelujem tudi košare za perilo, pletem male košarice za spominska darila ...« Zimski dnevi so sicer kratki, so pa večeri toliko daljši. Redki so, ki si ob teh dolgih urah najdejo koristno delo. Pri Petkovih v Bučkovcih ga nikoli ne zmanjka, saj je naročil za košare, pletenke in druge lične stvari iz pletenega šibja preveč. Skratka: veliko je tega, kar pletete v tej vaši sobici. Kakšen pa je postopek od začetka do konca? »V glavnem uporabljam pinto-vec, to je rumena vrba, ki raste pri potokih, mlakah in drugod. Šibe narežem in potem se odločim, kaj in koliko bom porabil za belo posodo in kaj za drugo. Tisto, kar je za belo posodo, skuham in obelim. To šibje potem pustim na trati nekaj dni, da se uleže in ohrani svojo barvo. Drugo pa pletem iz šibja, kot je. Tu potem pride do lepih svetlo-tem-nih kombinacij.« In kaj je potrebno za pletenje? »Veliko potrpežljivosti, saj na začetku nikakor ne zmoremo plesti šibja v takšni obliki, kot smo si želeli. Le vaja dela mojstra, zato pa moraš imeti veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Ko ti čez nekaj časa začenjajo uspevati oblike, potem dobiš vedno več veselja do pletenja.« In kot smo rekli: čeprav so Bučkovci odmaknjeni, pa se g obisk splača. Dušan Loparnik STRAN 12 VESTNIK, 1. FEBRUARJA utrip življenja KORAKI KREPIJO ŽIVLJENJE Če bi se sprehajali po cesti med Ključarovci in Križevci ali pa tisti, ki pelje v Lukavce, bi skoraj zagotovo srečali neutrudnega sprehajalca, ki se ne ozira na vreme ali letni čas in tako dan za dnem s koraki izmeri zajeten kos poti. Nikolaj Ganža se je rodil pred 87 leti v Poltavi v Ukrajini. 1920. leta je bil kot ruski vojak iz Krima evakuiran v Turčijo, od tam Pa je skupaj z drugimi pripadniki ruske armade prišel v Gevgeli-1° v Jugoslaviji. Nikolaj se spominja, da je bilo takrat v našo državo poslanih okoli milijon in P°1 ruskih vojakov. Tako je leta 1^21 iz Gevgelije prispel na Šen-mj- Nameščen je bil v službo pri 'tnančni straži v Cmureku, in si-cer za eno leto. Ker je veliko oral, se je zlasti iz časopisja dokaj hitro naučil slovenskega jezika. Sprva je bilo, kot sam pravi, težko, saj razen tovarišev iz vojske ni poznal nikogar, pa tudi občutek, da je daleč od doma, je bil neprijeten. Naslednja njego-va postaja je bila na Hodošu in Potem v Apačah, kjer je opravljal delo pri finančni straži. Do konca aprila 1923 pa je bil v službi na gornjeradgonski carinarnici. Prvega maja istega leta Pobudo lastnika opekarne y Ključarovcih šel delat k njemu m ostal do oktobra 1926. Nato se n zaP?slil v opekarni v sosednjih “orecih, in ko je leta 1928 kiju- Ljutomer Kaj z odlagališčno jamo? ' Stanovalce ljutomerskega naselja Juršovka, predvsem tiste iz Askečeve ulice, je nemalo presnetil pogled na neposredno bližino iav#ga odlaganja smeti. DO Komgrad je pri ureditvi prostora pose-. kala dobršen del drevesnega nasada, odpadki pa se širijo domala do tphovih stanovanjskih hiš. Kot pravijo na komiteju za družbeno pla-mranje in gospodarski razvoj ljutomerske občine, ima zadevo v ro-komunalni inšpektor, ki bo odločil, ali bo nasad treba nadome-st,ti ali pa najti kakšno boljšo rešitev. Davorin Topolinjak -Bučkovci------——— ŠE LETOS 83 NOVIH PRIKLJUČKOV To, da je telefon dandanes ne-ČK^^''-73 sodobna naprava, 1^ ■ ajo že ptički na veji. Isti čiv-J° tudi o nerazvitosti našega ' e samo slovenskega, tudi po-urskega) telefonskega omrežja. °8oče ste se bralci že naveliča- V še । ” ''ajda upa, da bodo krajani vas: ,os Jahko telefonirali iz vseh fajevne skupnosti Bučkovci. deVan°Ken'a 'n tarnanJa ° Pt’za-skur>Jlh ■ Posameznih krajevnih Pa vo °Jtl’ da bi dobili telefon, Preon ar ' ' ■ Nikoli ni odveč in ki jo zn.° objaviti vsako akcijo, ščini Rr'Pravljajo krajani v sose-Prikl’ju,?v d°b'li več telefonskih tudi sn„A’ Je nj'hov usPeh krajevne uda za delo v drugih akcije 1'^ ?kuPnostih. Če pa se 'hočju Ot,j° na nerazvitem obnov k’ Pornen novih telefo-Večjj LJ,n bodo dobili, še toliko skuPntudi za krajevno Eden 2UČkovci- Vsega • od Gstih, ki so gibalo sednikJC !ud' Tilko Vajda, pred-Zveze ; krajevne Socialistične Pri naL tud' Slavni koordinator materiaiUbu kablov in drugega 8a omra-Za gradnjo telefonske-dosedan^Zja' Takole ocenjujejo »Vi,'® de!° 'n pričakovanja: ci sm0 ,ajevni skupnosti Bučkov-hi razši?i ani začeli z akcijo, da s°hoški 11 leiefonsko omrežje. S kladi]) j11 Petetejem smo se us-raj vs0 d ?r'Pravili so nam sko-trebna j°kumentacijo, ki je po-materia].3 l™? zadeb z nakupom Sni0 kurcr ' ie Potreben. Doslej ^efonsk 1 '0-000 metrov kablov. Vse t0 * e drogove in drugo. Za ^^^o^doslej dali 154 starih 1. FEBRUARJA 1990 5^ čarovska opekarna zamenjala lastnika, kupil jo je Hartner iz Murske Sobote, se je Nikolaj zopet vrnil v Ključarovce. Lastnik opekarne v Lukavcih Henigman pa ga je februarja 1929. leta pritegnil v svojo tovarno. Tam je Nikolaj ostal do osvoboditve kot poslovodja. 15. maja 1945 je država zaplenila zasebne opekarne, med njimi tudi lukavško, Nikolaj pa je bil z odločbo okrajnega na- milijard (154.000,00 konvertibilnih dinarjev).« Krajani bodo sami kopali jarke in postavljali drogove? »Največ bomo morali delati sami, na peteteju pa so nam obljubili, da bomo začeli z deli že meseca aprila, končali pa naj bi še letos.« Koliko novih naročnikov bo dobilo telefone? »Doslej smo zbrali 83 prijav v vseh vaseh naše krajevne skupnosti: Kuršinci, Bodisiavci, Dra-kovci, Moravci in Bučkovci.« Kakšni pa bodo stroški za posameznega naročnika? »Težko je reči, vendar pa so nam zagotovili, da ne bo dražje od 3.500 DEM ali okoli 23.000 konvertibilnih dinarjev. To bodo morali krajani prispevati sami.« Toliko o telefoniji. Res je, da gre za pomembno akcijo, saj je ta krajevna skupnost zelo oddaljena od občinskega središča in bo tako tesneje povezana s sve- tom. Dušan Loparnik čelnika ponovno potrjen za obra-tovodjo v tem podjetju. Njegova naloga je bila, da spravi v pogon opekarne v Borečih, Lukavcih in Ljutomeru. Seveda je nalogo uspešno opravil in leta 1948 je bil z dekretom industrije gradbenega materiala v Ljubljani imenovan za tehničnega pomočnika direktorja Križevskih opekarn. V njihovem sestavu so bile tedaj opekarne Ljutomer, Boreči, Lukavci, Gornja Radgona in Puconci. To službo je Nikolaj opravljal do leta 1960, ko se je upokojil. Vedno aktiven Nikolaj se ni spremenil niti po upokojitvi. Več kot sedem let je bil tajnik krajevne skupnosti Križevci, več kot 22 let pa tajnik društva upokojencev v tem kraju. Je tudi član gasilskega društva v Ključarov-cih, pri katerem je bil več let tudi predsednik nadzornega odbora. Tako je Nikolaj našel vedno dovolj časa za organizacijo raznih dejavnosti upokojencev in gasilcev. Nikolajeva zgodba pa ni le njegovo delo, saj ima tudi družino. Poročil seje leta 1926 in z ženo sta se 1953. priselila v hišo v Ključarovcih. Pravita, da je bila, ko sta jo zgradila, bolj majhna, vendar so jo pozneje razširili in povišali. Zdaj živita Ganževa še vedno v tej hiši, kjer je ostala tudi ena od njunih dveh hčera, ena pa živi v Beogradu. Čeprav jima zdravje ne služi več najbolje, se ne dasta. Še vedno rada postorita kaj po hiši ali okrog nje, vendar sta tudi vnuka že odrasla, pa so tako dobile babičine in dedkove roke nadomestilo že pri marsikaterem opravilu. Tako Nikolaj prebira časopise, več časa mu ostane za sprehode, ki pa se jim mora vedno bolj odpovedovati, ker mu zatekajo noge. Pra-vi, da zadnje čase raje sede na kolo, čeprav ga vrvež na cesti precej moti. Kljub vsemu pa ostaja pri svojem načelu: »Gibanje je moč in zdravje.« Lidija Kosi Večja ponudba knjig in časopisov Lendava kot občinsko središče je sicer tudi doslej imela nekaj prodajaln časopisov, toda kljub temu ponudba ni bila velika. Problematično je bilo zlasti v rudarskem naselju, kjer je bila majhna prodajalna Dela, a so jo pred nedavnim zaprli. Da bi občanom in gostom, ti so v glavnem v hotelu Lipa, zagotovili redno informiranje, je trgovsko podjetje Cniverzal odprlo prodajalno v rudarskem naselju. I niverzal urejuje tudi knjigarno in papirnico v Lendavi, kjer naj bi ponudili poleg knjig in izdelkov in papirja še časopise in revije, pisalne stroje in računalnike. lam bo tudi možnost fotokopiranja različnih dokumentov, v prostorih pa bo tudi razstavna galerija. Nedvomno bo imela nova trgovina veliko obiskovalcev. saj bo v centru mesta. Odprli naj bi jo 1. februarja. Jani D. POGOVOR Z EVANGELIČANSKIM DUHOVNIKOM LUDVIKOM JOŠARJEM IZ BODONEC Z VERSKO VZGOJO JE KRIZ Več vzrokov je bilo, da sem se podal na obisk h gospodu Ludviku Jošarju, ki je evangeličanski duhovnik v gmajni Bodonci, poleg tega pa ureja Evangeličanski list. Rad bi namreč zvedel kaj več o evangeličanski Cerkvi v Pomurju, pa o gmajni Bodonci, o Evangeličanskem listu, nazadnje pa tudi o samem gostitelju in njegovi družini. Kot je našim bralcem najbrž znano, pri evangeličanih ni celibata (prepoved poroke za duhovščino), pa je tako samoumevno, da si je tudi Ludvik Jošar ustvaril družino. Morda bi začela najin pogovor kar pri družini. Poročili ste se. Ali vas družinske obveznosti ne ovirajo pri vašem poslanstvu — širiti evangelij? Mislim, da je »biti mož« in »biti oče« del našega poslanstva, zato bi rekel ravno obratno: pri širjenju nas zakonski in starševski stan spodbuja, kajti življenjska izkustva so povsem drugačna kakor pri duhovnikih, ki so vezani na celibat. Sicer pa izhajam iz kmečke družine iz Gornjih Pe-trovec. Teologijo sem najprej študiral na katoliški teološki fakulteti v Ljubljani, nato pa na evangeličanskih fakultetah v Er-langenu, Heidelbergu in Hamburgu (Nemčija), nazadnje pa še dve leti na Dunaju. Diplomiral sem 1958. leta. Nato sem bil eno leto kaplan v Lendavi in kot tak oskrboval še župniji v Ljubljani in Mariboru. Poročil sem se 1959. leta z učiteljico Klaro, rojeno Beer, ki pa so ji svetovali, naj službo opusti, ker pač duhovnik in učiteljica ne sodita skupaj. Rodilo se nama je dvoje otrok; hčerka Edith je že pri kruhu, saj je doštudirala za inženirja farmacije, sin Benjamin pa je dijak srednje šole naravoslovno-mate-matične usmeritve. Pa se vrniva k vaši Cerkvi! Koliko evangeličanskih gmajn imamo na območju Pomurja in na katerem mestu je gmajna Bodonci? Evangeličanska Cerkev na Slovenskem je majhna skupnost in bolj strnjeno živi dejansko v Prekmurju. Na tem območju je deset cerkvenih občin ali, kakor mi radi rečemo, gmajn, v celem Pomurju pa jih je enajst. In če še dodamo preostalo Slovenijo: tam sta žal le dve. Bodonska gmajna je ena izmed starejših gmajn in je po starosti na četrtem mestu. Leta 1992 bo stara 200 let! Po številu — okrog 1600 članov — pa je na tretjem mestu; za Puconci in Mursko Soboto. Kdaj so zgradili cerkev v Bo-doncih in komu je posvečena? Imate tudi podružnične cerkve? Sedanja cerkev je tretja po vrsti in so jo zgradili ob menjavi stoletij, in sicer 1899. leta. Kar zadeva vprašanje o posvečenosti cerkve, moram povedati, da pri nas (v Prekmurju) ni navada, da bi bile cerkve komu posvečene, torej, da bi bil kak svetnik njihov zavetnik, ker svetnikov v takem smislu ne častimo. Bodonska gmajna ima zdaj samo eno podružnico, to je kapela v Pozna-novcih. Kako pa je pravzaprav organizirana vaša Cerkev? Imate uvede-no članarino? Kako upravljate svojo gmajno? Naše cerkvene občine so, tako kot celotna Cerkev, organizirane »prezbiterialno oziroma sinodi-alno«. To v razumljivem jeziku pomeni, da cerkveno občino vodi cerkveni odbor (prezbiterij), katerega predsedstvo tvorita duhovnik in inšpektor. Imamo tudi tako imenovano »najvišje pra- Evangeličanski duhovnik in glavni urednik Evangeličanskega lista, LUDVIK JOSAR vno telo« cerkvene občine, in to je občni zbor. Po navodilih tega občnega zbora se potem cerkvena občina ali gmajna upravlja. Za duhovno skrb članov je seve-[da odgovoren duhovnik, toda ne izključno on. Materialno se cerkvena občina (gmajna) vzdržuje od prostovoljnih prispevkov njenih članov. Višino prispevka, ki ga želi gmajna od vsakega člana, določi (po poprejšnjem dogovoru z drugimi gmajnami) občni zbor. Kako pa je sploh s pripravljenostjo ljudi? So voljni prispevati in kako skrbe za svojo gmajno? Ali tistim, ki ne dajejo redno članarine, res odklonite obrede? Zelo malo je članov, ki se ne, zavedajo odgovornosti do svoje gmajne. Povem naj, da v naši bo-donski gmajni le devet družin (s skupaj 27 člani) že vrsto Jet ničesar ne prispeva za svojo gmajno, vsi drugi pa. Če se zgodi, da »dolžnik« želi kak cerkveni obred, na primer pogreb, mu tega ne odklonimo. Naknadno pa zaračunamo pogrebno takso, seveda če ni gmotno ogrožen. Mnoge cerkve so spet polne, zlasti ob božiču. Je pri vas dober obisk nedeljskih maš? Se morda tudi v vašo cerkev vračajo tisti, ki so se ji zaradi morebitnega boljšega položaja v službi izogibali? Evangeličani nismo pridni obiskovalci božjih služb. Ker cerkvenih zapovedi ne poznamo, je zato obisk božje službe popolna svobodna odločitev vernika. Občasno — ob praznikih — so obiski božjih služb zelo dobri. Začetna demokracija pa še ni bi stveno vplivala na porast naših članov, oziroma na ponovno vključitev nekdanjih krščencev ali članov. Kateri so verski zakramenti v evangeličanski Cerkvi? Morda bi našim bralcem povedali kaj več o konfirmaciji! Evangeličani podeljujemo oziroma sprejemamo le dva zakramenta: sveti krst in sveto večerjo (Gospodovo večerjo. Po katoliško evharistijo ali obhajilo). »Pogoj« za uživanje svete večerje je konfirmacija po končanem 7. razredu osnovne šole, ki pa ni zakrament. Tudi tu nismo »dogmatični«, ampak »relativni«, kar pomeni, da odrasel vernik, tudi če ni bil konfirmiran (po katoliško: birman, op. §. S.),’ sme pri hajati k uživanju svete večerje, saj upamo, da nekaj ve o krščanstvu. Sama konfirmacija pa je posebna svečanost, kjer so mladi verniki sprejeti med redne — polnopravne člane cerkvene občine s pravico uživanja svete’večerje, botrstva ter sodelovanja pri posvetnem upravljanju gmajne. Pripadniki evangeličanske Cerkve so tudi v notranjosti Slovenije. Kako pa je tam z versko vzgojo, obredi? Pa tako imenovane božje službe v diaspori na območju Prekmurja (Doutaujševci. Pečarovci. Lendava, Selo, Lemerje, Prosenjakovci)? Z versko vzgojo je križ, kot to radi rečemo; še posebej pa v Ljubljani in Mariboru, kakor tudi tu, kjer smo bolj strnjeni. To pa zaradi tega, ker je verska vzgoja skoraj izključno preložena na ramena duhovnikov. Ti pa s tamkajšnjimi otroki zelo malo časa »živijo«. Vere se dejansko ne da naučiti, ampak jo človek mora doživljati. Tega pa je žal v vsakdanjem družinskem življenju (po mojem) vsepovsod premalo, morda tudi pri nas duhovnikih. Od tistega časa dalje, ko imamo v Ljubljani zasedeno duhovniško mesto, je vsak evangeličan, ki želi kak cerkveni obred po redu naše Cerkve, tega lahko deležen. Gmajne, kjer pa ni zasedeno duhovniško mesto, so oskrbovane od drugih gmajn. Vsaka gmajna, ki nima duhovnika, ima svojega »administratorja«, ki skrbi za njeno redno oskrbovanje. Izdajate Evangeličanski list. Kaj prinaša, kolikokrat letno izide. koliko naročnikov imate? Verski tisk pri nas žal ni bogat. Devetnajsto leto zapovrstjo izdajamo mesečnik Evangeličanski list, ki je naslednik nekdanjega Duševnega lista. Naš list izhaja v nakladi 3 000 izvodov. Vedno vsebuje tudi po en članek v madžarščini, ki je običajno verske vsebine. Pa tudi na splošno je celotna zasnova lista verskega značaja, razširjena na razne novice iz krščanskega sveta. Občasno objavljamo tudi kaka pripovedovanja in zgodbe, seveda, če jih dobimo. Ena stran v listu je vedno namenjena mladim bralcem Največkrat so to poučne zgodbe. koledar. V ajeai soddajete tudi rt Tako ste tudi v letošnje* objavili Res je, tudi v Evangeličanski koledar občasno kaj napišem. Izdajamo ga v 4 000 izvodih, ureja pa ga senior naše Cerkve, Ludvik Novak. V letošnjem koledarju sem objavil prevod dela docenta dr. Mihelina Protscherja, ki predstavlja sliko Marije v Novi zavezi. Podoba Marije je namreč večini naše Cerkve premalo znana. Drugi vzrok za ta zahtevni prevod pa je bila želja, da Marija ne bi bila toliko kot doslej »kamen spotike«, ki katoličane in evangeličane ločuje, ampak »povezovalna« oseba. To pomeni, da lahko obstaja skupni temelj: Marija je bila Jezusova mati in zato vredna spoštovanja vseh. Bi morda na koncu tega pogovora povedali še o čem, o čemer ras nisem vprašal! Morda le to, da me veseli, da se nas je Vestnik spomnil in da so minili časi, ko za otroke v šoli cerkev ni smela obstajati. Ko so se namreč učili, kateri so pomembnejši objekti v določenem kraju, so našteli: šola, trgovina, zadruga, krajevni urad, pošta, gasilski dom ... Cerkve pa ni bilo (je verjetno ni smelo biti), čeprav je Cerkev to šolo nekoč ustanovila. dahtnaik Ladvik Jošar. Upam. da vore spoznal sedanji utrip evangeličanov tega dela Goričkega. Cerkev si seveda želi ped mladi— kajti, kot je zapisano v prvi številki Evangeličanskega lista: »Vsak otrok prinaša sporočilo, da Bog še ni izgubil veselja nad človekom.« Pogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN STRAN 13 križemkražem po naših šolah -Moraš? Ti bom že da! moraš! Če vam hočejo kazati tisti kino, naj vam plača šola... Samo stroški so s tabo...- je govori! in že odpira! svojo omaro; pomole! mi je še več denarja, kot sem prosi! in besedoval: -Na. vzemi, da ne boš govori!, da sem gaje... Samo to ti povem, če se boš še potepat, denarja nikoli več ne boš dobi!.. .« -Hvala lepa! Hvala lepa!- sem hite! in se ves srečen izgubi! iz prednje hiše. Peš smo šli šolarji po veliki cesti skozi Spodnji Porčič proti Svetemu Lenartu tisto hladno jutro. In le na kino smo mislili, saj predstave na platnu še nismo nikoli videti. V lenarški telovadnici se je nagnetlo trojiških šolarjev. Minute pred začetkom filmske predstave so bile zame neznansko dolge, polne ugibanja in razmišljanja o tem, kako film nastane in kako se ga prikazuje. O tem so nam sicer nekaj povedali učitelji, a premalo za nas male radovedneže. Stemnilo se je v dvorani, otroški vrvež, kričanje. klepet so se prevesili v skupinsko začudenje, v skupno oceno: -Joj, kako je lepo.. - Gledali smo barvni sovjetski film Kamniti cvet. Vile v belih tančicah so se sprehajale po pravljičnih gozdovih, med skalami, ob jezercih, bistrih potočkih in rekah; proti koncu filma je začel klesati iz žive skale kraljevič, princ ali kaj je že bil, čudovit kamniti cvet. Še čisto prevzeti od pravljičnega sveta smo šli po Svetem Lenartu in tisti, ki smo imeli denar, smo šli v pionirsko mlečno restavracijo, ki so jo tiste dni tam odprti samo za otroke. Malinovec smo pili in bili smo srečni. Tiste čase smo veliko brali, da imajo pionirji v Sovjetski zvezi svoje železnice, svoje vlake. In ne samo tam, tudi v Beogradu so zgradili otroško železnico in po njej so se vozili otroci in se šli sprevodnike. !n mi smo bili Prestrašene in objokane so pahnili na kamion. veseli, da imamo blizu Svete Trojice vsaj svojo restavracijo, če že železnice nismo mogli imeti. Ob vhodu v Lenart sta iz trojiške in mariborske strani stala ogromna slavoloka, narejena iz desk, okrašena s smrekovimi vejami, venci, jugoslovanskimi in ruskimi zastavicami, s Titovo in Stalinovo sliko, popisana s parolami. Občudovali smo njuno velikost in razigrano smo se sprehajali sem in tja pod slavolokom, ki je bil postavljen blizu lekarne. !n potem smo šli proti domu, do) proti Velki in tovariš ravnatelj Križnič nam je pokazal porušen most čez potok in rekel: -Ta most je bi! postavljen v stari Jugoslaviji. Čez naj bi vodila cesta, bližnjica proti Svetemu Benediktu in Gornji Radgoni. Delno je nova cesta že narejena. Most so porušili Nemci, da ne bi mogli proti koncu vojne čez Rusi s tanki... Če bo ta cesta, ta bližnjica kdaj narejena, bo Sveta Trojica za vse večne čase odrezana od sveta.. - pospravljeni po delu, na njivah jih je grize! čas. Delo v zadrugah ni steklo, kot so predvidevali aktivisti. Premalo se je delalo in zemlja je opustela, pogrešala je ljubezen, marljive, grude željne kmetove roke. In hlevi in skednji so se začeli podirati. Omet je začel padati s hiš. Koloradskega hrošča smo iskali po krompiri-ščih po nedeljski pozni maši. Za nagrado se nam je šlo. Pa ga nismo našli, škodljivca, hrošča, ki mu tako tekne krompirjevo ščavje in ki naj bi ga poslali v socialistični svet naravnost iz kapitalizma. In ko se je pojavil, ga je bilo iznenada veliko, povsod preveč. Sprva smo ga pobirali z rokami, kot borovnice v trojiški Dobravi, nato smo ga štopali s strupi. -Frdamani antikristi. ..- so govorili ljudje v dolini Ročice o tistih redkih, ki so se tista leta včla-njali v partijo, ki so nehali verovati v Boga. Življenje je sicer teklo v miru, v večni borbi za skromno preživetje. !n ženili so se mladi. Z registriranimi, starimi, zarjavelimi kolesi so se vozili fantje iz Trojice k dekletom v Osek, k Svetemu Benediktu, v Biš. In pismo je prispelo tiste dni iz Hrvaške. Frančika Fras ga je pisala mami Katiki. Veselo novico ji je sporočila Odločitev, da se bo zares poročila s tistim mladim lekarnarjem. Pisala je: -Ljuba mama! Ob mojem zadnjem obisku pri vas so mi očim Tirzek obljubili, da mi boste poroko pripravili pri Sveti Trojici. Mojemu fantu sem to povedala. Zelo je bi! vesel, ima pa veliko prošnjo. Želi, da bi naju poroči! mariborski škof Držečnik. Ljuba mama! Ne čudite se. Moj izvoljenec in sedanji mariborski škof sta bila med vojno skupaj zaprta in sta ostala dobra prijatelja ...« Pri mlinu smo bili potem vsi nervozni, živčni in ponosni obenem. V trojiški cerkvi škof doslej ni še nikogar poročil. In seveda še tudi pri mlinu nikoli ni bil. Izpolniti je bilo potrebno obljubo, da bo poroka pri Sveti Trojici. Frančika je kmalu dobila mamino pismo z vabilom, naj pripotuje z ženinom čimprej na obisk, da se dogovorijo o poroki. Peš smo se odpravili na poročni dan: nevesta z ženinom, starši, sorodniki in drugi svatje. Od mlina smo šli gor po gasi k cerkvi, brez muzikantov. Lepo, sončno popoldne je bilo in po trgu se je slišalo trobentanje trškega bošnarja, pastirja, ki je gnal čredo krav na popoldansko pašo na trojiško gmajno. Teta Katika se je zdrznila. Glas trobente ji je odpri staro bolečino. Obudi! ji je spomin na Frančikino rojstvo, na prvo poroko v Mariboru, na prvega moža Franca Frasa iz Očeslavec. In dogodki, spomini so se začeli bliskovito vrstiti. Kočija, v kateri je objemala umirajočega Franca, je zdrvela po prašni cesti in slišala je Francov šepetajoči glas: -Katika . . Katika... Rad... rad sem te ime!.. .- -Ti je slabo, Katika?- je zaskrbljen vpraša! stric Tirzek ženo, videč, da ji je korak zastal, da ji je bi! pogled negotov in žalosten. -Oh, nič... Nič mi ni. Zamislila sem se... Toliko vsega se je zgodilo v mojem življenju...- je odgovorila. Desnico si je teta položila na srce. Zapreti je hotela predalček, iz katerega so začeli uhajati spomini, dogodki, bolečine, trenutki sreče in spet obdobja z enim samim trpljenjem. Dopovedovala si je, da zdaj ni čas za razmišljanje o minulem življenju, da gre zdaj za prihodnost njenega prvega otroka. Moje misli o Francetu Prešernu France Prešeren je največje ime slovenske poezije. To je ime, ki je znano vsem jugoslovanskim narodom in še mnogim drugim po svetu. Spomnim se časa, ko sem prebral njegovo prvo pesem. To je bila pesem O, Vrba, ki se mi je vtisnila v spomin. Takrat je nisem povsem razumel, vendar jo danes, ko vem precej o njegovem življenju, dobro razumem. V tej pesmi je Prešeren izpovedal vso ljubezen do domačega kraja, po katerem je hrepenel v tujini. Mikal ga je širni svet, in ko ga je spoznal, je sprevidel, da je najlepše v rojstni Vrbi, čudoviti gorenjski vasici. Spoznal je sebičnost bogatih ljudi in slab odnos do revnih. Prešeren je živel v času, ko ljudje niso bili enakopravni. To ga je zelo bolelo, še zlasti pa mu je bilo hudo zaradi vojn. Ker nas te težave še danes mučijo, tudi mi mladi dojemamo njegove verze: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan . . . To so najlepši verzi, ki jih poznam, in katerih sem se moral naučiti že v nižjih razredih na pamet. Takrat še nisem vedel, kaj vse to pomeni in pesem je izgubila del svojega smisla. Ko sem jo končno le vedel na pamet, sem bil vesel in srečen. Šele sedaj, v višjem razredu, dojemam, kaj je hotel Prešeren razodeti v tej pesmi. Ljubil je svoj narod, zato ga je tudi častil. Ni maral vojn, prepirov in slabih ljudi. Oh, kako lepo se je danes spomniti Prešerna! Vedno znova in znova se vračamo k njemu in njegovi umetnosti, še posebej ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ohranja Prešernovo pesem mlado, svežo in lepo. Tako spoznavam Franceta Prešerna. Ponosni smo lahko, da seje na naših tleh rodil takšen umetnik. Prešeren je lahko samo eden, nihče drug ga ne more nadomestiti. Mi, mladi, se iz njegovih del lahko še marsikaj naučimo. Ko bomo dokončno spoznali Prešerna in vse njegove pesmi, bomo vedeli, da je vložil v svoje delo mnogo truda, ki ga ni mogoče primerjati z nobenim, še tako dobro plačanim delom. Dejan Božič, 6. a, OŠ Veržej Ali sem/nisem mladinec Mladinec. Ali je to tisti, ki hodi po sestankih, tisti, ki je dopolnil 15 let in ima izkaznico? Ampak tudi jaz jo imam in potrjuje, da sem laasko leto postala mladinka. Vendar se nič kaj ne počutim mladinsko. Vsak mladinec ima svoje dolžnosti. Če bi mene vprašali, katere so le-te, bi zelo težko odgovorila. Jaz poznam le učenje, pomoč slabšim učencem in starejšim občanom. Toda te dolžnosti sem izpolnjevala že kot pionirka. Spremembe v svetu in v naši državi zahtevajo mnogo novega. S težavo razumem stvari, ki se dogajajo okrog nas, s težavo sprejemam nove ukrepe ... Vendar sem kljub vsemu mladinka, čeprav ne »prava«. Mislim pa, da so spremembe v slovenski mladinski organizaciji glede imena čisto nepotrebne. Bo mogoče ime »za svobodb mislečega sveta« spregledalo vse težave in probleme? Starejši so včasih res malce krivični. Zakon se je spremenil in zdaj pravi, da si mladinec lahko, če dopolniš 15 let. Se pravi, mlajši nismo mladinci kljub izkaznici, ki jo imamo shranjeno v predalu, kljub lepemu sprejemu v to organizacijo, katere se vsi spominjamo. Zakaj nam ne dovolijo uporabljati imena mladinec, če smo to postali? Alenka Frumen, Lea Šeruga, Mateja Lukač, učenke 8. b Zimska šola v naravi Zima Zima je prišla, toda brez snega, otroci se ga veselimo, zelo si ga želimo. Če snega ne bo, joj, kako bo to hudo! V izbi bomo sedeli, pred televizijo čepeli. Leon Kavaš, 4. raz., OŠ Odranci V dolini Ročice se je ljudstvo še vedno ubadalo z zemljo, z mletjem in molilo, da bi mu Bog poslal: zdaj lepo vreme in drugič dež. Zgoraj v trgu so zidali nemški ujetniki transformator in postavljali drogove; električne žice so prepredle pokrajino in luč, svetla, bleščeča, je zasvetila po domovih. -To nam je dala nova, socialistična Jugoslavija ...- so govorili govorci na mitingih. Iz razredov, pisarn, trgovin, pročelij hiš so čez noč izginile Stalinove slike, parole o bratski Sovjetski zvezi in ruske zastave. Šepetalo se je o in-formbiroju, a nihče v dolini Ročice ni prav vedel, kaj to pomeni. -Politiko je bolje pustiti ob strani... Od nje ni haska...- so govorili ljudje. V nacionalizirani Kirbiševi usnjami so strojili kože še nekaj časa po vojni, potem so jo nenadoma zaprti. Sveta Trojica je izgubila svoj edini verštat za vse večne čase. In Kirbiš, nekdanji lastnik, si je na starost hodi! služit penzijo v Pirihovo usnjamo k Svetemu Lenartu. Dan za dnem je pešači! čez travnike in njive, tja in nazaj. Po vročini, po dežju, po snegu, po mrazu je hodi! in preklinjal med hojo novo oblast. In sam s seboj je govoril. V šoli sem risal in pisal za stenčas. V gornji levi kot zidnega časopisa sem risal tovarne z visokimi in vitkimi dimniki. -Graditi moramo težko industrijo... Ta bo dajala kruh našim delovnim ljudem...- so govorili po sestankih. In kmečki fantje iz Zgornjega in Spodnjega Porčiča, iz Zgornje in Spodnje Senarske, Gočo-ve, od Svetega Ruperta, so odhajali v Maribor in Ljubljano in bogsigavedi kam v industrijske šole, v tovarne. Kmetje so dajali zemljo v zadruge. Trava je začela preraščati njive, brane in plugi so rjaveli ne- In začel je tekati za menoj in brezumno je udrihal po meni. Tista noč je bila jasna, svetla. Luna se je ponosno šopirila, bila je gizdava na nebu, kot da skuša tekmovati s svetlobo songa. Ni ji uspelo spremeniti noči v dan — in prav je bito tako, saj bi drugače odgrnila z doline Ročice sinjebeto tančico, nežno meglico, ki je plavala nad mlinom, nad pokrajino. Sedel sem v črnem mercedesu, gori ob veliki cesti. V škofovem avtomobilu sem prežive! tisto noč, doli v dolini pa je bila poročna pojedina. Pot do mlina se je zdela šoferju preveč blatna. Gume bi se umazale, tako je predlagal, da bi raje zapeljal škofa gori po makadamu; po veliki cesti in dol po Krajnčevem bregu je lepa trata in tudi daleč ni od tam do mlina. Tistih nekaj korakov bi lahko šel gospod škof peš. In tudi šofer je šel potem z njim. (Nadaljevanje prihodnjič) V ponedeljek zjutraj smo učenci 6. razredov na šolskem dvorišču pričakali avtobus. Polni veselja in razigranosti smo vstopili na avtobus. Udobno smo se namestili in se vriskaje odpeljali. Skozi okno smo opazovali slikovito pokrajino, se smejali, za boljšo voljo pa smo poslušali še glasbo. Po nekaj urah vožnje nas je avtobus odložil v Žekovcu. Strahoma in hkrati ponosno smo vstopili na gondolo. Opazovali smo iglasti gozd, visoke in strme gore, zaledenele potočke in ugibali, v kateri koči bomo prebivali. V Mozirsko kočo, ki stoji na višini 1344 m. Razdelili smo se v skupine, se malce odpočili in jo mahnili naokrog. Naužili smo se svežega gorskega zraka in uživali v prekrasnih lepotah. Po ogledu okolice smo se vrnili, povečerjali in položili trudne glave na posteljo. Zjutraj, po zajtrku, smo se odpravili do bližnjega hotela. Vzeli smo vso potrebno opremo in se začeli vzpenjati po kar strmem in visokem hribu. Na vrhu smo se utrujeni spočili. Obuli smo težke smučarske čevlje in si nataknili smučke. Moram priznati, da smo bili v začetku nerodni, vendar smo se navadili na smuči. Tovariši so nas vztrajno poučevali o smučanju. Po napornem smučanju, vajah in padcih, smo se le nekaj naučili. Po končanem pouku smučanja smo se spustili po hribu navzdol in dalje do koče. Vsak dan smo imeli dve uri pouka, kjer smo se pogovarjali predvsem o vedenju, o gospodarstvu, trdem življenju v gorah in o drugem. Zvečer smo plesali in se veselili ob raznih družabnih igricah. Hrana je bila odlična. Dan za dnem smo ponavljali razne vaje i.n si s tem poglabljali znanje o zelo lepem športu — smučanju. V hotelu smo kupili pisma, razglednice, ki so popotovale domov, in spominčke. En dan nam je tovarišica pripravila izlet na hrib Medvedjak. Vzpeli smo se na hrib in nekateri s težavo premagovali strmine in ovire. Uživali smo v čistem gorskem zraku. Srečali smo bodeče neže, odlične napovedovalke vremena, in druge rastline. Na vrhu pa nam je kar sapo jemalo od prekrasnega razgleda naokrog. Planote in hribovje je bilo poraslo z bujnimi iglastimi gozdovi. Strme gore so se skoraj dotikale jasnega, sinjemodrega neba, po katerem so jadrali oblaki. V dolini so se vile srebrnkaste reke z naselji, polji, travniki. V ozadju pa so se v sončni svetlobi svetlikali vrhovi gora. Nisem mogla odtrgati pogleda s te prečudovite lepote. Ogledali smo si tudi brunarico pokrito s skodlami. Tovarišica nam je veliko povedala o pastirjih in njihovih čredah. Dnevi so minevali, mi pa nismo mogli pozabiti nepozabnih dogodkov. Postali smo že pravi smučarji. Tovariš upravnik nam je pripravil tudi predavanje o alpinizmu in Mount Eve-restu ter o jamarstvu. Nabirali smo si znanje in vpijali lepote gorskega sveta. Prišel je zadnji dan našega bivanja v koči in bili smo razburjeni, nemirni in pa tudi veseli, da se bomo vrnili domov. Poslovili smo se od vsega in se z gondolo odpeljali v dolino. Še enkrat sem se ozrla po kraju, ki mi je zelo prirasel k srcu in ga ne bom nikoli pozabila. Vesela sem, da sem se naučila smučati in spoznala lepote našega gorskega sveta. Nikoli mi ne bo žal, da sem se odločila za bivanje na Golteh. Renata Špilak 6. a, OŠ Štefan Kovač, TURNIŠČE Moj rojstni kraj Kraj, v katerem sem se rodila in v njem preživljam otroška leta, se imenuje Biserjane. To je vasica, ki leži vzhodno od Vidma. Znana je širom po Sloveniji, ker je bil tu rojen nekdanji državnik dr. Anton Korošec. Biserjane so vas urejenih kmetij. Tu živijo dobri gospodarji. Gradijo nove hiše, gospodarska poslopja in vse potrebne stavbe. To je kraj, ki ga krasi tudi cvetje, ki ga vaščani z veseljem gojimo. Lep je moj rojstni kraj, zato sem vesela in ponosna nanj. Slavica Košar, 4. b, OŠ Videm ob Ščavnici Pogovor s prijateljico Zimske počitnice so se začele. Ponavadi gredo vse družine na smučanje. Tudi Maša in Špela. To sta bili prijateljici, ki sta si venomer pomagali, če je bilo treba. »Špela, kam boš šla na počitnice?« vpraša Maša. »Na Roglo, kjer se bom smučala in sankala!« ji odvr- j ne Špela. »Jaz tudi. Zgodaj zjutraj bomo šli!« Špela, s seboj prinesi punčko in kakšno igro, da se bova lahko igrali.« reče Maša. »Oh, venomer se pa ne bom igrala, saj nisem kakšen neumen človek! Rajši se bom smučala, kot pa zganjala oslarije!« ji vzklikaje odvrne. Maša se odpravi na Roglo in venomer nagaja očetu in materi. Na Rogli se sreča s Špelo in vzklikne: »Kakšen lep sončen dan bo, lahko se bom na lepem belem snegu smučala in gledala krasne gozdove, ki jih bom na bregu videla! Ali se boš ti tudi šla smučat?« »Ne, jaz se bom pa rajši sankala in upam, da bom spoznala kakšno boljšo prijateljico, vendar ne takšno kakor ti!« ji odvrne Špela. »Zvečer po večerji bo zabava, a greš z mano?« »Ne, ne grem, ker vedno kar rečeš, mora biti po tvoje. Rajši grem v kino,« ji zoprno reče Spela. Drugi dan potrka Maša na vrata. Špela odpre in reče: »Oh, Maša, včeraj sem bila nesramna do tebe, mi oprostiš?« »Ja, seveda, ljudje so včasih slabe volje in jim gre vse narobe, veš,« ji reče Maša. »Maša, se greš sedaj z mano smučat?« »Ja, grem!« Tako je minilo precej časa. Zadnji dan so se odpravili proti domu. Ko so prispeli, je bil že večer in tudi luči so se že ugasnile. Tako sta se pozdravili. Maša: »Špela, adijo, saj se še jutri vidiva, a ne!« »Seveda, čao in poskrbi, da ne bo tvoj maček lačen!« Manuela Kerman, 7. b, OŠ Drago Lugarič, Lendava ■ STRAN 14 VESTNIK, 1. FEBRUARJA 1990 šport K REKREACIJI PRITEGNITI ČINI VEČ ZAPOSLENIH Športno društvo Ina Nafta iz Lendave, ki letos praznuje 10-le-tnico uspešnega delovanja, ima razvejeno rekreacijsko dejavnost, dostopno vsem zaposlenim. O njihovi dejavnosti smo se pogovarjali s predsednikom društva Aleksandrom Maričem. MALI NOGOMET — Katere aktivnosti ponujate zaposlenim, s čini vse se ukvarjate? »Športno društvo v naši delovni organizaciji je bilo ustanovljeno pred desetimi leti na pobudo sindikata, v okviru katerega tudi deluje. V času delo-vanja smo uveljavili razne aktivnosti, ki so privlačne za zaposlene. Tako- delujejo v pkviru društva naslednje sekcije: nogometna, kolesarska, planinska, kegljaška, strelska, rokometna, odbojkarska, košarkarska, namiznoteniška, teniška in šahovska. Poleg tega pa •mamo še sekciji za ribolov in pikado. V zimskem času organiziramo tudi rekreacijo v bazenu in telovadnici.« NEMČAVCI POMURSKI PRVAK V Murski Soboti je bilo finale pomurskega prvenstva v malem nogometu. Sodelovalo je pet moštev: Partizan Križevci, Swing Radenci, Centiba in Nemčavci (občinski prvaki) ter Beltinka. Mura in Nafta pa se tekmovanja nista udeležili. Naslov pomurskega prvaka je osvojilo moštvo Nemčavec, ki bo sodelovalo na finalu republiškega prvenstva na Ptuju. Rezultati — Križevci :Čen-tiba 6:2, Beltinka:Swing 4:6, Centiba:Beltinka 2:5, Nem- NOGOMET OKREPITEV MURE, NAFTE IN BELTINKE Nogometaši Mure, ki tekmujejo v slovenski, ter Nafte in Bel-tinke, ki nastopajo v območni slovenski ligi vzhod, so že začeli s pripravami za drugi del tekmovanja. Nogometaši Mure vadijo pod strokovnim vodstvom trenerja Zorana Cirkvenčiča in novega tehničnega vodje Zlatka Tkalčeca, nogometaše Nafte vodita trenerja Ivan David in Karel Kapun, moštvo Beltinke pa trener Ivan Maučec. Pomurski nogometni ligaši pa so se v zimskem odmoru tudi okrepili z nekaterimi igralci. Moštvo Mure, ki jo v nadaljevanju prvenstva predvsem zaradi neugodnega žreba čaka zahtevna naloga, se je okrepilo z igralcem Maribora Miloševičem, ki naj bi prispeval k večji učinkovitosti soboškega ligaša. Lendavska Nafta je dobila pet novih igralcev. To so: Palatinuš, Glavina, Horvat in Ratajac, ki so prišli iz sosednjih hrvaških klubov, ter Drvarič s T išine. Beltinko iz Beltinec pa so okrepili: Škaper in Celec, prejšnja igralca Mure, in Radikovič, ki je prišel iz Medžimurja. Iz vojske pa se vrneta Marič in Vbroš. KEGLJANJE NAŠ POGOVOR — Kakšno pa je zanimanje zaposlenih za rekreacijo? Ali kažejo dovolj zanimanja? »Človek bi mislil, da se bodo zaposleni, med katerimi ima večina košček zemlje ali vinograda, manj zanimali za rekreacijo, vendar moram povedati, da je prav nasprotno. Zanimanje naših delavcev, in to vseh struktur, za rekreacijo je precejšnje, saj se vanjo vključuje blizu 400 zaposlenih.« ~ Kakšne možnosti za delo Pa imate? Ali kaže delovna organizacija razumevanje za rekreacijo? »Brez razumevanja delovne I organizacije gotovo ne bi mogli organizirati številnih aktivnosti. Vsako leto po zaključnem računu dobi društvo določena sredstva, ki so namenjena za rekreacijo. Poleg tega pa društvu pomaga tudi sindikat, tako da nimamo posebnih težav z denarjem. Prevozne stroške, kar je največji izdatek, pa opravljamo z avtomobili delovne organizacije.« — Kakšne pa so vaše nadaljnje usmeritve v športnem društvu? »Čeprav nekatere naše ekipe redno sodelujejo v občinskih ligah, želje pa so tudi po tekmovanju v višjem razredu, je naša osnovna usmeritev rekreacija. S tem namenom je bilo društvo tudi ustanovljeno. Seveda pa si želimo, da bi se z rekreacijo ukvarjalo čim več zaposlenih, saj to prispeva k sprostitvi in tudi k boljšemu delu.« Feri Maučec 3:3, Beltin- 2:3, Čenti-ba:Swing 2:2, Nemčavci :Swing 2:1, Križevci:Beltin-ka 0:2, Swing:Križevci 6:4 in čavci: Križevci ka:Nemčavci Čentiba:Nemčavci 2:4. Nemčavci Swing Beltinka Križevci Centiba 4 4 4 4 4 3 2 2 0 PORAZ RADENSKE V prvem kolu drugega dela tekmovanja v prvi republiški moški kegljaški ligi je Triglav iz Kranja v Radencih premagal Radensko s 4958:4942 podrtimi keglji. Za Radensko so nastopili: Drvarič 791, Šalamon 378, Bavec 397, Steržaj 875, Horvat 802, Kovačič 889 in Kučan 810 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska s SCT v Ljubljani. 0 PRL — veterani BAKOVCI PRVAK V nadaljevanju tekmovanja v pomurski zimski rokometni ligi veteranov so igrali: Krog:Toko 19:16, Toko:Polet 23:27 in Ba-Radgona ni STOLPEC UREDNIKA namizni tenis Unger nepričakovan zmagovalec ku . Tradicionalni članski turnir za MEMORIAL HEROJA RAJKA1, Hrastni-£ 2 lzJemo Zalaznika zbral vse najboljše igralce rz Slovemje Tr je.Sobotam nen a ?Pet neupravičeno ni nastopil, so dosegli zelo dobre r |L „a sio vXtak°Vano sl™l Mirko Unger, ko je v polfinalu premagal najbo sega lo kov^83 mladinca državnega reprezentanta Škafarja z 2.0 in v dober ^vano najboljšega slovenskega igralca Smrekarja (Olimpija) z 2.1. Zelo dober * b"‘“di Ori s sedmim mestom .soliden pa Benkovič zdevet.m mestom. s $lcer Pa Sobočani koristijo zimske počitnice za pnpravo za nadaljevanj e Crikve' TakP bi se morala Un8er in Kus udeležiti republiških zimskih pr p di n en'CI’ Or' Pa zveznih mladinskih priprav v Kanjizi, vend . , 7 000 d Pomanjkanja denarja ostali doma, saj klub ni bil sposoben žago oviti 7.00 »v, kolikor bi stale priprave. Zveznih priprav v Kanjizi v časuod 15 do HkoJanuarja '"0 je udeležil le Radgončan Rihtarič, k. je na teh1 pP avah vc Prinrdobil- Sobočanom tako ni preostalo drugega, da so organi?. rali zimske vno doma, kjer v ne ravno najboljših razmerah trenirajo p . ... , . Žras;iPr'fak°vmi je le, da se bodo za drugi del sezone dobro POP^B kar se sto ?^a “ nadaljevanje tekmovanja v drugi zvezni hg>, kjer bramjo prvo me Sobo1!3 *radicKmahiem letos že 37. odprtem pionirskem proniHt"1.?! vzgajajo novo pionirsko generacijo, sodeloval, s; trem. mlajšimi movan'1 s\°da je le, da se najboljši pomurski pionir Horva z bil v Im n' mogel udeležiti. V konkurenci 400 mlajših pionirj J aru„em kolu 0 k0l° med 64 najboljših, Solar in Mataj pa sla b>la'“a v drugem statišliv'P? Pa v tretjem kolu po porazu z Bačko lopolo z 2. . .est nat?’ ki so j° organizatorji pripravili za zadnj.h deset le po^P*”^ odlično prvwistvu, in Murska Sobota je pri pionirjih ek.pn točkami Prav mi? dru8em mestu, v posamezni konkurenc, p.omrjei pa s, 25 točkan cije ?? na odličnem drugem mestu, kar vse kaže na to, kako odlične genera Pton.rjev so imeli Sobočani v preteklosti. I ' košarka —---------------------------- ““ " kovci:Krog nastopila. Bakovci Krog Polet Toko Radgona 20:13. 4 4 4 4 4 4 3 2 0 0 0 0 o o 0 7 5 2 2 3 15:12 15:12 13:11 13:13 8:17 0 2 3 4 69:46 56:49 68:56 64:66 0:40 8 6 4 2 0 Kegljači Radenske tekmujejo na kegljišču v N Juhnov NAMIZNI TENIS TONE FICKO OBČINSKI PRVAK ZTKO in društvo Partizan Ljutomer sta pripravila občinsko tekmovanje v namiznem tenisu za člane posamezno in dvojice. Sodelovalo je 22 igralcev iz 6 društev. Tekmovanje je pokazalo, da mlademu naraščaju posvečajo premalo pozornosti, saj je presenetljivo zmagal veteran Tone Ficko in tako postal občinski prvak pred Novakom (oba Ljutomer) in Vargazonom (Cven), ter Vrbnjakom (Desnjak). Pri dvojicah sta zmagala Ficko-No-vak (Ljutomer) pred Vargazo-nom-Zuničem in Skrgetom-Žuni-čem (vsi Cven), ter Kraljem-Šrk-jancem (Ljutomer). Tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Ljutomer pa se začne 4. februarja ob 8.30 v Ljuto- meru. USPEH LENDAVČANOV Na pokalnem tekmovanju Medžimurja v Čakovcu so kegljavci lendavske Nafte premagali Metalac iz Čakovca s 4847:4670 podrtimi keglji. Najuspešnejši pri Nafti: Horvat 840, Matko 838, Levačič 803 in Radakovič 794 podrtih kegljev. Na pokalnem tekmovanju žensk pa je Union iz Čakovca premagal Nafto iz Lendave z 2366:1974 podrtimi keglji. Najuspešnejši pri Nafti: Žalikova 369, Guldova 355 in Utroševa 338 podrtih kegljev. V drugem kolu tekmovanja za prvenstvo Medžimurja za ženske pa je Nafta premagala Lepoglavo z 2117:2064 podrtimi keglji. Najuspešnejše pri Nafti: Utroševa 383, Vargova 370 in Guldova 365 kegljev. V šestem kolu tekmovanja območne kegljaške lige Varaždin pa je Nafta premagala Proleterja s 4858:4813 podrtimi keglji. Posamezno: Radakovič 869, Žalik 840, Perc 830, Matko 797, Horvat 760, Levačič 374 in Zupanec 398 kegljev. M. Žalik Sobota tretjič v prvi zvezni ligi? Kaže, da bo Murska Sobota, zibelka igre z belo žogico (v pomurski metropoli so namreč leta 1934 prvi v Sloveniji začeli igrati pinpong), tretjič dobila člana prve zvezne namiznoteniške lige. Moška ekipa Sobote se je namreč prvič po osvoboditvi (leta 1930 je bilo v Murski Soboti prvo uradno tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije, ko je ekipa Somborja v igri za prvo mesto premagala domačo Muroj tivrstila v prvo zvezno ligo leta 1975, vendar je med najboljšimi ekipami v državi igrala le eno tekmovalno sezono. Za ekipo Sobote pa so nastopali: Žekš, Vinčec, Gumilar, Horvat, Veren in Škerget. Ponovno so se Sobočani vrnili v prvo zvezno ligo leta 1978, kjer so igrali štiri leta. Za ekipo pa so v tem času igrali: S. Kovač, Horvat, Veren, Gumilar, Golenko, Frank, Pavič, Škerget, Močan, D. Kovač, Kuzma, Benkovič, Šercer, Maraš in Varga. Po dvanajstih letih imajo Sobočani lepo priložnost, da se zopet uvrstijo v prvo zvezno ligo. Igralci Sobote: Unger, Benko. Benkovič, Rihtarič in Ori so namreč po jesenskem delu tekmovanja v drugi zvezni ligi na prvem mestu s prednostjo štirih točk, naslov jesenskega prvaka pa so osvojili brez poraza. Te idealne priložnosti nikakor ne bi smeli izpustiti iz rok. Najhujša tekmeca na poti do prve zvezne lige jim bosta vsekakor Doboj-promet iz Doboja in Partizan iz Bjelovarja. Prvega so doma gladko premagali, drugega pa presenetili v gosteh. Poleg teh dveh tekmecev morajo Sobočani še k vedno neugodnemu nasprotniku Vitezu, že v prvem spomladanskem kolu pa bodo gostili slovenskega ligaša Strojno iz Maribora. Sobočani so v prvem delu tekmovanja kljub precejšnjim spremembam v igralskem in strokovnem kadru pokazali, da so sposobni obdržati prvo mesto v drugi zvezni ligi in se uvrstiti v najvišji tekmovalni razred. To tembolj, ker je tudi velika želja igralcev za dosego cilja. Na ta način bi tudi najlepše zaznamovali 25-letnico kluba. Feri Maučec ----■ Strelstvo —-------------------- NA OBČINSKEM TEKMOVANJU 88 STRELCEV V Murski Soboti je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 88 strelcev in strelk iz 11 strelskih družin iz soboške občine. Rezultati — pionirji — ekipno: 1. Noršinci 515, 2. Cankova 504, 3. Tišina 482; posamezno: I. Maučec 182, 2. Kerčmar (oba Noršinci) 173 in 3. Flegar (Cankova) 172 krogov; pionirke — ekipno: I. ABČ Pomurka 501, 2. Tišina 484; posamezno: 1. Flegar (Tiš) 171, 2. Matis (ABC) 171 in 3. Horvat (Tiš) 169 krogov; mladinci — ekipno: 1. ABC Pomurka 1081, 2. Noršinci 1080, 3. Tišina 1065 krogov; posamezno: 1. Makari (ABC) 374, 2. Markoja (Noršinci) 367, 3. Trplan (ABC) 365 krogov; mladinke — posamezno: 1. Grčar 338, 2. Gašpar (obe Noršinci) 331 krogov; člani — ekipno: 1. Noršinci 1098, 2. Tišina 1096, 3. Panonija 1090 krogov; posamezno: 1. Štefanec (ABC) 375, 2. Bukovec (Tišina) 373, 3. Lj. Špindler (Noršinci) 372 krogov; članice — posamezno: I. Vogrinčič (Noršinci) 351, 2. Rumež (B. Kidrič) 347, 3. Rengeo (SCT) 343 krogov. K. Turner ŠAH VODI GORENJE IMO V Gornji Bistrici je bil tretji turnir tekmovanja v občinski šahovski ligi Lendava. Rezultati — 8. kolo — Kobilje : Gomilica 0:5, Lendava II : Genterovci 2:3, Mala Polana : Gorice 3:2, Lendava 1 : Bistrica 2:3, Velika Polana : Gorenje 4:1, Renkovci I : Pince 2:3; 9. kolo — Gorenje : Renkovci 1 3,1:4,5, Bistrica : Velika Polana 1,5:3,5, Gorice * Lendava I 0,5:4,5, Genterovci : Mala Polana 2,5:2,5, Gomilica : Lendava II 4:1, Renkovci II : Kobilje 5:0; 10. kolo — Lendava II : Renkovci II 2,5:2,5, Mala Polana : Gomilica 2,5:2,5, Lendava I : Genterovci 4:1, Velika Polana : Gorice 3,5:1,5, Renkovci I : Bistrica 1:4, Pince : Gorenje 2,5:2,5. Vrstni red: 1. Gorenje IMO s 35 točkami pred Pin-cafni in Lendavo I po 32, Veliko Polano 29 ter Bistrico in Goricami po 25 točk. Zadnji turnir bo v Genterovcu J. Gerenčer T. F. SOBOČANKE NA DRUGEM MESTU publiško ligo, kjer so vrsto let uspešno tekmovale. Če pa bo prišlo do reorganizacije tekmovanja, imajo še možnosti, da igrajo kvalifikacije za vstop v prvo republiško ligo. F. M. Sklenjeno je bilo prvenstvo v “rug> republiški ženski košarkarski ligi, kjer je sodelovala tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote. Mlade Sobočanke so štirikrat zmagale in dvakrat iz-gubile ter zasedle drugo mesto, boljše od njih so bile igralke Metke iz Celja, ki so jih premagale doma in v gosteh in se uvr-stile v prvo republiško ligo. Pr-vi dve ekipi pa sta bili precej boljši od. preostalih. Trener Zlatko Tibaut pa je imel tudi Precejšnje težave med tekmovanjem zaradi poškodb nekate-& igralk. Poškodovane so bile “toderjeva, Haklova in Malačičeva, njihova odsotnost pa se Poznala pri igri. Uveljavile pa so se nekatere mlade igralke, kar še posebej velja za Breziče-v°, Cerovo, Harijevi in Foršt-naričevo. Sicer pa ekipo Po-marja sestavljajo v glavnem mlade igralke, večina med nji-je še kadetinj, ki so v kadet-ski ligi zasedle drugo mesto in uvrstile v polfinale republi-skega prvenstva, kjer bodo fe-juarja igrale z Ježico in Hrast-uikom. Z doseženimi rezultati so pri Pomurju zadovoljni, imajo pa lepe možnosti, da bodo v novi tekmovalni sezoni, na katero se bodo dobro pris pravile, osvojile prvo mesto in uvrstile v prvo re- se ponovno Odbojka ‘Ute • ; . to) a Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote, ki so v drugi republiški ligi vzhod zasedle drugo mesto. Stojijo od leve: Tibaut (trener). Bore, Bohar, Cigan, Cer, Friškič, Brezič, Hari in Čep (teh. vodja). Čepijo: Polončič, Gerič, Drožina, Kolar in Forštnarič. Foto: N. Juhnov SOBOČANKE V POREČU Odbojkarice Pomurja iz Murske Sobote, ki tekmujejo v drugi republiški ligi vzhod, so se vrnile z enotedenskih skupnih priprav v Poreču. Med pripravami so Sobočanke tudi odigrale prijateljske tekme z Majdanpekom, Ljubnim in pionirsko selekcijo Poreča. Odbojkarice Pomurja, ki jih je vodil trener Boris Cipot, so v odigranih 14 setih pokazale, da so bile priprave uspešne. Tako bodo dobro pripravljene štartale v drugem delu tekmovanja, ki se začne 10. februarja. Sobočanke pa bodo 15. februarja tudi sodelovale na turnirju v spomin na igmanski marš v Foči. ZMAGAL AGROPLOD V okviru priprav za drugi del tekmovanja v prvi in drugi republiški moški odbojkarski ligi je AK Agroplod Ljutomer pripravil turnir v Križevcih. Rezultati — Agroplod:Veržej 2:1, Veržej:Radenci 1:2 in Radenci: Agroplod 0:3. Vrstni red: L Agroplod Ljutomer, 2. Radenci, 3. Veržej. V soboto, 3. februarja ob 9. uri pa bo odbojkarski turnir v novi športni dvorani v Murski Soboti. Sodelujejo ekipe Stavbarja, Mislinje in Ljutomera. T. F. PRL — člani VODIJO BAKOVCI Začelo se je tekmovanje v pomurski zimski rokometni ligi za člane. Rezultati Bakovci F.Krog 18:13, Krog:Bakovci II 22:13 in Bakovci I:Bakovci II 30:13. Tekmovanje se bo nada- Ijevalo v nedeljo. M. Š. STRAN 15 samozaščita, varnost, obramba TEHNIČNA KULTURA TERITORIALNA OBRAMBA UVELJAVITI DOMOLJUBNO VZGOJO Posebna skrb za nadarjene učence Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, kije dobila za svojo programsko usmeritev na lanskoletnih posvetovanjih in pogovorih družbeno verifikacijo, daje v svojih prizadevanjih poseben poudarek razisko-valno-informativni dejavnosti, zlasti pa delu z nadarjenimi učenci. Z namenom, da bi tehnična kultura zaživela na vseh osnovnih šolah v soboški občini, so angažirali 26 zunanjih sodelavcev — mentorjev s posameznih področij tehnične kulture. Čeprav gre v tem primeru za določene stroške, sredstev pa Zvezi organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota kljub družbeni pomoči in ustvarjanju lastnega dohodka primanjkuje, sklad za nadarjene učence pa še ni zaživel, pričakujejo, da bodo v drugem polletju v večini osnovnih šol uspeli razviti tehnično dejavnost. V prizadevanjih po hitrejšem računalniškem opismenjevanju je Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota že v teh zimskih počitnicah organizirala računalniško šolo. V katero so iz vsake šole povabili dva najbolj nadarjena učenca. To šolo nameravajo nadaljevati v poletnih počitnicah, hkrati pa spremljati razvoj posameznih učencev. Želijo tudi razviti začetke nekaterih raziskovalnih taborov, kot je, denimo, biološko-ekološki, ki naj bi začel delovati v poletnih počitnicah. Poživiti želijo delo društva matematikov, fizikov in astronomov ter letos prvič organizirati regijsko tekmovanje iz logike. V svoje vrste pa želijo vključiti tudi razne strokovnjake — inženirje in tehnike, ki jih potrebujejo za posamezne dejavnosti. Prizadevali pa si bodo tudi, da se bodo mladi vključevali v dejavnost posameznih društev, ki uspešno delujejo v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo, hkrati pa se vključevali v iskanje možnosti za reševanje materialnega položaja. Pri zvezi pa imajo tudi strokovno literaturo za različne dejavnosti tehnične kulture. Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota na stežaj odpira vrata vsem mladim in starejšim raziskovalcem, inovatorjem in drugim, ki razmišljajo o tehnično-tehnološkem razvoju. F. Maučec Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Po veselici so »zapeli« noži V zadnjem času pri nas ni bilo večjih nasilniških izpadov, kot da so se ljudje pomirili in zaprli sami vase. Žal tako ni bilo na veselici v gasilskem domu v Križevcih na Goričkem, kjer so po dolgem času spet zapeli noži. Tudi prometnih nesreč je več, vzroki zanje pa so: prehitra vožnja in tesno prehitevanje. Otroci zanetili požar 23. januarja je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Feliksa Slaviča iz Bolehnečicev. Zgorelo je poslopje veliko 36 x 12 metrov, v njem pa slama, kmetijski pridelki in nekaj kmetijskih strojev. Škoda znaša okoli 200 tisoč dinarjev. Ugotovljeno je bilo, da so požar zanetili otroci. Prepozno jo je opazil 25. januarja se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Pero Meničanin iz M. Sobote se je z osebnim avtomobilom peljal po Titovi ulici proti hotelu Zvezda. Ko je pripeljal do prehoda za peščce, je prepozno opazil peša-kinjo Frančiško Pinter iz M. Sobote. Zadel jo je z avtomobilom in jo hudo poškodoval. Trčil v kolesarja_______________ 26. januarja se je zgodila pro- Političnemu delu tako kot v vseh obrambnih strukturah tudi v teritorialni obrambi dajejo poseben pomen, saj predstavlja visoko moral no-politično stanje temelj za krepitev borbene pripravljenosti pripadnokov. Doslej je to politično delo v teritorialni obrambi potekalo v delovanju partijske in mladinske organizacije, dejavnosti vojaških kolektivov, informativni, kulturni, športni in zabavni dejavnosti, idejno- Izobraževanje gasilcev Pomurski gasilci nenehno skrbijo za svoje izobraževanje. Tudi to zimsko obdobje so se lotili izobraževanja, zavedajoč se, da samo strokovno usposobljeni lahko uspešno opravljajo naloge in sledijo razvoju tehničnih dosežkov. Izobraževanje poteka v osnovnih organizacijah — gasilskih društvih, občinskih gasilskih zvezah in na ravni Pomurja. Osnovne tečaje za nove člane bodo opravili v okrog 90 gasilskih društvih. Tečaje za nižje častnike obiskuje 62 kandidatov, potekajo pa v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Murski Soboti. Za častnika, tečaj poteka v Murski Soboti, pa se izobražuje 32 kandidatov iz vseh pomurskih občin. Izobraževanje poteka v prostem času, to je ob sobotah in nedeljah, trajalo pa bo do sredine marca, ko bodo kandidati morali opraviti izpite za posamezne nazive. Tako usposobljeni gasilski kadri se bodo morali vsako leto dopolnilno izobraževati ter opravljati preskuse, saj čas, v katerem živimo, zahteva od gasilcev ne samo dobro voljo, temveč tudi strokovno znanje. Poleg omenjenih tečajev pa načrtujejo v Pomurju tudi izobraževanje upravljalcev gasilskih strojev, za kar je prijavljenih 32 kandidatov. Pomurske občinske gasilske zveze bodo tudi pripravile enodnevni seminar za poveljnike gasilskih društev s posebnim poudarkom na ogroženosti in delovanju na kraju nesreče. Ob zadostnem število kandidatov pa bodo pripravi tudi tečaj za višje gasilske častnike. To je za kadre, ki opravljajo ali bodo opravljali operativne dolžnosti na širših območjih. Sicer pa bodo imeli pomurski gasilci vse leto vrsto javnih nastopov, vaj in tekmovanj. Posebej velja omeniti strokovni pregled pripravljenosti celotnega članstva, ki bo potekal po posameznih gasilskih društvih. PROMETNA VARNOST Alkohol v prometu — NE, HVALA! Udeleženci v cestnem prometu vse bolj spoznavamo, da je prometna varnost na pomurskih cestah slaba, vendar ne samo zaradi slabih cest in zastarele prometne signalizacije — v Pomurju imamo 1050 kategoriziranih cest in le eno semaforizirano. Tudi po kakovosti cest smo močno pod republiškim povprečjem, to zgovorno kažejo magistralna cesta Maribor—Lendava in še nekatere regionalne ceste, ki jih poenostavljeno imenujemo tudi republiške, a so še vedno makadamske (Videm Lenart in Kuzma— Gornji Petrovci). Vedno pa za prometno varnost niso krive ceste, ampak subjektivni vzroki, ko udeleženci v prometu ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov in jih zavestno kršijo. Med najbolj značilnimi prekrški v prometu so uživalci alkohola. Zaradi alkohola ima namreč voznik slabše,- psihofizične lastnosti (slabši refleks, vid in drugo), po drugi strani pa spodbuja voznika k hitrejši vožnji, izsiljevanju prednosti, neupoštevanju prometnih znakov, vse to pa povzroča prometne nezgode. Zaradi tega v Sloveniji organiziramo akcijo ALKOHOL V metna nezgoda v Turnišču. Voznik osebnega avtomobila Franc Pucko iz Brezovice se je peljal skozi Turnišče proti Renkovcem. Pri avtobusnem postajališču je zaradi neprimerne hitrosti trčil v kolesarja Alojza Koceta iz Nede-lice. Kolesarje padel in se hudo poškodoval. Vžigalnik v otroških rokah je nevaren 27. januarja je zagorelo gospodarsko poslopje Marije Časar iz Markovec, v njem pa seno, slama in nekaj kmečkega orodja. Škoda znaša 150 tisoč dinarjev. Požar je zanetil otrok z vžigalnikom, ko se je igral na skednju. Zabodel ga je pred gasilskim domom 28. januarja je bila v gasilskem domu v Križevcih na Goričkem veselica. Na njej sta bila med političnem izobraževanju pripadnikov in štabov, obnavljanju in prenašanju revolucionarnih tradicij, spoznavanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, in drugem. Skratka, gre za kompleksno dejavnost, ki je prepletena skozi vse aktivnosti in delovanja teritorialne obrambe z namenom: ustvarjalen odnos do lastne države. Tako je bilo. Kaj pa v prihodnosti? PROMETU - NE, HVALA! Namen akcije je zmanjšati alkoholiziranost med vozniki v cestnem prometu in s tem tudi zmanjšati prometne nezgode. Alkohol je namreč prisoten pri 30 odstotkih prometnih nezgod, kar pomeni, da je v Sloveniji od 551 v lanskem letu umrlih na cestah 165 ljudi umrlo zaradi prisotnosti alkohola. Podobno stanje je tudi v Pomurju in miličniki so primorani ukrepati zoper 2751 kršiteljev, pri katerih je ugotovljena prevelika prisotnost alkohola. Kljub visokemu številu ukrepov pa je bila prometna varnost na pomurskih cestah lani vse prej kot dobra, saj je umrlo 34 ljudi. Tako bodo tudi pomurski miličniki izvajali poostren nadzor v prometu in ugotavljali prisotnost alkohola. Tako naj bi v akciji, ki se je začela 15. januarja in bo trajala šest mesecev, preverili 100.000 voznikov, ki bodo storili hujše kršitve cestnoprometnih predpisov, še posebej bodo preverjali prehitro vožnjo,.nepravilno prehitevanje, vožnjo skozi rdečo luč in uporabo varnostnega pasu. Čeprav bo akcija trajala šest me- drugim tudi Alojz Pergar iz Do-majinec in Dušan Klemar iz Ve-česlavec. Močno vinjena sta nadlegovala strežno osebje in druge goste. Po koncu veselice je prišlo pred gasilskim domom do prepira z Rudolfom Bunderlom s Hodoša in Aleksandrom Šanco s Hodoša in že omenjenima Pergarjem in Klemarjem. Pergar, ki je že na veselici grozil z nožem, je v prepiru trikrat zabodel v prsni koš Bunderio in ga hudo poškodoval. Pergarja so delavci milice priprli. Tesno prehiteval 28. januarja se je zgodila prometna nesreča v Dankovcih. Voznik osebnega avtomobila Štefan Celec iz G. Petrovec se je peljal proti Mačkovcem. Pri Dankovcih je tesno prehiteval pešca Ludvika Banka iz Danko-vec. Zbil ga je v obcestni jarek in ga hudo poškodoval. JD Ocene aktivnosti političnega dela v teritorialni obrambi za lansko leto v Pomurju je pokazala, da so sicer v celoti izvedli načrtovane aktivnosti, niso pa zadovoljni z vsebino in pričakovanimi rezultati. Ugotovili so namreč, da je bilo preveč formalizma in premalo neposrednih aktivnosti pri reševanju posameznih problemov. Premalo je bilo razgovorov s posamezniki in manjšimi skupinami, kjer se problemi najlaže rešujejo. Pri političnem delu je bilo premalo samoiniciativnosti in se je le čakalo na usmeritve od zgoraj. Prave vsebine dela nista našli partijska in mladinska organizacija. Težave so bile pri izbiri kadrov zaradi nepripravljenosti ali neizkušenosti. Prevladalo je prepričanje, da je potrebno takšno politično delo v teritorialni obrambi opustiti ter ideološko partijsko obliko dela zamenjati s sodobnejšo, takšno, ki jo narekujejo razmere družbe in ki bo prispevala k motiviranju pripadnikov teritorialne obrambe k večji domoljubni vzgoji. O tej prenovi že tečejo razprave, narekuje pa jih tudi zakon o političnem združevanju. V prihodnje naj bi v teritorialni obrambi dali večji poudarek delu vojaških kolektivov ter razgovorom s posamezniki in manjšimi skupinami. Naj bo kakor koli. Politično delo v teritorialni obrambi je potrebno organizirati tako, da ga bodo pripadniki sprejeli in bo prispevalo h krepitvi obrambne sposobnosti. F. M. secev, pa bodo rezultate spremljali tedensko in mesečno ter temu primerno tudi prilagajali aktivnosti. Miličniki pa ne bodo brez potrebe »nadlegovali« voznikov in jim ponujali nepriljubljenih elektronskih aparatov, ki natančno ugotovijo alkohol v organizmu (nekateri večkratni uporabniki ta aparat imenujejo pojoča travica, ker ob pravilni uporabi nežno piska). Da pa v akciji ne bi sodelovali samo miličniki, ki sami prav gotovo ne morejo odgovarjati za vse in sami skrbeti za varnost v prometu, se je v akcijo vključila tudi Zavarovalna skupnost Triglav s simboličnimi nagradami za dobre in povsem TREZNE voznike, priljubljen Nedeljski dnevnik pa z nagradnim kvizom in atraktivnimi nagradami organizacij, ki jim je še kaj do prometne varnosti. V preteklih dneh, odkar poteka akcija ALKOHOL V PROMETU - NE, HVALA!, je v Pomurju sodelovalo 87 udeležencev v prometu, najštevilčnejši pa so bili vozniki, ki niso uporabljali varnostnega pasu, miličniki pa so preverjali prisotnost alkohola in to ugotovili pri 6 voznikih. Ker pa se prometna varnost v prvih dneh izvajanja akcije še ni izboljšala, bodo miličniki delo pospešili, sicer ne bodo doseženi cilji vseslovenske akcije minus 10 odstotkov prometnih nezgod. Želim vam srečno vožnjo — vendar brez ALKOHOLA. Marjan Horvat POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI: SO M. SOBOTA za pok. očeta sodelavca JOŽETA ROSA, M. Sobota, 25,00 din; AGA LEGEN z družino, Bralonci, za pok. sestro ROZIKO ŽI-BERT, Ljubljana. 200,00 din; DRUŽINE TOPLAK. PEČEK. JOVAN za pok. ROZIKO ŽIBER3, Ljubljana. 150.00 din; OLGA GEČ. sošolci-so-šolke. za pok. BRANKO FRAS-PI-KO. 200,00 din; ALEKSANDER KERČMAR, avstrijska Radgona za pok. ILONKO KAKAS. Prosečka vas, 300.00 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte: 5190(1-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku. Vse delovne organizacije in druge ži me vljudno prosimo, da poravnajo članarino za leto 1989. HVALA. PRIPOROČAMO VAM UGODEN NAKUP vseh vrst pijač! TRGOVINA REHAR, Moravske Toplice Dolga ulica 107 Tel.: (069) 48 534 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Trgovina Rehar je prispevala košaro s pijačami za bralca Vestnika, ki sodeluje v kvizu 10 sekund. MESNA INDUSTRIJA p. o. Murska Sobota Komisija za delovna razmerja pri ABC POMURKA — Mesni industriji Murska Sobota na osnovi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNI REFERENT INVESTICIJ Pogoja: — diplomirani inženir gradbeništva — VIL stopnja, — 1 leto delovnih izkušenj. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA — Mesna industrija, Murska Sobota, Bije-dičeva 11, 69000 MURSKA SOBOTA. Na podlagi 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SRS, štv. 7/74 in 42/89) ter o Odloku o razpisu splošnih volitev delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in volitev predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije objavljamo RAZGLAS S KATERIM OBVEŠČAMO OBČANE OBČINE MURSKA SOBOTA, DA PREGLEDAJO SPLOŠNI VOLILNI IMENIK IN ZAHTEVAJO POPRAVKE NAJPOZNEJE DO 3. APRILA 1990 Popravek o splošnem volilnem imeniku lahko zahteva občan ustno ali pisno, če on ali kdo drug ni pravilno vpisan na območju volišča, kjer ima stalno prebivališče, če je nepravilno vpisan v volilni imenik ali zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Splošni volilni imenik je razgrnjen na Sekretariatu za notranje zadeve občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2 in na krajevnih uradih občine Murska Sobota. Občane, ki so spremenili naslov svojega stalnega bivališča, pa tega niso prijavili pri prijavno-odjavni službi sekretariata za notranje zadeve občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2, oziroma pri pristojnem krajevnem uradu, prosimo, da to store takoj, najkasneje pa pet dni pred dnem, ki je določen za splošne volitve, to je 8. aprilom 1990. Opozarjamo vse občane, daje prijavljanje vseh sprememb stalnega in začasnega prebivališča po zakonu obvezno. Občina Murska Sobota, Sekretariat za notranje zadeve Mediji severovzhoda VESTNIK RADIO NEPUJSAG MEŠANO PODJETJE EVROP INTERNATIONAL, EXPORT-IM-PORT d. o. o., MURSKA SOBOTA, Ciril-Metodova 50 razpisuje prosta dela in naloge tajnice Pogoji: — ekonomska, upravna ali administrativna šola, — pasivno znanje enega svetovnega jezika in dobro obvladanje strojepisja, — 1 leto delovnih izkušenj Prošnje pošljite v osmih dneh na gornji naslov. O izbiri’kandidata vas bomo obvestili v 15 dneh po objavi razpisa. BIM, podjetje za proizvodnjo in obdelavo tekstilne konfekcije, notranja in zunanja trgovina, turizem, špediterstvo in transport, d. o. o., Murska Sobota, Ciril-Metodova 50 razpisuje prosta dela in naloge vodje izvoza-uvoza in koordinatorja dela. Pogoji: — visoka šola tehniške usmeritve z magisterijem ali visoka šola ekonomske usmeritve z magisterijem, — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov, — tri leta delovnih izkušenj. Prošnje pošljite v osmih dneh na gornji naslov. O izbiri kandidata vas bomo obvestili v 15 dneh po objavi razpisa. STRAN 16 VESTNIK, 1. FEBRUARJA 199° Radijski in televizijski spored od 2. do 8. februarja PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA ; RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ' MURSKA SOBOTA l I RADIO 530 Prebujajte se z nami! (Konec tedenske prireditve, kulturni in športni dogodki, dobra glasba, minute za mlade, moderatorjeva iznajdljivost, to so stalnice petkovega jutranjega programa!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Utrip življenja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 21-232. LJUBLJANA 9.00 Zimski počitniški spored: Risanka, Smrkci, Sladoled za plesalce, Kam, kje, kako med počitnicami. Sokoli, Popotovanja po velikih železnicah sveta. Risanka. 11.40 Mozaik: V hribih se dela dan, Domovina — nemška nadaljevanka. 15.25 Pripravimo se na smučanje. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Tednik. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka Pomurska banka Murska Sobota dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Nafta, angl, dokum. serija. 21.15 Plačanec, franc, nadaljevanka. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Oči kritike. 23.10 Ciklus filmov F. Fellinija: In ladja pluje, ital.-franc. film (čb). Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi: Studio Maribor. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Človek in glasba. 21.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. Z? ZAGRFR Prvi program 8.30 Ponovitve, tv v šoli, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 20.55 Zabava vas H ari Džinovič, 22 00 Kultura, 23.05 Noč in dan. Prvi program 9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Der-nck, 21.20 Dinastija, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Pe-sem o smrti (f) . -30 Italijanska simfoniji P0Uski film. 8.55 Vlak za «ambul, 3. del. 10.00 Lori-h zabavni program. 17.00 „a upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 "mska reportaža. 18.00 iq služnostni program. '9a10 TV kino, najava fil-'9 {0 TV dnevnik-u-W Muhasti letni časi, za-sneT ma8zain. 21.20 Poc--v?\d°kumentarni film. 23'2° TV dnevnik. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja (kličite na 21-232 ali 21-579), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdra- TV LJUBLJANA 9.00 Spored za otroke in mlade. 10.15 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka. 10.40 Jazz ples. 11.35 Večerni gost, ponovitev. 13.25 Pe-ter’s pop show. 14.20 Lassie — nov začetek, ameriški film. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Spored za otroke in mlade. 16.55 DP v košarki. 18.30 Iz tropskega deževnega gozda, dokum. serija. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22,25 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 23.15 Druga-Čo) prl«zvo omorirlzi Cr1wv Program LJ 2: 1630 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Kako biti skupaj. 19.00 Skupščinska kronika. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Rdeči, ameriški film. 23.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.30 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.15 Finale igre Številke in črke, 21.20 Eleni (f), 23.00 Dnevnik. 23.15 Noč in dan. Nedelja, 4. februarja, 1990 TV AVSTRIJA Prvi program 9 .00 Ponovitve, tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Pan optikum, 18.30 Šport, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski praznik, 22.00 Igra za življenje (f), 23.40 Luping, (f). Drugi program 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Kraljevo sodišče na Bavarskem, 19.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zoff v Be-verly Hillsu (f), 22.00 Srčni list, 22.25 Šport, 23.10 Glasba. _____________ TV MADŽARSKA 9.05 Spored za otroke. 10.30 Klinika, pon. 6. dela. 11.15 Magazin culturai. 15.00 EP v umetnostnem drsanju. 16.35 Šolski zvon. 17.30 Svet videa; Sovjetski video. 18.10 Voščilo Ottu Adamu. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Romunsko-madžarski gala, prenos iz Sportcsarno-ka. 21.20 Pdcspetri, 2. del dokumentarnega filma Judite Ember.,22.40 TV dnevnik. 9.00 Nedeljska kuhinja (za vas smo z novim letom uvedli novo, živo dopoldansko nedeljsko oddajo in vabimo vas, da kuhate z nami — tokrat vam ponujamo: prve pol ure uvod in humor radgonskega poštarja, ob pol desetih bo srečanje na pomurskem valu in ob pol enajstih kviz »10 sekund«) Konec nedeljske kuhinje je ob 12.00. 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Pregled novic, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA 8.50 Otroška matineja. 10.10 Lepi upi, ponovitev franc, nadaljevanke. 11.00 Alo, alo, humoristična serija. 11.30 35 let ansambla Štirje Kovači. 12.00 Kmetijska oddaja. 14.10 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka. 14.55 Križ-kraž. 1630 Tv dnevnik L 16.45 Po sledeh pink panterja, angl. film. 18.50 Risanka. J 9.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Žrebanje Podarim— Dobim. 20.17 Dom za obešanje, nadaljevanka. 21.10 Zdravo. 22.30 Tv dnevnik 3. Program LJ 2: 10 .00 Oddaja za JLA, Igrani film. 14.00 Nedelj- športno popoldne. sko : 19.00 Da ne bi bolelo: Otrok gre v bolnišnico. 1930 Tv dnevnik 2. 20.00 Kartoteka Zemlje, amer: dok. serija. 20.30 Pomembno je sodelovati, dokum. oddaja. 21.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled. TV ZAGREB Prvi program 9.35 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Moreča hiša, 14.00 Nedeljsko popoldne, 16.15 Po letu 2000, 17.05 Nemogoča leta, (f), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dom za obešanje (f), 20.55 Ljubezen s popolnim neznancem (f), 22.35 Dnevnik, 22.55 Športni pregled,-23.30 Noč in dan. |TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, 14.05 19.30 Mladinski spored, Čas v sliki, 20.15 Neapelj ske ljudske pesmi, 21.20 Skrivnostni zakon (opera). TV MADŽARSKA 8.30 Za otroke. 10.00 Potovanje na Antarktiko. I1.00 Čarovniška revija. 14.35 Angleška hiša, 3. del. 15.00 Festival folk-ansam-blov. 16.00 Umetnostno drsanje. 1735 Kviz. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Peter Strohm, nemška kriminalka. 21.40 Moj rojstni kraj. 22.25 Telešport. 23.30 Video strani. 5.30 Prebujajte se z nami! (I-ep jutranji pozdrav vam bomo posredovali kar prek radijskih valov, obenem pa vam voščimo kar najmanj delovnih in drugih stresov v 6. tednu leta 1990), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas. TV LJUBLJANA 9.00 Spored za otroke. 9.55 Folklorni ansambel Mme Marie. 10.25 Mozaik: Utrip, Zrcalo, Mernik. 16.15 Žrebanje Podarim— dobim, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Tv drama. 21.10 Osmi dan. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Človek in glasba. Program U 2: 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Znanost, kanadska znanstvena serija. 21.00 Sedma steza. 21.15 Zabava vas Jasmin Stauros. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Moči v zraku (tv drama), 21.15 Poldnevnik, 21.45 Dnevnik, 22.10 Noč in dan. /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV AVSTRIJA Prvi rpogram 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Hun-ter, 22.10 Sibirija (dok. f.), 23.30 S. Templar. Drugi program 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Telo, duh in zaves (dok. f), 23.25 Portret Angelike Kaufman. TV MADŽARSKA 830 Kraj zločina, pon. 10.05 Upokojenec nikoli nima časa, nemška serija. 10.30 Ponovitve: Teden, Delta. 16.40 Video novice. 16.50 Poročila v romunščini. 16.55 Poklicna posvetovalnica. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbo-ra: Tmjulčica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Stranke se predstavljajo. 20.15 Družinski krog. 21.15 Panorama. 20.05 Zamoly, 2. del. 22.45 TV dnevnik. 5.30 Prebujajte se z nami! (Če želite mimo spati, vam torkov jutranji spored gotovo ne bo všeč. Kajti mi smo z vami zato, da vas prebudimo!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 17.15 V živo, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno, l7.20 Reklame, glasba, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA 9.00 Spored za otroke. 9.30 Šolska tv. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik, Šolska tv, ponovitev. 17.50 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Odmevi v temi, amer, nadaljevanka. 21.05 Pesem je ... 22.10 Tv dnevnik 3. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Naša pesem. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Samuel Becket, dokumentarni film. 21.40 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB Prvi program 830 Ponovitve, tv v šoli, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kontaktni magazin, 21.35 Dnevnik, 22.00 Amorosa (f), 23.55 Noč in dan. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.10 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Amazonija, 21.05 Roda Roda, 22.10 Uspavanka za truplo (f), 0.20 S. Templa. Drugi program 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Belo-modre slike, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2. JTV MADŽARSKA 8.25 Moji sodobniki, 1. del TV filma. 9.50 TV loto. 9.55 Moji sodobniki, 2. del. 10.55 Panorama, pon. 11.40 Telovadba za invalide. 16.40 16.50 16.55 ščini. Panonska kronika. Poročila v nemščini. Naš ekran, v romun-17.45 Sherlock Hoi- mes, sovjetska serija. 1930 j TV dnevnik. 20.05 Stranke |*se predstavljajo. 20.15 Klinika, 7. del. 21.15 Studio ’90. 22.00 Mojstrske arije. । 22.25 TV dnevnik. 530 Prebujajte se z nami! (Z murskim valom vam bo morda laže vstati. Zato naravnajte radijske sprejemnike na valovno dolžino RMS in se prebujajte z nami!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Gospodarske teme, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas (na številki 21-232 is 21-579). TV LJUBLJANA 9.00 Spored za otroke. 9.15 Tv drama. 10.00 Odmevi v temi, ameriška nanizanka. 15.15 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik. 18.05 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Prešernova proslava, prenos iz CD. 20.50 Film tedna: Notranji dolg, argentinski film. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.45 Ropot. Program U 2: 16.30 Satelitski programi — poskusni prenos. 17.40 Svet športa. 18.30 Mostovi. 19.00 Divji svet živali: Ptiči sončnega boga. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Minkus: Don KihoL 22.00 Svet poroča. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike: FEST 90, 22.35 Dnevnik, 23.00 Noč in dan. ' Četrtek, 8. februarja. 1990 TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.55 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov, 21.10 Moje življenje z Elvisom (f), 22.40 Nora isija (f), 0.05 Rožnata serija. Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Alf, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 2230 Nevami odpadki. TV MADŽARSKA 9.00 Morja in pustolovščine. 9.45 Angleščina. 10.15 Studio ’90, pon. 17.00 Video novice. 17.10 Poročila v slovaščini. 18.15 Robert Ratonyi show. 17.45 Evropske manjšine, Baski. 18.15 Novi reflektor. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Stranke se predstavljajo pred volitvami. 20.15 Ti mladi, madžarski čb fil. 21.55 Novi svet, zunanja politika. 22.40 TV dnevnik. 530 Prebujajte se z nami! (tudi to jutro ne bo manjkalo svežih pomurskih novic, ki vam jih bo sporočila prijazna jutranja gostiteljica. Lahko pa tudi sodelujete, potrebno je le zavrteti telefonsko številko 21-2321), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Kulturna oddaja, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Stara nova godba. |TV LJUBLJANA 9.00 Spored za otroke. 9.25 Šolska tv. 10.10 Mostovi. 15.10 Mozaik, Mostovi. [5.40 Prešernov dan. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.00 Prešernov dan. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Paracelsus, angl, nadaljevanka. 20.55 Tednik. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Komedija na slovenskem odru — S. Grum: Dogodek v mestu Gogi. Program U 2: 1630 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.00 AIo, alo, humoristična nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 V hribih se dela dan: Kontrasti na Vršiču. 21.05 Plesni nokturno: Mokronožci. 21.20 Pisma, dokum. oddaja. 22.00 Svet na zaslonu. 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi TV ZAGREB Prvi program 8.30 Ponovitve, tv v šoli, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Z1P — politični magazin, 21.05 Kviz, 22.20 Dnevnik, 22.45 Noč in dan, TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.10 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Lepotica in zver, 1930 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 22.00 Videoteka, 23.05 Ura trdih mož (f). Drugi program 1930 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Spomini, 22.00 Čas v sliki. 22.25 Klub 2. TV MADŽARSKA 9.05 Balet. 9.40 Szia, mami! 10.10 Upokojenec nikoli nima časa, 2. del. 1035 Telovadba invalide. 16.45 Panonska kronika. J 6.55 Poročila v srbohrvaščini. 17.05 Tretji kanal. 17.50 Lepi madžarski plesi. 17.55 Kozmos, dokumentarna serija. 19.15 Žrebanje lota. 20.05 Stranke se predstavljajo. 20.05 Sosedje, 73. del TV romana. 21.00 Ozadje vesti. 21.45 Videoklipi. 22.15 Krogla v srce, TV film. 23.50 TV dnevnik. F^Šernov dan — °r^ns^ kulturni praznik ‘^P^taketm^k Ljubljana bo tudi letos, kot vsako leto, na predvečer V^^nost praznika prenašala iz Cankarjevega doma Potekal L Prešernovih nagrad. Na sam Prešernov dan S^.retnljali i, “'lumi spored neposredno iz Celja, v katerem bomo puških odda - n° ,ePa "testa. Uredništvo otroških in mla-kf tako ati J Se P^ooranju pridružuje z izborom treh Ex Librisov, bonto ru^ace Predstavljajo znamenita imena iz naše kulture. ^Pdka Kort^^ °Pere spoznati prek znanega slovenskega basista ^"ji na n red' nam bo predstavil igralec Jurij Souček, v yečjih slovenr^S Parnika P" bomo obudili spomin na enega naj-i P "redni*, 'Pralcci Arnolda Tovornika. *ruovega S^benih in baletnih oddaj pasov počastitev Pre- P^PfttftU "tuli koncert — izbor Prešernovih ar"žbi. p 'r kasete Pusti pevcu peti, ki je izšla pri Prešernovi je uglasbil Jani Golob, zapela pa jih bo Jerca Mrzel. °^Lej VSAK PETEK tele m 8'°nalnj pl',?3' 'n sodelavci Studia Maribor so gledalcem oddaje Re s . u letošnj8ram' TV Ljubljana Studio Maribor že na samem za-' Januarja 'e*a Postregli z nekaj novostmi. Tako ima oddaja od " na spored - V Pr°gramih.slovenske televizije nov stalen prostor »Ob k0 U Je Vsak petek od 17-55 do 19.00 na II. programu. ^^^^^nciMedna se različna dogajanja tudi na našem koncu ne kako zaključujejo. Zato lahko ob petkih ponudimo celovitejšo podobo dogodkov v minulem tednu kot prej, ko smo oddajo pripravljali sredi tedna,« pojasnjuje urednik Regionalnih programov — Studio Maribor Franček Jauk. Novo je tudi to, da posredujejo gledalcem vsak teden eno uro informacij iz Podravja, Pomurja in s Koroške. Oddaja je mozaična, med informacijami pa ne manjka tudi satire, humorja in glasbe. Tretja novost je novo ime, s katerim se »mariborska kronika« odslej predstavlja: TELE M. Izbrali so ga izmed 300 predlogov številnih gledalcev širom Slovenije, njegov avtor pa je Ljubo Kozic iz Kranja. SOBOTA, 3. februar U I LASSIE — NOV ZAČETEK (Lassie — New beginning) ameriški barvni film, 1987 Režija: Don Dhaffey tv .'>Ot!;ln’,h ,er,Pogumen kot Lassie (1945), predstavlja TV Ljubljana novejši televizijski film Lassie - nov začetek ki U ht^J (97S. Tud! tu so posegli po že preverjenem dramaturškem obrazcu Laslie^ora v živalsko zatočišče, ko njenima gospodarjema — u 7 d umre babica. Lassie hoče za vsako ceno pobegniti iz živalskega »hMela«'"^ tujem okolju pri sorodmk.h k. o psu nočejo nič slišati Toda mroka “imata stnea očetovega brata k. je bil zaljubljen v njuno že davno umrlo mamo Ba b.ca je za to ljubezen vedela m je pred svojo smrtjo hotela otroka zZj ** mu. Po njem smrti morala otroka sama do stnea - pomaga pa jima tudM^s e ki je kljub hudemu čuvaju m ključavnici na vratih nr^Lr^;iM । dolgem iskanju, med ka/erim ne manjka ovir in nevamosfi tato^ psa se zgodba razplete v pričakovan srečen konec Ialcozaotroka kot za NEDELJA, 4. februar PO SLEDEH PINK PANTERJA (Trail of Pink Panter) angleški barvni film, 1982 scenarij: Frank in Tom Waldman režija: Blake Edwards fotografija: Dick Bush glasba: Henry Mancini igrajo: Peter Sellers, Joanna Lumley, Herbert Lom, David Niven, Richard Mulligan, Capucine V seriji izredno priljubljenih filmov o ekscentričnem inšpektoiju Clouseau-ju, je s svojskim in edino njemu lastnim smislom za humorno igro blestel angleški igralec Peter Sellers. Filme je režiral Blake Edwards, Henry Mancini pa skomponiral glasbo za filme. Osnovni glasbeni motiv je postal kar zaščitni znak za Pink Panterja, tudi zaradi tega, ker so uporabili isti motiv za animirane filme o Pink Panteiju. Mnoge med njimi pa je režiral Blake Edwards. Zadnjega iz serije filmov o inšpektorju Clouseauju so napravili leta 1982, dve leti po smrti Petra Sellersa, ki je tako v tem filmu nastopil posthumno. Tako dobi človek pri gledanju filma Po sledeh Pink Panterja nekoliko nenavaden občutek, kot da bi se ponovno poslavljal od Petra Sellersa in njegovega Clouseau-ja. Za prizore s Clouscaujem je Edwards uporabil neuporabljene scene iz prejšnjih filmov o Pink Panteiju, to je seveda zahtevalo, da so obstoječemu filmskemu gradivu prilagodili filmsko zgodbo, kot eno izmed pomembnih veznih tkiv so uporabili televizijskega reporterja Lomleva, ki intervjuja ljudi, ki so inšpektorja Clouseauja poznali. Clouseau je namreč med izvrševanjem svoje najnovejše naloge izginil v neznano. Gre za iskanje diamanta na Daljnem vzhodu, kamor se >e Clouseau odpravil, pa tja ni prispel. Za njim je izginila vsaka sled. Televizijski reporter vidi v Clouseaujevem skrivnostnem izginotju možnost, da napravi z njegovimi znanci ekskluzivne spominske razgovore, ustvarjalci filma pa so tako lahko v tem zadnjem Pink Panterju obudili spomin na Panterjeve filmske uspešnice, predvsem na nepozabne scene, v katerih sta blestela Peter Sellers in David Niven. STRAN 17 FEBRUARJA 1990 kino TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o. MURSKA SOBOTA TOVARNA MLEČNEGA PRAHU, p.o. Murska Sobota razpisuje po sklepu delavskega sveta podjetja dela in naloge S posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE GOSPODARSKO-RA- ČUNSKEGA SEKTORJA za 4 leta Pogoji: 1. I. stopnja ekonomske fakultete ali višja ekonomska šola — VI. stopnja strokovne izobrazbe, 2. štiri leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili v 10 dneh od dneva objave na nastov: Tovarna mlečnega prahu, p.o., Murska Sobota, Lole Ribarja 6 — za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh od dneva objave. SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 2. do 8. februarja 2. febr. ob 17. uri amer.-hongkong. film OBRAČUN V HONKONGU. TUDI TOKRAT ZA LJUBITELJE VRATOLOMNOSTI JACKIEJA CHANA! 2. febr. ob 19. uri amer. erot. film DESERT S SMETANO - trda erot. 3. febr. ob 17. uri amer.-hongkong. film OBRAČUN v HONGKONGU. 3. febr. ob 19. uri amer. erot. film DESERT S SMETANO — trda erot. 4. febr. ob 15. in 17. uri amer. Hongkong. film OBRAČUN V HONGKONGU. 5. febr. ni KINOPREDSTAV! 6. febr. ob 17. in 19. uri amer, srhljivka NEVARNE IGRE — HIŠA IGER. Režija: David Manet, vloge: Lindsay Crouse, Joe Mantegna. DOMIŠLJEN, NAPET FILM Z IZVRSTNIM SCENARIJEM IN ODLIČNO IGRO! 7. febr. ob 17. in 19. uri amer, srhljivka NEVARNE IGRE - HIŠA IGER. 8. febr. ob 17. in 19. uri amer, uspešnica COCKTAIL. FILM, KI OSVAJA STARO IN MLADO! TOM CRUISE, BRIAN BROWN IN ELI-SABETH SHUE V FILMU, KI NE SME MIMO VAS! Kino KUD ŠALOVCI 3. febr. ob 19. uri amer.-hongkong. film OBRAČUN V HONGKONGU MERCEDES 220 prodam. © 87 517. IN-17853 RENAULT 12 prodam. ® 87 284. IN-17860 ŠKODO 120 LS prodam. @68 015 - dopoldan. IN-17862 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. '3* 24 233. M-6234 OPEL KADETT 1,2, letnik 1981, pet vrat, prodam. Alojz Žilavec, Korovci 34 a. M-6236 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. Gaberje 19. M-6242 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam. ® 76 681. M-6246 ZASTAVO GTL, letnik 1985, prodam. Zvonko Bohar, Kramarovci 3, p. Rogašovci. M-6247 MERCEDES 11-13 TURBO, keson 6,20 prodam. ® 21 817. M-6253 AVTOMATIC A 3 SL, nov, prodam 18 % ceneje. Franc Zagorc, Severjeva 1, M. Sobota. M-6255 ZASTAVO 128 1.1 GX, november 1987, prodam. Gregorčičeva 43, Beltinci. M-6260 MED VOŽNJO SE SPOČIJTE! PRI ELBLU VAS PRIČAKUJEJO! Spodnji Žerjavci tel. (062) 742 121 • KOSILA • PICE • DOMAČE VINO ciiKUtrv us z rezervnimi deli prodam. Rankovci 5. M-6230 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, ugodno prodam. ® 73 380. M-6231 ZASTAVO 750, letnik 1983, v odličnem stanju, prodam. Vidonci' 100. M-6233 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p-o. L E N D A V A Prodam MOTORNA VOZILA PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. @81 366. IN-17844 126 P, letnik 1978, prodam. Anica Trajbar, Mota 31, Ljutomer, @71 206, popoldan. IN-17845 ALFA ROMEO 1.5, letnik 1986, in orgle YAMAHA PS 55, zelo ugodno prodam. S (069) 62 127. GR-13501 RENAULT 5 TL, letnik 1979, zelo dobro ohranjen, prodam. @74 413 po 20. uri. GR-13507 VARfBURG KARAVAN prodam. Korpič, Budinci 23 a. M-6226 Če želite dodatno zaslužiti, potem pokličite po telefonu št.: 9943 3476 29873 SS! - IMPERIAL FIAT 132 prodam ali zamenjam za manjše vozilo. ® 77 124. M-6264 PEUGEOT 305 GLD, dobro ohranjen, prodam. ® 26 480 — popoldan. M-6273 OPEL ASCONO 1.6 D, letnik 1984, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-6274 TOMOS AVTOMATIK AS MS in nekaj novih rezervnih delov za ZASTAVO 750 prodam. ® 82 372. IN-17858 OPEL ASCONO 1.9, letnik 1977, ugodno prodam. Lešane 25 a. GR-13510 CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, da poleg drugih jedi po- strežemo z RAZNOVRSTNIMI PICAMI Za obisk se priporočajo! Gostilna Jožice Lopert Dokležovje USTANAVLJATE PODJETJE? POTREBUJETE AKTE ZA USTANOVITEV? M! VAM UREDIMO VSE OD PRIPRA VE AKTOV DO ODPRTJA ŽIRORAČUNOV! PODJETJE DEBORAH, ® (069) 82 080. PRODAM KMETIJSKA MEHANIZACIJA Delavski svet Splošnega gradbenega podjetja Gradbenik, p.o., Lendava razpisuje v skladu s statutom podjetja dela in naioge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. Darefctorja podjetja splošni pogoji aj visoka ali višja izobrazba gradbene oziroma ekonomske smeri b) da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili c) da predloži ustrezen program poslovne politike 2. Vodje komercialnega sektorja splošni pogoji a) višja oz srednja izobrazba gradbene smeri b) da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah c) da ima strokovni izpit za vodenje objektov 3- Vodje proizvodno-tehnačnega sektorja splošni pogoji a) visoka ali višja izobrazba gradbene smeri b) da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobni delih c) da ima strokovni izpit za vodenje objektov in preskus znanja iz varstva pri delu 4. Vodje ekonomsko-finančnega sektorja splošni pogoji a) visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri b) da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih S. Vodje spiošno-kadrovskega sektorja splošni pogoji a) visoka ali višja izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri b) da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih LADO 1500 S ugodno prodam. Do-kležovje 6 a. M-6302 DIANO, registrirano, obnovljeno, prodam. ® 77 307. M-6303 ZASTAVO 128 SKALA 55, staro 13 mesecev, prodam. Križevci 69 v Prekmurju. M-6307 LADO 1200, stari tip, z dodatno opremo in rezervnimi deli prodam po ugodni ceni. Jeneš, Bratonci 41 a. M-6308 ZASTAVO 101 VOZNO, neregistrirano, prodam. Lipovci 49. M-6309 LADO RIVO prodam. Nemčavci 37. 6310 MERCEDES 200 D, letnik 1977, prodam. Franc Kerec, Vanča vas 47, p. Tišina. M-6311 LADO SAMARO, staro dva meseca, prodam. ® 25 409. M-6312 ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Štefan Titan, Bakovci, Vrtna 19. M-6311 ZASTAVO 101, letnik 1985 november, prodam. Rakičan, Prešernova 33. M-6316 OPEL ASCONO 1.6 LS 75 PS, letnik 86/10, dobro ohranjeno ugodno prodam. Pucko, J. Kramarja 24. M-6319 FIAT 126 P, star dve leti, prodam. Ploj, Leninova 2, G. Radgona. M-6323 BMW 520 prodam. Potrošnik, diskont, Murska Sobota. M-6323 LADO 1300 S, staro 7 let, ugodno prodam. Kerec, Cankova 14, ® 76 676 - POPOLDAN. M-6327,. ZASTAVO 750 LE, registrirano do januarja 1991, prodam. Kot 3 b pri Lendavi — po 15. uri. M-EP YUGO 45 A, karamboliran, prodam. Vrtna 15, Bakovci. M-6281 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam ali zamenjam za prikolico za avto. Čurič, Žižki 103 b. M-6283 RENAULT 16, motor 20.000, registriran do julija, prodam. ® 25 295. M-6276 KATRCO, karambolirano, po delih, hi-fi glasbeni stolp, CB postajo hyga-in in računalnik ZX spectrum prodam. Ključarovci 55 b, popoldan ali @ 87 647. M-6277 POLONEZ 83, registriran do julija, prevoženih 32.000 km, ugodno prodam. Gujt, Rankovci 16. M-6280 GOLF JXB, letnik 1986, prodam. ©81 879. IN-17852 FORD ESCORT 1.3 CL, letnik 1978, generalno obnovljen, ugodno prodam. Silvo Dominkož, Stari trg 9, Ljutomer. IN.j7848 OPEL ASCONO 1600 DIZEL, letnik 1985, prodam. ©74 652 ali 74 851 — do 15. ure. GR-I35I1 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. ©74 652 ali 74 851 — do 15. ure. GR-13511 VOLKSWAGEN KARAVAN, letnik 1973, zelo ugodno prodam. Tehnični pregled velja do januarja 1991. Plit-vički Vrh 36, G. Radgona. GR-13513 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam za 12.000,00 din. ® 62 208. GR-13515 ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano, ugodno prodam. Gorza, Mota 55 a, Ljutomer. IN-17857 TRAKTOR BELORUS prodam. Ti-bor Vida, Motvarjevci 65. M-6229 TRAKTOR TORPEDO 55 a, 600 ur, prodam. Cena 85.000,00 din. Branko Rituper, Križevci 110 v Prekmurju. M-6237 TRAKTOR ZETOR 25 KS prodam-Ižakovci 76, p. Beltinci. M-6254 TRAKTOR ZETOR 6011, 1200 ur, prodam. Bodonci 134. M-6282 TRAKTOR IMT 540 prodam. Porda-šinci 16. M-6293 TRAKTOR STAVER 18 s koso prodam. Jože Špilak, Pordašinci 18. M-6295 MOTOKULTIVATOR GORENJE SPECIALI s priključki (freza, kosilnica 130 cm in prikolica) in traktor UR-SUS 335 (35 KM) ugodno prodam-Nežič, Ivanci 50. M-6301 TRAKTOR IMT 533 s kabino in koso dubrava prodam. Pečarovci 36, P-Mačkovci. M-6304 TRAKTOR IMT 560, letnik 1982, prodam. Janez Recek, Jurij 98, p. Rogašovci. M-6305 IMT 35, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ivanjševci 9, p. Prosenjakovci-M-6317 KOSILNICO BCS in taktor ZETOR 3511 prodam. ® (042) 51 074. M-6324 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA na drobno v Odrancih, Mladinska 10 če še niste, postanite naročnik VESTNIKA... ■ ■■■ NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK začne poslovati v petek, 2. februarja 1990, S svojimi storitvami se priporoča TRGOVINA KAVAŠ Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisana dela in naioge izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom, ter imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti za opravljanje tovrstnih opravil. Ponudbe z dokazili za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: SGP Gradbenik, p.o., Lendava Kranjčeva 6, 69220 Lendava (za razpisno komisijo) O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Inna Kerčmar roj. Gergar iz Domanjševec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede sožalja, darovali vence in šopke ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na vrt počitka. Hvala g. duhovniku Balažiču za ganljivo opravljeni obred, pevcem žalostink, govorniku krajevne skupnosti tov. Sancu in gasilcem. Vsem skupaj in vsakemur posebej — iskrena hvala. Žalujoči: sia Karel z žeao Irmo, vnukinje Žita, Cvetka, Erika in Inna z družinami ZASTAVO 55 GTL, letnik 1986, prodam. ® 22 391 po 16. uri. M-6286 MOPED AVTOMATIC, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 22 074, Kristjan Prostran, Alija Kardoša 8. M-6287 DVA VOLKSWAGNA, eden vozen, zamrzovalno skrinjo, 210 I, in pralni stroj gorenje prodam. Duričič, Panonska 7 a, Beltinci. M-6289 RENAULT 5 GL, star 3,5 leta, prevoženih 35.000 km, prodam. ® 76 067 M-6291 ZASTAVO 750, letnik 1980, registrirano do januarja 1991, prodam. Ba-rat, Gibina 54. M-6292 ZASTAVO 101 L, letnik 1978, prodam. Jože Obal, Pertoča 6. ® 78 674 M-6294 ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano do januarja 1991, prodam ® 24 569. M-6208 I časopis začnite pošiljati od dne......................| Ilme in priimek...........................................g Naslov: kraj, ulica, hiš. št..............................I Podpis:...................................................| Datum: .................................................... I I I Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izre- g žito in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SO-^^M>TA, Titova 29. ... in to zagotovo ne bo zgrešena odločitev: — na cenen način boste spoznali svet okrog sebe, — prihranili boste več kot 30% — dobivali ga boste na dom, — imeli boste do 20% popusta pri storitvah (mali ogia-•*>H»d.), — sodelovali boste v nagradnih akcijah za naročnike... ŽIVAL! DOBERMANI — naprodaj in rezervacija, stari 30 dni, O. ESTER — RO' YAL BELL - 4 x CAC, ZXR CAČ PRM. M. Keti, odlična V. 4. Možnosl dvakratnega plačila. Josip PalneA Brezje I0, Murska Sobota. IN-I6348 NESNICE MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije GOSTILNA TIBIJA HORVATA, Nemčavci, ® (069) 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, Grad, ® (069) 77 686. M-62272 PUJSKE PRODAM. Križevci 114 » Prekmurju. M-6297 NESNICE, mlade jarčice, pasme Hi' SEW, rjave, iz, kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, ® (069) 76 070. M-6272 BREJO KRAVO, prodam. KovacS» Dobrovnik 286. M-M M KRAVO, brejo, A kategorije, in pu' halnik za seno prodam. Beznovci 40-M-6315 BREJO,TELICO, kontrola A, Pr0' dam. Kerec, Mačkovci 14. M-6320 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor- Trženjsko oglaševanje z Vestnikom in v Vestniku! Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Sabjan (odgovorni urednik) Bernarda Balažič Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše ’ Ludvik Kovač Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik) Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579’ alavna urednica in direktorica, naročniški oddelek računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383’ GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317 Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140 00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska pobota 51900-603-30005 Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk CGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. STRAN 18 VESTNIK, 1. FEBRUARJA 159? posesti Parcelo, primerno za gradnjo, ali nadomestno gradnjo v okolici Gornje Radgone KUPIM. © 74 409. M-OP OBRTNA ZADRUGA AVTOPRE-VOZ Maribor vzame v najem poslovni prostor, pribl. 40 nr. v centru ali bližnji okolici Murske Sobote. Informacije ©(062) 23 880. 27 541 — tov. Ralovič ali tov. Puhar. M-NN GRADBENO PARCELO, komunalno urejeno, v okolici Crenšovec prodam. ® 70 325. M-6241 PARCELO v Dolini prodam. Tišina 61. M-6261 57 arov njive na lepi sončni legi v G. Slavečih prodam. Naslov v upravi lista. M-6270 PARCELO za gradnjo prodam. Kličite popoldne ©(061I 452 058. M-6278 POSLOVNI PROSTOR v Murski Soboti nujno prodam. © 81 235. M- HIŠO in 28 a parcele, voda, elektrika, v Bodoncih 117 prodam. Naslov v upravi lista. IN-17861 BARVNI TV GORENJE korting, malo rabljen, in vetrobransko steklo za BMW 316 prodam. © 23 423 ali 21 801. M-6256 KOLARSKO izdelan zapravljivček (»bagerl«), neokovan, prodam. Štrakl, Noršinci 32, Ljutomer. M-6257 KUHINJSKO RAZTEGLJIVO MIZO s štirimi stoli prodam: ® 21 087. M-6258 BARVNI TV GORENJE prodam. Filovci 91, ® 76 321. M-6259 MOLZNI STROJ VITREKS prodam za 3.000 din, rotacijsko koso 135 menjam za 165 in peč za centralno helios prodam. Anton Klemenčič, Sp. Ivanjci 8. M-6268 KRZNENO JAKNO, strižena ovca, temno rjave barve, št. 38, prodam. Naslov v upravi lista. M-6275 INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE prodam. ® 22 563. M-6298 BARVNI TELEVIZOR in peč na olje prodam. ©21 901. M-6306 BELO REPO prodam. Rakičan, Tomšičeva 35. M-6318 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Franca Franka upokojenega strojnega ključavničarja iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nama pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Posebna hvala medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, gospodu duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči žena in hčerka sobe Kupim Zaposlitve Razno OKROGEL LES ZA OSTREŠJE KUPIM. Informacije na upravi lista. M-ŠS SUHE HRASTOVE PLOHE, 5 in 8 cm, kupim. © 77-860. M-6263 OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI išče zaposlen fant. « 24-436. M-63000 GOSPODINJE’ I vam zamrzovalna skrinja 'oč> vodo ali ledeni, pokličite ?OtACUSKI SERVIS Slaveči 6. Kuzma 1069) 78-271 ZAHVALA STRAN 19 LIKO ZASEBNA TRGOVINA KOLMANIČ KROG, MORSKA 14 tel.: 25-364 Obvešča cenjene kupce, da prodaja okna, vrata, obloge, parket, deske, ostrešje ter razno pohištvo na 4- in 7-mesečno posojilo. Priporoča se trgovina Kolmanič. ZAHVALA Bilo lepo je — prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas, najhujše zlo, spoznali smo, ker tebe, draga mama, več ne bo. V 75. letu starosti nas je zapustila ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica | RAZNO prodam BARVNI TV GORENJE maraton Prodam. Vrtna 10, G. Radgona. GR-13512 OSTREŠJE, 6 x 10 m, kritina salonitne plošče, staro 5 let, dvobrazdni Plug, visok klirens, trosilnik za umetni gnoj, ugodno prodam. Jože Toma-2iC, Zagajski Vrh 16, G. Radgona. GR-13516 OTROŠKO POSTELJICO z vzmetnico jogi, športni voziček in stajico Prodam. © 82 007. M-17850 MANUELNE ORGLE ELKA, brako Prikolico in moped 14 TL, generalno obnovljeno, prodam. S 82 376. M-17854 BARVNI TV GORENJE, star 3 leta, Prodam. S 81 714. IN-17856 JESENOV LES, žagan, prodani. Žiž-kl 95 a. M-6227 IMATE SVOJ AVTOMOBIL, AMBICIJE IN SPOSOBNOST SODOBNIH KOMUNIKACIJ, ŽELITE USTVARJATI ŠE ENO KARIERO? Če je tako, pridite 5. februarja 1990 ob 20. uri v kavarno hotela DIANA v Murski Soboti, da se pogovorimo o možnostih zaposlitve. BODITE USPEŠNI! M-6314 AKVIZITERJE ZA PRODAJO ZELIŠČNE KOZMETIKE SKL za območje Pomurja. Prijave po © (062) 31-257 v petek od 16. do 18. ure. M-6285 TEKTSILNI TEHNIK s prakso in strojem išče delo. © na upravi lista pod: KVALITETA. Marija Mikola iz Sebeborec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku, pevcem in govornici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Sebeborci, 21. decembra 1989 HČERKA Z DRUŽINO Ema Novak roj. Roudi iz Ženkovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu in strežnemu osebju internega oddelka. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli neizmerno radi prodam. Lemerje 40. ^OMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 pl. ,2» m,zo ter 6 stolov prodam. M-6235 Gn»k ° GARNITURO prodam. 6238 °°C’ Po'ana '3, p. Puconci. M-kič^^ televizor prodam. Maje, Ra-ElFvM 12 M-6239 ŠTEDILNIK prodam. BALiram^ P°Poldan. M-6240 noniis NO SENO in obračalnik pa-PRai Satahovci 9. M-6244 «25^ STROJ obodin prodam. HRa«3 P° '5' uri' M’6248 dišče P' OHE prodam. Gra-MOLZM'^46 246.M-6250 garand^I ST“OJ aLfa LAVAL še z Prodam Jn grozdni Plu& l2-colm, GARDpo^dje 47. M-6251 ®25sa??BNO OMARO prodam. 548. M-6252 PREKLIC! Preklicujem veljavnost DIPLOME o končani Srednji agroživilski šoli — smer živilska v Mariboru, izdane v šol. 1. 1984/85 na ime Igor Vučko, Apače 154. GR-13514 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala o končanem L, 2. in 3. letniku ter zaključno spričevalo, izdano na CPŠ v Murski Soboti na ime Srečko Žižek, Očeslavci 33, p. Sp. Ivanjci. M-62262 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala II. letnika, izdanega na SCTPU v šol. 1. 1987/88 na ime Robi Marinič, Mladinska 9, G. Radgona. M-6267 INP INŠTRUIRAM IZ MATEMATIKE IN NEMŠKI JEZIK za osnovno šolo. S 74-401. M-6284 JAVNOST OBVEŠČAM, da Franc Lenarčič, Ropoča 1, ni lastnik premičnin in nepremičnin in jih ne sme prodajati. Hermina Lenarčič, Ropoča 1. M-6326 Moški, star 62 let, že 35 let v Ameriki, išče žensko, staro od 50 do 60 let, ki bi bila pripravljena iti z njim v Ameriko. Informacije na upravi lista pod PREKMURKA - SLOVENKA. M- OP PREKLIC! Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla Antonu Mertiku iz Turnišča in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Barbara Ternar, Turnišče. M-6321 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in tast Franc Bertalanic iz Kraše 66 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Lovskega doma Cankova, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Emilija, hčerka Marija z možem Ferijem, vnuka Daniel in Tatjana, sestra Marija z družino in brat Jože z družino iz Kanade. Kako je dom naš tih in prazen, odkar več v njem te dragi ni, odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Po krajši bolezni nas je v 62. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Vendei Žido iz Čepinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebna hvala dr. Kiršnerju za vso zdravstveno pomoč in patronažnima sestrama Anki in Maruši iz Gornjih s Petrovec. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: žena, sinovi Kalman, Branko in Vendei z družinami ter sestra Helena z družino iz Polane Odšel si, moj dom je prazen, a spomin na tvoj lik ostane v mojem srcu do konca dni. Nepričakovano me je v 65. letu starosti zapustil moj dragi mož Ivan Peterka tržni inšpektor v pokoju iz Murske Sobote, Vrazova ul. 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, izražena ustna sožalja, telegrame, za darovane vence in cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala KS Park Murska Sobota in Zvezi borcev, kjer so mi v tem težkem trenutku stali ob strani. Prisrčna hvala govornikom to.v. Merklinu, tov. Seraku in tov. Drvariču za ganljive poslovilne besede ter godbi na pihala. Murska Sobota, 24. 1. 1990 Žalujoča žena Jolank® Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po večletni bolezni nenadoma zapustil naš oče in dedek Filip Šoštarec iz Vanče vasi 29 Ob izgubi očeta in dedka se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli tolažilne besede in sožalje, poklonili cvetje, darovali za maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo sosedom za piomoč, znancem, sorodnikom, kolektivu Mure, tozd Perilo, duhovniku Feslu s Tišine za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS tov. Kerčmarju za ganljive besede ob odprtem grobu in prav tako tudi članom GD Vanča vas. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Marjeta z možem Matijo, vnukinja Sonja in vnuk Fredi v besedi in sliki Gospodje tudi v Gornji Radgoni SINDIKALNO POBRATENE OBČINE IN GOSPODARSTVO Tudi v Gornji Radgoni ustanovni zbor krščanskih demokratov — Namesto naziva tovariš, stroga uporaba gospod in gospa — Krščanska drža je odpuščanje, sprava in pravičnost V četrtek zvečer, 25. januarja, so tudi v Gornji Radgoni ustanovili odbor Slovenskih krščanskih demokratov. Vse navzoče je najprej pozdravil Franc Moge, seje pa so se udeležili tudi člani izvršilnega odbora SKD iz Ljubljane Matjaž Puc in Vitko Podržaj, predsednik odbora iz Murske Sobote dr. Jože Magdič ter predstavnika gornjeradgonske SDZ in Demosa. Če je bilo v začetku videti vse nekako previdno sramežljivo in je mnogim naziv gospod le težko šel z jezika, pa so proti koncu seje postali že prav zgovorni in prepričani, da je politično delovanje njihova pravica in dolžnost. Matjaž Puc (ki je bil včasih novinar, vendar se je »preveč« razpisal o cerkvah), profesor geografije, je opisal nastanek in razvoj stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Najprej so se zbirali okrog revije 2000, nato so postali gibanje in v začetku decembra politična stranka. V minulih desetletjih so se navadili na psihično otopelost in dvojno življenje, še sedaj pa je v njih prastrah. Krščanstvo se je moralo popolnoma umakniti iz družbe, tako da so spreminjali celo krajevna imena. Dr. Jože Magdič pa je pripomnil, da če je nekdo 45 let dežurni krivec, potem potrebuje nekaj časa, da se spet vzravna in združi psihično notranjost z zunanjim svetom. Delovati morajo brez maščevanja, obtoževanj in žaljivk, njihova drža mora biti ponosna, pravična, Puc pa je dejal: »Poklicani smo, da poskušamo moralno prenoviti slovenski narod!« Ujeti morajo zadji vlak, da bodo sdelovali v volilnem boju skupaj z Demosom. Bernarda B.-Peček Slovenski krščanski demokrati tudi v lendavski občini V Turnišču 46 članov Z ustanovitvijo odbora Slovenskih krščanskih demokratov imajo v občini Lendava 4 opozicijske stranke, ki so vključene v Demos (Demokratična opozicija Slovenije) — Boj za oblast. Ustanovne skupščine Slovenskih krščanskih demokratov v Turnišču se je udeležilo čez 100 občanov iz krajevne skupnosti Turnišče in sosednjih. Štefan Kociper je obširno predstavil politični program te stranke, Janez Sraka pa poglede Cerkve na politično organiziranje vernikov. Zadržkov ni. Se več: zdaj je končno priložnost, da ljudje izvolijo prave predstavnike. V stranko Slovenskih krščanskih demokratov se je v Turnišču včlanilo 46 navzočih. Vzrok, da jih ni pristopilo več, najbrž ni v njenem programu, ampak v članarini. Rečeno je bilo, naj bi člani plačevali 1 odstotek od osebnega dohodka, vendar za zdaj članarina ne bi bila obvezna, ampak prostovoljna. Aktivisti Slovenskih krščanskih demokratov pričakujejo, da bodo v kratkem ustanovili odbore tudi v drugih krajevnih središčih. Za zdaj pa se je možno včlaniti v Turnišču pri Cirilu Zveru. Slovenski krščanski demokrati so previdni in ne obljubljajo blaginje čez noč. Temeljna izhodišča njihovega programa so: človek—družina—narod—družba—država. Zavzemajo se tudi za svetost spočetega življenja. Torej odklanjajo posege nad življenjem — splav. Sicer pa so na sobotnem 1. kongresu SKD v Ljubljani svoje stališče nekoliko omilili. Temelji so, graditi naprej Lendavska občina je kot edina iz Pomurja vključena v sindikalno manifestacijo Srečanja bratstva in prijateljstva, v katerih sodelujejo obmejne občine Slovenije in Hrvaške. Bodo tudi gospodarski uspehi? Iz poročila, ki so ga pred srečanjem predsednikov izvršnih svetov skupščin sindikalno pobratenih občin pripravili v Lendavi, povzemamo, da si gospodarstveniki iz teh občin niso tujci, torej sodelujejo, vendar le na klasični način (nakup, prodaja). Ugodna politična klima torej ni spodbudila skupnih vlaganj in podobnega. To pa ne čudi, saj je večina teh občin revnih in bi jim bil veliko bolj dobrodošel partner iz razvitih območij. Ne glede na te pomisleke in tudi dejstva pa so predsedniki izvršnih svetov izrazili pripravljenost pomagati, kadar se bo pokazal poslovni interes. Tak pa gotovo je že zdaj, le informacij je premalo. Tako smo slišali, da so v Čakovcu pridobili brezcarinsko cono, ki kar vpije po ureditvi določenih objektov in s tem po pridobivanju dohodka, vendar je le nekaj predsednikov IS vedelo zanjo. Ker tudi gospodarstveniki niso na tekočem, kaj se dogaja v posamezni partnerski občini, so na sestanku v Lendavi sklenili, da bodo v začetku vsakega poslovnega leta zbrali gospodarske informacije iz teh 13 občin in jih objavili v posebnem biltenu. Pobuda za sodelovanje pa mora priti z gospodarstva, kajti izršni sveti bodo imeli odslej drugačno vlogo. To pa ne pomeni, da se predsedniki v prihodnje ne bodo več sestajali. Naslednjič bo to v Slovenski Bistrici. § Sobočan Zunanjost kovačnice v Bukovnici DOBRE KOVAČNICE ŽIVIJO ŠE DANES V Bukovnici stoji že od leta 1920 lesena kovačnica. v kateri danes kuje železo Alojz Horvat, pred njim pa sta to delala že njegov dedek in njegov oče. Pri Horvatovih so bili dobri kovači in njihov dober glas je segel tudi v sosednje vasi, iz katerih so ljudje prihajali v Bukovnico, čeprav so imeli kovaške delavnice tudi doma. Nakovalo, nad katerim Alojz vihti kladivo, je sicer že malce obrabljeno, vendar to mojstra pri delu ne ovira. Foto: Nataša Juhnov in Matej Fišer Radovci Občni zbori in tekmovanje harmonikarjev Ko ga prinesete domov, dražestno odišavi celo hišo in ne morete si kaj, da si ga ne bi vlili v krožnik, odrezali kos kruha in ga namakali v slastni tekočini. Le domače bučno olje, še toplo iz oljarne, ima tako omamno moč, zato je dan, ko se dela olje, skorajda majhen družinski praznik. Veselo pa je v vsaki oljarni, tudi v Škaličevi na Gornjih Slavečih, kjer se poleg olja toči v kozarce žlahtna vinska kapljica, ki se ji prilegajo domače klobase ali sušena rebrca, mh Foto: Nataša Juhnov Zadnje dejanje akcije GORIČKO 89 Nekoliko z zamudo so pred dnevi v Murski Soboti vendarle opravili zadnje dejanje akcije Goričko 89. Zadnja skupščina je minila v dokaj umirjenem tonu. Ker je to nekako pomenilo tudi konec klasičnega mladinskega prostovoljnega dela v Pomurju — saj je že pred meseci padla odločitev, da akcije več ne bomo organizirali — so nekateri menili, da bi bilo potrebno opraviti analizo opravljenih del v skoraj desetletju in pol, kolikor je akcija trajala. In kaj bi lahko rekli za rezultat lanskega leta? Brigadirji so opravili dela v vrednosti 161 tisoč dinarjev. Delali so predvsem pri obnovi cest Moščanci—Križevci in Tešanovci—Vučja Gomila, pri agromelioracijskih delih v Lemerju in polaganju vodovodnih cevi v Cernelav-cih. Pri delu ni bilo večjih težav, zato pa se je zataknilo pri naselju oziroma stroških za vzdrževanje dijaškega doma v Murski Soboti. Zaradi finančnih problemov še je sklic zadnje skupščine tudi tako dolgo zavlekel. se Primež iz leta 1813 še vedno rabi svojemu namenu Člani GD Radovci so se zbrali na občnem zboru, pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za leto 1990. Z opravljenim delom so le delno zadovoljni, saj jih pestijo predvsem kadrovske težave, pa tudi zanimanje članov se zmanjšuje. Kljub temu so vse operativne naloge opravili in OGZ Murska Sobota je društvo razglasila za eno najboljših v občini. V programu za letošnje leto je dan poudarek pridobivanju in izobraževanju novih članov, predvsem za operativno delo, manjka jim predvsem poveljniški kader, k delu želijo pritegniti tudi mlade, najmlajše in ženske, pa tudi delovne akcije za urejanje doma ter okolice ne bodo izostale. Sprejet je bil tudi sklep, da društvo naveže stike z GD Škale pri Titovem Velenju. Z OGZ Murska Sobota sta se zbora udeležila Štefan Pintarič in Franček Gomboc. Na občnem zboru so se zbrali tudi člani športnega društva Radovci, ocenili delo v letu 1989, sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo. Delo v minulem letu je bilo ocenjeno kot zadovoljivo, čeprav nekatere sekcije niso izpolnile svojih načrtov. Izvedli so tekmovanje harmonikarjev, prvomajsko srečanje, turnirja v malem nogometu za moške in ženske, ženska in moška ekipa v malem nogometu sta odigrali več prijateljskih tekem, sodelovali so na več nogometnih turnirjih. Smučanje je onemogočila zima. V letu 1990 je glavni cilj poživiti delo vseh sekcij ter k delu pritegniti čim več krajanov iz okoliških vasi in navezati stike z društvi iz Slovenije. Najpomembnejše akcije v letu 1990 bodo turnir v namiznem nogometu, tekmovanje harmonikarjev, srečanje športnih društev, vaške igre, prikaz starih običajev — žetev, mlatitev in podobnih, tekmovanje v krosu, šahu, namiznem tenisu, pikadu, pa tudi sodelovanja na tekmovanjih drugih društev ne bodo zanemarili. Medtem so že navezali stike s TVD Partizan Skale in se tudi dogovorili za sodelovanje. Prva večja akcija ŠD Radonci bo tekmovanje harmonikarjev 18. februarja ob 13. uri. Tekmovanje organizirajo že drugič in ima naslov Vaški godec, zato vabijo vse, ki igrajo na harmoniko, pripravili pa so tudi nagrade. nega sveta. Naloga tega odbora je posneti teren in ugotoviti, v kolikšni meri so občani zain- ZA ZDRAVSTVO PREMALO Pomursko zdravstvo je za januar dobilo odmerjeni delež iz rejs1*' bliške blagajne. Na račun zdravstvene skupnosti so dobili 26 mili)?' nov 36 tisoč dinarjev. Od tega naj bi bilo za plačilo zdravstvenih stoh' tev zunaj regije 30 odstotkov te vrednosti, tako da bo domačim zdra*' stvenim organizacijam ostalo približno 18 milijonov in 223 tisoč dl' narjev. V zdravstvenih organizacijah pravijo, da bi za delo potrebo^' li skoraj polovico toliko denarja, podobno ugotavljajo tudi v preosta' lih slovenskih zdravstvenih organizacijah. h Elemir Melin teresirani za gradnjo kabelske in satelitske televizije. Gre za to, da v nekaterih predelih občine občani nimajo dobrega televizijskega sprejema predvsem zaradi naravnih ovir. Ker je bila v tem času dejavnost krajevnih skupnosti usmerjena predvsem v ureditev telefonije, je aktivnost pri gradnji kabelske televizije zamrla. Kljub temu so v goricah pri Lendavi z delom nadaljevali. Tu so se odločili za gradnjo kabelske televizije, saj bo ta omogočila sprejem sedmih televizijskih programov. Odbor za kabelsko televizijo bo v tem letu ponovno začel z aktivnostjo, zato naproša vse krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za gradnjo kabelske televizije, da svoje želje sporočijo odboru, ta pa bo posredoval pri Elra-du, ki naj bi bil izvajalec del. Jani D. ANTIČNI POKOP V SOMBOTELU V muzeju Savaria v Sombotelu na Madžarskem bo jutri, v petek, 2. februarja, ob 16.00 otvoritev arheološke razstave in ogled predstave Antični pokop. Raz-' stavo je pripravila Irena Savel, v režiji Duše Škof pa bosta nastopila člana kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač Brigita Perhavec in Milivoj Roš. Ker g/, za pomembno kulturno izmen)?' | vo in prikaz najboljšega zadn)1; let s tega področja, se bo po^? direktorja Kulturnega centra M ško Kranjec prireditve predvid?. ma udeležil tudi predsedn' skupščine občine Murska Sobo1* I Andrej Gerenčer, bb KULTURNI VEČER S PONOVITVIJO V soboto, 3. februarja, ob 18.30 bo v prireditveni dvorani v Lipo^ kulturni večer v počastitev bližnjega slovenskega kulturnega prazni^ Nastopili bodo domači moški pevski zbor, ljudske pevke in mladi druge sekcije kulturnoumetniškega društva. Naslednjega dne — v .j, Ijo — bodo prireditev ponovili na Melincih, kjer bo tudi ob pol sedi" zvečer, bb