64. številka. V Trstu, v soboto II. avgusta 1888. Tečaj XI „E D I N 0 S T" izhaja dvakrat na teden, vsuko sredo 'n soboto ob 1. uri popolutlnet. „Edinost"1 stane: za vho loto gl. f>. —; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za žet rt leta „ 1.50; „ „ 2 25 . >PoR«ini(*ne Stuvilke nc dobivajo v pro-dajalnicali tobakn v Trsttl po 1» nov., v Gorici in v Ajdovščini po nov. Na naročbe brez priložene naročnine 6e upravnistvo ne ozira. EDINOST Vni dopisi »o pošiljajo urodniAtv« v uliri Torrente it, 12. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nofrankovuna «<> ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se rneune po T nov. vrstica v petitu ; za naslove / debelimi črkami se plni uje prostor, kolikor bi g« obsedlo navadnih vrstie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. H6 rarune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inierato prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprt« reklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V tdinoiti j« 11108«. Volitve v koperskem okraju. Za na9 silno važen politični dogodek ima ae skoraj vršiti v bližnjem nam koperskem okraju. Omenili smo užo opetovano, da je razpisana dopolnilna volitev za deželnega poslanca vnanjih občin v zbor isterski na dan 30. t. m. in opozorili o tej priliki, kako neumorno deluje nasprotna stranka, da oslepi narod, da ga podkupi in Bi zagotovi zinago. Ni nam treba govoriti o žalostnih nastopkih, ako bi prodrli zagrizeni naši nasprotniki; razne občine tužne Istre imele so, žal, še preveč i/skušenj in zato baš so užo nekatere junaško odvrgle ptuji jarem, dvignole so se ena za vse, vso za eno! Naj nam bodo v vzgled volitve v Pazinu, Buzetu, Žmi-nju, Tinjanu, Motovunu itd. in posebno kar se tiče prvih, dokazala je v kratkem nova uprava, da skrbi za blagor svojih so-deželanov, kajti odpravila je brezštevilno neredov in nedostatnostij, strgala je krinko raz obraz bivšim gospodarjem, kateri so si polnili lastne žepe na škodo ubozega Slovana, kateremu se je vedno in vedno le klicalo; „plati pak šuti !u Tudi nain ni treba naštevati skoraj neverjetnih krivic, ki ae vedno še dogajajo našemu narodu glede enakopravnosti. Jezik naš zatira se, ne pripozna se niti v šoli niti v uradih in Slovan mora se klanjati maloštevilnemu sodeželanu druge narodnosti, akoprav želi živeti ž njim v miru in spravi, liki brat z bratom. Ošabni Italijan pa tega neče priznati, hlepi le po gospodstvu in nadvla-danji. Sami smo si zatoraj krivi, ako ne pridobimo svojih pravic, ker se brez prigovora klonimo dobrovoljno v težki jarem. Država sama nam jamči enako pravo z vsemi narodnostimi širnega našega cesarstva. Med temi pravicami najdragocenejša je ta, da si državljan sam sme izbirati svojih zastopnikov, kateri sklepajo o koristi in blagorju svojih volilcev. „Kakor si postelješ, tako bodeš ležal!" Nastojati moramo zatorej sedaj, ko nas kliče potreba na volilno polje, da si izberemo vestnih in zaupnih mož, kateri bodo sporazumno volili za deželni zbor narodnega kandidata, ki bode znal nevstrnšljivo bra- niti sveto narodno stvar ter odkrivati brezobzirno vse krivice, pod katerimi zdi-huje ubogi naš narod. Stopite zatorej pogumno v kolo Vaših voditeljev, ki Vam žele duševnega in gmotnega blagostanja, kakor želi vse dobro oče lastnej svojej krvi. No poslušajte laskajočih Vam se nasprotnikov, ki poskušajo Vas preslepiti z vso jim lastno zvijačnostijo, stojte neomah-Ijivo in dokažite, da ste možje, da ste Slovani, katerih lastnost nikdar ni bila bojazljivost ! Sad, ki Vam obrodi Vaša stalnost, uživali bodete sami, trpeti morate pa tudi le sami, ako Vas zapeljejo in pregovore Vaši nasprotniki. Našega političnega družtva pomenljivo gaslo bodi Vam pred očmi. „V edinosti je moč!" Složno moramo se staviti našemu nasprotniku v bran — in zmaga je naša! Govorili smo v raznih člankih o naših nasprotnikih, dokazali smo, da je njih glavna lastnost: sloga in glavna bolezen slovanska : nesloga. Zedinimo se zatorej vsaj ob enakih važnih prilikah, pustimo na stran vse osebnosti, ne dajmo se prestrašiti ter prepričali se bodemo, da smo se borili le v svoj lastni prid! Volitve zaupnikov ali fiducijarjev pri-čno 12. t. in. Preporočamn vsem, posebno pa volilcem koperskega sodnijskega okraja, da si izbero zanesljivih poverjenikov, od katerih jo odvisna volitev kandidata. K a-koršne so barve fiducijarji, take je barve kandidat in enaki program razvija poslanec. Trdno smo prepričani, da volilci vnanjih občin Buzeta, Roča. Doline, Dekan, Pomjana, Milj, Kopra, Pi-i rana, Korto i. dr. dokažejo i sedaj svojo nevstrašljivost. Mnogo je odvisno od čč. našo duhovščine in narodnih učiteljev; oni naj volilce podučč, jim priskočijo v pomoč z dobrimi nasveti ter jih dovedejo do sporazumljena. Vsakdo naj vrši vestno svojo dolžnost in narodni kandidat ne moro propasti. Zatorej Vam kličemo še enkrat: „Pogumno naprej za čast in korist naroda!" PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. ijo&ki upiaul Sviitopluk Cech; provol M. Vriiilož. (Dalje.) A demon prišel je z drugim oddelom svoje progledno metode. Nadejni kup se je tajal, tajal očividno, Grlica je zaman ustavljal izbuljenim očesom seleči so kov in papir. Prodno se jo nadejal, prekoračena je bila usodna meja: moral je seči v lastno mošnjo. A tam, bog ve, ni bilo nič preveč! „Status quou mora se vrniti, naj velja, kar hoče! Preč so nejasno predstavo užitkov in mesto njih predstavljal si jo nejasna, grozeča očitanja žene in hčere, tožbe gospoda Jastreba in sramoto. Bil jo uže popolnoma v verigah do-monovih. igral jo strastno : obraz mu jo bil bled, kakor mrtvečev, ustni ste se mu tresli, oči žarele kakor žrjavica, a po na-gubančenem čelu podrkavalo so mu potno kapljico. Pri tem javljal se mu je strasten nemir okolu njega; zdelo se mu je, da migajo prsti njegovih soigralcev v gibajočih pogibili, kakor prsti godcev na cerkvenem koru pri nujbržejšem letu taktovke, da letajo frčeče karto som in t je črez mizo, da plešejo bele, zamegljene, stekleno kroge okohi lustrov v vrtečem plesu. In kakor spreten borilec razplamenjuje svojega nasprotnika k nepremišljeni gorečnosti in sam pazi mej neškodljivim ble-sketanjem napadljivo sovražnikove kline, kje bi mu smrtno runo zasadil: tako je dopuščal demon svoji žrtvi kratke dobitke, 0 koristi nadaljevalnih rokodelsko - obrtnih šol. Iz govoru g. J ako bij a, z. vodjo r. obrt. »ole v Gorici (15. julija 1888.) Proteklo je baš jedno stoletje, ko je Raueseau izustil zlate besede : „Vse dosežete, ako vzgojito državljane ; a v to bo treba poučevanja*. Dan danes ga ni menda človeka, ki bi še dvojil nad koristijo javnega poučevanja ; vsaj je to baš ustanovitev, katera ima vzgojiti državljane bistrega uma in čvrstega telesa, in ki ima naposled nalogo ustvarjati trdne voljo, blaga in pravedna srca ter stanovitne duhove. Brž ko so ae države uverile, da je šola poglaviten faktor omike, ponaglila se jo tudi naša vlada ter razglasila je novi šolski zakon in potom brzo še potrebna dotična določila, programo in ukaze, in to zategadelj, da se učilišča pomnože in so laglje obiskujo. Obmivši zatorej le on pogled na množino vzgojevalnih ustanov, ki so določene za ljudsko poučevanje, priznati nam jo brez prigovora, da jo tudi naše cesarstvo na enakej stopinji z ostalimi omikanimi narodi. Za otroška leta napravljajo se namreč Frobelski vrtovi; odpirajo se dečkom in deklicam v vseh pokrajinah ljudsko učilnice različnih kategorij, in za odrastlo stoje odprti mnogi koristni zavodi, kateri vsi imajo smoter: razširjati vsestransko omiko. A žal, na tisočo je mladeničev, kateri so le premalo let obiskovali ljudsko šolo, in ki uže v rahlej dobi svojega živenja oddajejo obrtom prvence svojega ročnega dela. Da so zatorej ta očevidni nedostatek odstrani, vidimo povsod odpirati obrtno šole, ker so oblastva uvidela, da samoj ljudskoj šoli nikakor ni možno podajati celo vsoto potrebnega znanja slehernemu članu človeške družbe. Ako so užo v ljudskoj šoli vcepljajo v mlada srca prava načela vere in nravnosti, toliko več jih bodo potrebovali v onih pogibeljnih letih, v katerih mladeničem nikakor ni možno izobraževati samo sebe. da bi jo tem nesmiselnejši do igro raz-nctil in tem lažje nad njo pogubonosno mrežo zadrgnil. Ko je bil jedenkrat izgubil, našel je gospod Orlica svojo mošnjo prazno. Za trenotek ga jo osupnilo, in vzel je b tresočo roko oni posebni zveženjček, ki je bil gospodu Jastrebu namenjen. V glavo šinila mu je misel, da je ta peščica papirja posvečena z najčistejšo ljubeznijo na svetu in da mu gotovo zopet privabi neverno srečo. Ali v bodočem trenotku počival je ta zveženjček v drznih rokah poljskega tajnika. Ta ga je vzdvignil pod nos in se smehom zaklical: „Kaj vraga, vi svoje bankovce parfimujeto !tt Gospod Orlica začutil je v prsih pekočo bolest. Pred njim so jo prikazala dekliška glavica, z neizspavanim očesom, nagnena pri brleči luči nad niti drobnih dragulj, koje jo za tuj vrat nabirala, glavica, stresajoča težko peruti spančeve z skrbljivega čela. V tem trenotku zginila je predstava častivrednega kaštelana, kojo je tajnik budil v njem. Videl je drzni, cinični posmeh nad onimi z detinsko ljubeznijo posvečenimi penezi, zdel se mu je posmeh satanov nad izruvano rajsko lilijo. Zničen omahnil jo nazaj na svoj stol. Saj so i urugi nehali igrati. Tajnik spravil jo zadovoljen vonjivi zveženjček penezov, podavši iz njega eden bankovec tooaju, ki ga jo s posmehom zaupljivosti vzel. Na to veli zopet punča prinesti. Srkajo kadečo ne pijačo, začno zopet s poživljajoče veselim glasom pri- Vsled tega očevidna jo potreba šol za rokodelce in obrtnike, da morejo po uže dovršenem podstavnein poduku popol-niti omiko srca in uma. Aleks. ltomanelli dejal jo v XI. ped. shodu v Rimu: „I)a se veliki obrti hitro razvijo, ni še zadosti, da imajo nadzornikov in rokodelcev, izurjenih v vseh strokah svojega delovanja; ampak treba jim razen podatavnega pouka še nekaj znanstvenih vod, da morejo brzo in točno razlikovati njim izročena dela ter zavedati se tehničnih smotrov in porabl jenih pomočkov". Nekdaj uplival je gospodar tudi v vzgojevalnem obziru na svojo učence, in to ne samo v času dela, atnpak celo izven tega. A dan danes so je ta blagodejni odnošaj med gospodarjem in učencem popolno izgubil, in baš ta neodvisnost na-klanja rokodelcem tem večjo nevarnosti. Nekateri namreč, da more čas, zahajajo često v krčme; drugi pa se zamotavajo v mreže, katero nastavljajo oni ljudje, ki razsajajo pogubno misli in načrte, kakor nihilisti na Ruskem, v Nemcih socijalisti in v Franciji komunisti. Zaradi tega množi se nekak delu sovražen, a napakam naklonjen proletarijat. Zatorej so rokodelsko obrtne šole ona učilišča, ki krepkejo vplivajo na mladež ; kajti ne le da jej podajajo toli potrebnih višjih in zdatnejših naukov, ampak naklanjajo jej tudi priliko, rabiti čas hvalevrednim potem, med tem ko jo odvračajo od krčem in iger, teh izvirov velikih napak in izgub s tolikim naporom zasluženega denarju. Ali ni v istini mogočen in dobrodelen ta vpliv na mlade rokodelce uže zato, ker se morajo strogo držati onega po šolskih zakonih predpisanega reda ? — Evo pa tudi učiteljev, kateri jim z razborom, pridnostjo in točnostjo prednjačijo v izpolnjo-; vanji svo jih dolžnostij, in ki jo poučujo o kreposti in omiki, o marljivosti in natančnosti v reševanji njihovih nalog o vdanosti, vselej dolžnej cerkovnim in posvetnim oblastvom, o trudoljubji in naposled o dostojnosti vzgojenja v njih javnem in zasebnem živenji; — in s tom zajedno vzgo-jujejo v njih pravi in zato koristni značaj. Take kreposti preseljujejo so s temi povedovati nekako nemožno lovsko do-godbo iz Ukrajine. „In ste tam i Kozake videli? sežo mu nekedo iz družbo v besedo. Ne vem, čemu jo bilo to vprašanje smešno družbi, istina je, da je prasnila v buren smeh, kojega so je celo čestitljivi kaštelan sam z vsemi pergaiuentnimi gubami svojega obraza vdoležil v tej meri, da je i njegova brada za trenotek ravnotežje izgubila. Gospod Grlica gledal jo iz svojo po-tolčonosti v čudu na emojočo so družbo; ta zmagonetni smeh okolu zdel so mu jo tako osobit, bizaren, da jo nehote za njim iskal nckakovega nečistega ozadja, in zraven se mu je zdelo, da so oči vseh s posmehom upirajo nanj. Sel je iz igralnice, llladen voterček zavel mu je na razpaljeno lice in na mir-jado zvezd je migljalo nad njim po jasnem, prekrasnem nebnem oboku. Žarki teh večnih lučij padajo kakor kapljo nebeške rose v ranjeno človeško 8ree in mire najbolj pekočo bol; a gospod Grlica ni dvigal k njim svojih očij. Povesil je glavo globoko k vzdihajočim prsom. V teh je grizla trapna vest krivnjo. Na vsi poti proti domu plamtelo je pred njim, kakor strašno „mene tekel" grozečo „Jutri" z ognjenimi pismeni po vzduhu in roj skrbi j loputal ga jo po čelu s težkimi krili. Ni ne vedoč kako, znašel se je ko-nečno pred svojim bivališčem. Pogledal je navzgor k stari hiši in iz gomazenja j nestvorov izHtopilaje, kakor bi trenil, pred njim kamenita postava oderuhova, priti- skajoča na srce mošnjo, z mesečnim svitom posrebreno. Razznaval je obriso njegovega obličja, to tvrde, kamenite obrise, ki so se 7. učinkujočo njegovo obraznostjo zmenili v obličjo gospoda Jastreba. S kamenito neizprosnostjo zahteva svojih obrosti. Po prstih je šel gospod Grlica v svojo sobo. Na srečo ni nikogar vzbudit. Oblečen se je vlegel na posteljo, ali spanec mu ni prišel na oči. Na nasprotni postelji videl je otročji obraz Jaroslavov, žarkom lunino svetlobe jasno ožarjen. Izgledal je kakor loliuk lunin odlesk v valovih odoje, deloma zasenčen z oblaki gostih, skuštranih lasij. Vsa sanjavost lunina razprostrta je bila po njem z srebrnim nadihom. Bdečemu očetu bil je ta bledi, lepi obraz z zaklopljenimi trepalnicami bolesten očitek. Bolje nego kedaj shvačal je sedaj, da oni snilec no godi za ta opolzli svet, da v njem brez pomoči pogine, ako se ne vspne nad njim.krepka, spasonosna roka. A roka tega, ki bi mu moral biti zaščita, jo pred kratkem — — gospod Grlica je zatisnil oči. Ali njegov duh vil je klopko očitanj dalje. Slišal jo Hladko, odmerjeno dihanje teh dragih oseb, njegovemu varstvu izročenih, ki so tu brezskrbno spale, ne sluteč muk bodočega dne. Slišal jo znani tikot starih, zamilova-nih ur. Kako družno, kako veselo tikavule so nad njim tam v Supovem, ko je brez skrbi za zimskih večerov z "\Valterom Scottom v roki poslušal piš viher okolu starega grada! mladenci v njih delalnice in njih živenje ter postanejo za nje druga narava. Rokodelska obrtna šola mora razvijati tudi e s t e t i ć n o. Od ene strani gleda na to, da se mladina priuči vedam, ki vtegnejo postati mladeničem potrebne v različnih prilikah družabnega živenja ; od druge pa zopet na to, da na podlagi uže prijetega pouka v ljudskej šoli napredujo. Toda ta šola ne more imeti še naloge izobraževati umetnikov ; a svoje učence vsposabl ja ter napotuje, da se nadalje poučujo in popolnjujejo obiskujoč katerikoli poseben tečaj. Dandanes pa ne zadostuje rokodelcem tehnično znanje, tičoče se njegovega rokodelstva : on mora vrhu tega še poznati vsaj splošna vodila za sestavljanje opra-v i 1 s k i h spisov. Pa tudi oni učenci, ki se rabijo pri kupčiji, drobninarijah ali po laboratorijih, imajo v tej šoli lepo priliko, priučiti se vsemu, kar se tiče njihovega posla, sestavljati opravilske spise in vaditi se v obrtnem števil s t v u. S čitanjem morejo se popolnjevati v materinem jeziku, pa tudi naučiti se druzega jezika, v kupčiji jim toli potrebnega11.... Objavili smo najzanimljivejši del tega govora, da predočimo slovenskim malim obrtnikom in rokodelcem, kako velike koristi prinašajo obrtne šole, katerih neobhodno potrebo nekateri zaslepljeni rokodelci vedno še nečejo priznati. Od preprostega obrtnika zahteva so dandanes mnogo stvarij, o katerih se nekdaj rokodelstvu niti sanjalo ni. Kdor zatorej neobhodno potrebne vede zanemarja, propade v borbi za vsakdanji kruh med vedno rastočim tekmovanjem. Kolikor bolj je omikan rokodelec, toliko višjo stopinjo najde v člo-veškej družbi, toliko boljši mu je zaslužek. Ozirajte se zatorej, slovenski obrtniki na te dobrodelne zavode, da vas tuje tekmovanje popolnoma ne vgonobi! Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji. dne 29. julija 1888. (Dalje). 9. Neizprosna smrt pobrala je iz naše srede zopet dokaj vrlih družbenikov. Umrl je bas v noči po II. skupščini v Trstu premarljivi prvomestnik ondotni moški podružnici Viktor Dolenc, ki si je za našo družbo stekel nevenljivih zaslug. V Trstu je pobrala smrt i druzega prijatelja slovenskega šolstva mnsgr. A. Hrovatina. — Na Goriškem obžalujemo smrt družbenikov profesorja M. Lazarja in dekana P. Ko-bala. — Slovenska Koroška je zaplakala v preteklem letu ob gomili dveh najodlič-nejših sinov, svojih prvoboriteljev in prvo-učiteljev. Preminol je v Žabnioi dekan L. Frčnik in kmalu potem oče koroških Slovencev, naš prvi častni član mnsgr. prof. Pak začuje v sosednji sobi temen, slabi glas bolne starke za steno, mumla-joče v polusnu nesovisle besede: „Otvori gozpodu grofu! Kje jo moj joujou? — Več gomoljik — krasna papiga —" Naglo ozval se mu je v ušesu tihoten, sladak napev. Da, ozval se mu je preje v dusi. Ni dohajal od zvunaj, zvenel mu je v notrini, v najtajnejši globini njegovo bitnosti. Bil je tako prekrasen, tako znan, tako sladko pomirljiv, da je stari mož pozabil svoje muke in dasi ga je peval, kakor milo pesen pri zibelki, seve le notri, z dušnima ustnima. Ni se mogel spomniti, kje bi bil ta napev čul. Dolgo jo premišljal, vračal se, vračal daleč nazaj v mi-nole čase in konočno se mu je v pameti razdramilo. Videl je svetlo razsvetljeno sobo, sredi nje malo jelko, koje kosmato veje so se pripogibale pod težo pozlačenih jabolk in orehov v žaru nebrojnih, drobnih sveček, videl je očeta in mater, videl nakičene velike sestre, o tako velike napram njemu, ki je tu stal kot nežen, vitek deček h kodrasto glavico in je močno stiskal k sebi pozlačeno tajinatveno škat-Ijico. ki mu jo je bil Jezušček podaril. Zaman je ugibal, kaj je neki v njej, brez-vspešno se je trudil z malo sestričino, da bi odprl pobojani pokrov; konečno mu je prišla babica na pomoč, potegnila za mot-vozek in deček je začul ta tihi, sladki napev, ki mu je sedaj po toliko letih, v takem položaju zopnt zazvenel v tožni duši. Oči gospodu Orlice zarosile so se solzami. Pri milih, sladko zamirajočih kaden-cah tega davno, davno dozvenelega napeva na sveti večer, te davno, davno onemele igrajoče škatljice, usnol jo gospod Orlica. (Dalje prih.) A. Einšpieler. Na tej, za vso Slovenijo prebitki izgubi, je družbeno vodstvo brzojavno izrazilo globoko aožalje. — Osrednja Kranjska izgubila jo vrlega domoljuba. Prvomestnik Hrdske podruž.iice, častni kanonik, dekan I. Toman, sklenit je svoje blago življenje. — V zeleni Štajerski pro-minulo je tudi nekaj naših družtvenikov, ustanovnik župnik 1. Sever in davčni kontrolor R. Mikuš i. t. d. Vsem preminolim rodoljubom blag spomin, a plačilo v nebesih ! (Slava!) 10. Zopet je vodstvu prijetna dolžnost, danes slovesno izraziti iskreno zahvalo slovenskemu časništvu, ki tako čvrsto podkrepljuje našo družbo, osobito pa našima dnevnikoma, ki sta tako točno razglašala vsa vodstvena naznanila. — Vsem slavnim načelništvom na tolikej požrtovalnosti in vzgledni trudoljubivosti presrčna zahvala in preporočilo za bodočnost! 11. Slavna skupščina! Naša družba sloni na katoliško-narodni podlagi; zato je delovala in bo delovala po krščanskem gaslu: Nobenemu krivice, a narodu — slovenskemu — pravico — materinega jezika v vse šole, koder bivajo Slovenci. — Dokler ne dosežemo tega, po čemer koprni zvesto slovensko srce, da se bo naša mladina izobraževala v domovinskem, to je: krščansko narodnem duhu, imela bo naša družba posla dovolj; o da bi imela i sredstev! Mili Bog jo blagoslovi na priprošnjo sv. Cirila in Metoda! V to Bvrho danes zopet kličemo vse rodoljube na delo za vero in dom, v duhu Vašega nepozabljivega Božidara liaiČa, ki počiva v naši sredini, beli Ljubljani; onim ob mejah slovenskih — ali smemo klicati: „memento mori* spominjaj se narodne smrti? — ne — bolje: „Vigilantibus iura!" (Budečim pravica!) slovensko šolstvo ima dokaj neprijateljev. Zato posluhnimo pesnika-proroka, kli-čečega črez vse slovenske planjave : „Brodarjem pomoči nesimo, Naš čolnim pogube otčimo!" (Navdušeni „slava" in „živio" klici, splošno odobrovanje). Na vprašanje prvomestnikovo, da-li želi kedo kaj pripomniti k izvestju tajni-kovemu, ne oglasi se nihče. Bilo je soglasno odobreno, kar konstatuje prvomestnik. 3. Glavni družtveni blagajnik dr. Josip Vošnjak poroča o denarnem stanju blizo tako le: Račun o dohodkih in troških družbe sv. Cirila in Metoda kaže za leto 1887 dohoda goldinarjev 8638.34 in prištevši blagajniČni zastanek koncem 1886. 1., ki je znašal 5620 gld. 70 kr., skupaj gld. 14.257.04. Troškov je bilo goldinarjev 6983.25, torej koncem 1887. leta ostanek v blagajnici gld. 7273.79 in dolžno pismo šolske občine v znesku 700. gld. Podružnice so nabrale in poslale glavni družbi gld. 7224.06. Nad goldinarjev 100 — so nabrale: Prva Ljubljanska gld. 299.21, Šentjakobsko*Trnovska v Ljubljani gld. 235.18, Šentpeterska v Ljubljani gld. 267.81, Celjska gld. 251.72, Celovška gld. 100.40, Novomeška gld. 110.65, Braslovška *gld. 100.—, Gorenjegradska gl. 120.—, Tržaška gld. 300.—, Žavska gld. 124.—, Vrhniška gld. 291.—, Postojinska gld. 104.89, Slovenjegraska gld. 104.05, Idrijska gld. 104.80, Trnovo-Bistriška gld. 109.40,'Begunjska pri Cerknici gld. 125.25, na Zidanem mostu gld. 140.—, ženska v Trstu gld. 440.02, Smledniška gld. 131.90, Ormoška gld. 300.—; ostale podružnico manj ko goldinarjev 100.—, ker so ustanovnine večinoma bile uplačane v letu ustanovljenja. Zahvaliti se nam je onim podružnicam, ki so skušale redne doneske zvišati po napravi veselic družbi v korist. Šentpeterska v Ljubljani je izročila gld. 167.81 kot dohodek veselico, Ribniška gld. 24.—, Šentjakobsko-Trnovska gld. 16.35, Idrijska gld. 16.62, Premska gld. 6.10. V svojih oporokah so se spominali nase družbe sledeči dobrotniki: č. g. Pr. Sabec duhoven v Utovljah pri Sežani, g. Jor. Rozman v Ljubljani in Magd. Golob v Radovljici po 100 gld. Mej daritelji mi je omeniti pevskega družtva „Slavec* v Ljubljani 50 gld., posojilnice Mariborsko 100 gld., banke „Slavije" v Pragi 200 gld., Čehov 155 gld. T roški so znašali gld. 6983.25, torej so dohodki presegali troške za gld. 1655.09. Za otroške vrtce ali zabavišča jo družba potrosila goldinarjev 2380.92, ker je bilo treba skrbeti za pripravo potrebnih sob, za notranjo upravo itd. Redni troski so manjši, ker zadevajo le plače za vrtnarice in stanovanje. Drugi znatni trošok so bile podporo občinam na zgradbo novih Ijud-kih šol. Dovolila so se občinam na slo-vensko-nemški meji na dolžna pisma, v katerih so se obvezali krajni šolski sveti, da vrnejo družbi posojilo, ko bi se na šo- lah ne poučevalo v slovenskem jeziku. Jedni občini pa se je dalo posojilo 700 gld. pod to, da jih vrne tekom leta, kar je krajni šolski svet obečal. Družba je izdala svoje knjižice v 6000 iztisih, kar je stalo nad 400 gld. Mnoge podružnice, zlasti na Koroškem, so prosile, da bi jim družba poslala različnih knjig, posebno za mladino. Družba je tem prošnjam ustrežala in za 468 gld. 50 kr. molitvenih, poučnih in zabavnih knjig razposlala. Tudi za študentovske kuhinje jo odbor dovolil nekaj podpor, slovenski dekliški šoli v Celji pa jo podaril znesek 300 gld. Koncem 1887. leta je bilo v blagajnici goldinarjev 7273.79, ki so bili večinoma uloženi pri raznih slovenskih posojilnicah, ostanek pa v poštni hranilnici. Naj še dodam, da je v tekočem letu do konca julija bilo dohodkov gld. 4407.77, kar kaže, da se slovenski narod zanima za družbo, katere blagi namen je, podpirati slovensko šolstvo na katoliški podlagi ob slovenskih mejah. Ker so troski znašali le gld. 804.—, razpolaga družba z zneskom gld. 10.877.56. Od svojega pri-četka do zdaj jo nabrala družba gld. 19.557.72, izdala pa gld. 9680.16. Sklepno dii blagajnik še nekatera pojasnila, preporočujoč častitim podružničnim blagajnikom isto požrtvovalnost, s katero so so odlikovali v pretekli dobi. 4. Po vsporedu pride nadzorništveno poročilo. Iz tiskanega računa, kateri je bil razdeljen mej čč. skupščinarje, se razvidi, da sta dva gospoda nadzornika pregledala družtvene knjige blagajnične ter našla vse v redu. Račun o dohodkih in troških družbe sv. Cirila in Metoda za čas od 1. januvarja do 31. decembra 1887. Dohodki: V blagajnici 1. januvarja 1887 gld. 5620.70; doneski podružnic goldinarjev 7224.06; doneski pokroviteljev gld. 416.—; volila gld. 258.50; darila gld. 640.07; obresti gld. 97.71; skupaj gld. 14.257.04; po odbitih troških v znesku gld. 6983.25 ostane v blagajnici gld. 7273.79 (založeno pri raznih posojilnicah slovenskih) in dolžno pismo šolsko občine v znesku gld. 700.—. Torej vkup gld. 7973.79. — Troški: Tiskovine, natis knjižic: „Družba sv. Cirila in Metoda" in „Vestnik" v 6000 iztisih goldinarjev 300.61; broširanej knjižic, razpošiljatev, spisovanje, koleki, pristojbine gld. 158.88; otroška zabavišča gld. 2380.92; dekliški šoli gld. 300. —; podpore občinam za zgradbo ljudskih šol goldinarjev 2400. —; posojilo za zgradbo ljudske šolo gld. 700.—; razne poučne, zabavne in molitvene knjige, podarjene podružnicam gld. 468.50; podpore podružnicam gld. 60.80; študentovske kuhinje gld. 137.10; poštnine gld. 76.44; skupaj gld. 6983.25. S prvomestnikovimi pojasnili se skupščina zadovolji ter soglasno vzame na znanje to poročilo. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežela. Bliža se dopolnila volitev v Koroški deželni zbor, kjer je izpraznjeno mesto pokojnega očeta koroških Slovencev, gosp. Einspielorja. Nemci so bili napeli vse žile, da tudi ta mandat z zvijačo pridobe za svojo stranko. A ta pot so se, hvalo Bogu, motili. Volilci pokojnega Einspielorja so prezavedni, njegovi zlati nauki so jim še v preživem spominu, da bi se dali lažiliberalnim Nemcem in židom zavesti. O volitvah zaupnih mož zmagali smo mi. Naš slovenski kandidat je Gregor Einšpieler, izdavatelj „Mira", katerega je prevzel po pokojnem Andreju Einspielerju. Kandidat je objavil jako lep oglas svojim volilcem, ki končuje 8 pomenljivimi besedami: „Kdor nočo brata za brata, bo imel tujca za gospodarja!" To razumejo tudi Korošci, zato bodo, pri-stopivši k volitvi, zložno glasovali za vrlega narodnjaka Gregorja Einspielerja, vrednega naslednika pokojnemu očetu koroških Slovencev. Zanimljivo jo tudi, da se kranjski Nemci toliko prizadevajo, da bi na mesto pokojnega deželnega glavarja grofa Thurna posadili svojega moža; kakor vso kaže, bode pa jalov ves ta trud, kajti ogromna deželno-zborska večina vender ne more dovoliti, da bi so na tako važno in častno mesto poklical mož neznatno nemško manjine. V kratkem so ima vršiti dopolnilna volitev v isterski deželni zbor, kjer je iz-prazneno mesto pokojnega Križanca. To so za nas Slovence tri važne volitve, ki se imajo obaviti v kratkem. Nadejamo se, da sev izvrše za nas kar najugodnejše. Češki učitelji so imeli 6. t. m. v Turnovi ahod, na katerem so glasno pro-testovali proti Liechtensteinovom načrtu ter sklenili resolucijo, v katerej zahtevajo, da ostanejo realni predmeti še vedno v učnem načrtu, kakor tudi, da naj bodo v bodoče otroci zavezani hoditi šest let v šolo. Ta shod in njega moralni vspeh ni staročeškej stranki po godu. Agitovali so na vso moč proti shodu, a vršil se je kljubu temu in sicer tako, kakor so še Staro-Čehi bali. Sedaj si ta stranka v svojih glasilih hladi srce, češ, da to ni bilo pedagogijsko posvetovanje, ampak politična demonstracija, katero so ti gospodje napravili v prilog Mlado-Cehom. O razmerah na Hrvatskem prinesla je „Magdeburger Zcitung" znamenit članek, v katerem pravi, da smatrajo odločujoči krogi vlado sedanjega bana samo začasno in da se morda uže te jeseni umakne kakemu generalu, kateri bi imel hrvatske odnošaje spraviti v red. „Agra-mer-Tagblaft" je bil tn članek samo prepisal, a to je tamošnje državno pravništvo zaplenilo. Slaba vest Madjarom in Magja-ronom ne daje mira, zato tako besno> plenijo liste in proganjajo one, ki se upajo-jim v lice povedati, kar jim gre. Sedaj, po desetih letih avstrijske vlade v Bosni in Hercegovini, predložil je minister Kallay cesarju spomenico, v katerej slika zgodovino pretekle dobe in vse, kar je ta čas storjenega v zasedenima deželama. Cesar je bil s poročilom zadovoljen ter poslal Kallayu pismo, v katerem mu izreka posebno zahvalo na njegovem delovanji v Bosni in Hercegovini. No, ako se ozremo y preteklost ter trezno premislimo, koliko je Avstrija storila da uredi v teh deželah upravo in zemljiško vprašanje, moramo priznati, da se je storilo nekaj, a največje delo še Čaka, tako rekoč, še ne začeto. Avstrijska vlada morala se bode v prihodnje malo bolj ozirati na prastare narodne običaje, na domače tradicijalno pravor na vero itd. ter svoje reforme tako prikrojiti, da bodo ustrezali narodnemu duhu, ker samo na tak način so jej posreči pridobiti narod na svojo stran. I)o sedaj so gospodje le preradi pošiljali madjarske in nemške puhloglave in ošabne uradnike, češ, naj ti nosijo prosveto v deželo. To je bilo Blabo podjetje in se ni prav nič Bpo-neslo. Nevspeh se je pokazal posebno na cesarjevičevem potovanji v Banjaluki, kjer je narod šiloma in glasno protestoval proti nasilstvu in malovestnosti uradnikov. Take izjave nezadovoljnosti naj bi si vlada vzela k srcu ter bi si vestno prizadevala odstraniti to, kar je v upravi slabega, kar narod žuli in žali. Pomislijo naj naši vlastodržci, da samo zadovoljni ljudje morejo biti verni in zvesti podaniki. Prizadevajo naj si torej biti svojim podanikom blagi in pravični gospodarji, kajti lo tako si osi-gurajo njih vdanost. Vnanje dežele. K i j e v s k e slavnosti v proslavo 900-letnice pokrščenja Rusov so zvrŠene. Gostje so se vrnili in nemški židovski listi se uže nekoliko spehani zaganjajo v Ignati-jeva, češ dajevkljub carjevej prepovedi izustil nekoliko političnih govorov, Avstriji sovražnih. Biskup Strossmayer je o priliki teh slavnosti poslal rektorju kijevskega vseučilišča nastopni brzojav: „Častim se z najsrčnejšim veseljem prisustvovati vašej svečanosti. Dedščina sv. Vladimira, sveta vera, je vskrs (vstajanje od mrtvih) in življenje, svetloba in slava ruskega naroda. Bog blagoslovi Rusijo, da s krepostjo, vero, z uzornim življenjem, pomočjo božjo in krščanskim junaštvom poleg svojih drugih nalog izpolni tudi ono najvzvišenejso svetno misijo, katero jej je Bog namenil. To so najiskrenejše želje mojega srca. Prosim Vas, bodite tolmač tih mojih občutkov pri ostalih bratih, katere prijateljski pozdravljam in očetovski blagoslovijam. Biskup Stross-mayerM. Ta brzojav, v katerem je vzvišeni biskup dal odduška svojim krščanskim in bratskim čutom, vzbudil je velik hrup v Izraelu. Vsi dunajski in peštanski novinarski židje so kakor s pameti, ker nikakor no morejo pojmiti , kako moro katoliški biskup in avstrijski podanik tako govoriti. Delajo se, kakor bi bili največji domoljubi in najzvestejši Avstrijci in to samo oni. Ti gospodje nič več ne vedo o deputacijah, katero so vajeni pošiljati o vsaki priliki in nepriliki preko avstrijsko meje v „rajh\ S pravo židovsko drzovi-tostjo pravijo, da če je uže biskup tak Rus, naj gre v Kijev ali pa v Sibirijo. Vsa ta strast in ves žolč pa, ki ga sodaj zlivajo na glave naših mož, jim nič ne pomaga, baš nasprotno, slovansko idejo, katera si jo uže utrla pot, mej narod širijo le še bolj. K o b u r g ae menda uže pripravlja na odhod. Te dni je dospel na Dunaj Azmadiev iz Sofije, katerega je poslal Stambulov k knezu Lobanovu, da se z njim dogovori o sprijaznjenji Bolgarije z Rusijo na temelju Koburgovega odstopa. Koburgi so te dni imeli obiteljski shod, v katerem so tudi vsi člani protestovali proti temu, da je Ferdinand na Bolgarskem. Vsi se protivijo, da hiša nosi še nadalje žrtve za stvar, ki ne bode imela nikdar vspeha. Konsistorij, ki ima izreči konečno razsodbo v pravdi kralja Milana proti kraljici Nataliji, je pozval kraljico, naj si izbere zagovornika. Kraljica je odgovorila, da se hočo sama zagovarjati pred konsistorjem. Milan jej pa izvestno ne dovoli stopiti na Srbsko zemljo, češ, da bi o tej priliki stopila v zvezo z svojimi prijatelji ter bi tim hujše agitovala proti kralju. V tem prav vrlo podpirajo kralja dični židovski listi dunajski in peštanski ter podtikajo kraljici vsemogoče namene. Car je neki obljubil podpirati kraljico Natalijo ter joj je svetoval, naj so v pravdi nikar ne uda Milanovim zahtevam. Milan je sedaj na Bledu, kjer ostane nekoliko tednov. V Parizu izhajajoči list „Nouvelle revue" objavil je pred kratkem pismo kneza Bismarka, v katerem protestuje proti ženitvi Battenberga z Viktorijo, sestro Bedanjega nemškega cesarja. Pismo je bilo pisano pokojnemu Frideriku III.; v njem je natanko razloženo, zakaj se Bismark rotivi tej ženitvi. Glavni vzrok je ta, er hoče zopet zbližati Rusijo in Nemčijo in bi ta ženitev prečrtala njegov načrt. Bis-markovi organi trde, da je pismo ponarejeno in izmišljeno. V Peterburgu so pa mnenja, da je pristno, kar pa stvari prav nič ne škodi in nikakor ne moti dobrih odnošajev mej obema državama. V P a r i z u so te dni pokopali generala komunardov Eudes-a. Pogreba se je vdeležilo okolo 15 tisoč ljudi. S prva se je vršilo vse v redu. Naenkrat komu-nardi razvijejo rudeče zastave. Policija je imela povelje rabiti orožje, ako bi bila v nevarnosti. Eden vstreli proti policijskemu komisarju, a ga ne zadene. Na to pridirja žandarmerija ter razžene prevratnike. V 11. okraji mesta vatrelili so proti županstvu ter vrgli bombo, ki pa ni počila. Na to zopet posegne žendarmerija vmes. Mnogo je bilo ranjenih, mnogo zaprtih in le majhen del teh junakov dospe na pokopališče, kjer so smeli razviti rudeče zastave ter kričati: „Živela komuna, živela revolucija". Delalci še vedno štrajkajo in baš ti so, ki se vdoležujejo vseh nemirov. Razmero mej Italijo in Fra n-c i j o so čedalje bolj napete. Vse vlasti so pripoznalo gospodstvo Italije nad Ma-savo, samo Francija ne. DOPISI. Iz Sv. Ivana pri Trstu. 10. avgusta 1888. (Izv. dopis). Marsikateremu prijatelju našega naroda je žalibog znano, v kakšni temoti so naša pevska družtva. Večkrat se nam očita, da bi se morali bolj potezati za narodne pevske zbore, kajti petje narod vzbuja. To očitanje velja v prvi vrsti našemu pevskemu družtvu „Zora". Kdor primerja nekdanje delovanje tega družtva z sedanjem, izvestno mora misliti, da je propadlo. Ne, dragi rojaki! Ni še propadlo, niso ši skrbeti, d« si ojačijo kri z rednim probavljanjem in hrano. V rukili slučajih izvrstno »luž", kakor znano, lo-kurničarja Kili. lirandtn švicarske krogljicp, ki dobe v lekarnah v skutljieah po 70 kr., posebno pa jih rabijo žensko zaradi prijetnega upliva raj Se, nogo katerokoli drugo sredstvo. Zahtevati pa so mora vedno z posebnim poudarjanjem priimka lekarničarja ltikarda Brandta švicarski; krogljioo, ker se prodaja mnogo sličnih in poum-jenih krogljic pod istim imenom. Paziti jo tudi na to, da ima vsaka pristna Skatljica bel križ na rdečem polju in naslov: lekarničarja Kiharda Brandta švicarske krogljice. Vse druge Skutlijico mora se odbiti. (2) V slovo! O svojom odhodu iz Trsta klicem presrčni: „Na zdravje" ! vsem predragim prijateljem in znancem, posebno pa članom „delalskega podpornega družtva", kateremu sem bil večletni ud. Obžalujem, da sem je moral zapustiti. Se enkrat Vam zakličem: „Z Bogom"! Ivan Male. Naznanilo. Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se 24. avgusta tiskarna preseli v ulico Ca-rintia št 28. Naznanilo. Podpisani javlja, da oddidejo dne 14. t. m. Indiju z romarji iz Barkovelj v Bar-ban. Vabijo se zatorej vsi, ki se mislijo te božjepoti vdeležiti, da se snidejo v velikem številu v Itarkovljah. Cena vožnjo jo tje in nazaj 80 kr. Jakob Cuban. Zgubljene in oslabljene mozke moči in nezmožnost Gotov pripomoček ! Vsakdo s popolnoma ozira vi 7. gentalnim cgljenčevim slapom hrez naslednih notranjih ner o i Nuova. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike nnmreč: —12—5' Monštranc, kclilio v, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi so pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj so pošilja pravljanje nefraukirano. po- Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobroto jo posebno vpliv njihov pri notučnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč- nem kataru, gorežičo frzavci) pri preobilnoj produkciji Klin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici jo z nakazom vrod samo 85 nov. Glavni zalog ima lekar-ničar „k augolju varliu" 53-53 I>r. Brady KremNier, Morava. V Ti-Htu jih pa dobite pri lokarničarju Hia-soletto ali' orso nero in Soravallu blizo 'staroga sv. Antona Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Neizogibljivo ! V.suk dobi svoto nazaj, pri katerem bi moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (sredstvo za bradorast) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivosti, izpadanju laseh, maholjioam in osed -nji Vs eh večkratnim trenjem zajamčen. Originalne steklenice po gld. 1.50. Staklenice za. poskus po gld. 1 — prodaje J. Grolich v Brnu, v TRSTU pa samo A. Praxmarer in P. Prendini - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GOBICI lekarničarja (Jristofoletti in Pontoni, A. Her-manek. drogur — na REKI J Gmeiner, lekar - v CELJU Pelife - v MABIBOBU J. Martinz — v GRADCU K. Kotli, Murplatz 1. Tam se tudi dobi Eau de Hčbe, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži svežost in bnlost kože. ar m SLEPARIJA ! -«0 KWIZDE fluid proti kostobolu večletno domače izkušeno izvrstno sredstvo proti k Rnstr-Doln, renmatizmn, bolezni živcev. = Isti je tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej h hoji itd. in tudi v visokej starosti proti oslabljen ju. K W I Z D E «*> fluid proti kostobolu dobiva se pristni V Trstu v lekarnah gg. : C. Zanetti, P. Prendini, G. B. Foraboschi, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ravasinl, I. Serravallo. na debelo in izvožnja pri Č. Kanellijii, lok.; B*. I^coiitliiiiju, lok-ju; po mirodilnicali in eksporterjih : Brajdich C., H. Hirsch. J. Heimlicher, i. Kirchner, Fran Mell, bratje Zernitz ; nn drolmo v lekarnah, >1» d<*h(>l(» po vseh večjih mirodilnicali v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Rovinju, Dubrovniku, Spletu in Zadru. Cena 1 steklenice 1 gld. a. v. Pošilja se po pošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Fran/, J oh. K w izd a, c. kr avstrijski in kralj, rumunskl dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Opomnja : Ako se kupuje ta preparat, prosimo p. n. občinstvo da zahteva vodno KWIZDE fluid proti kostobolu tor pazi da je na vsakoj steklenici in na vsakem kartonu gori odtisnena varnorstna znamka. Jaz, ina C šiling s6 svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Lorcloy-vlasi, katero sem dobila po 14 moBcčnej uporabi svojega sainoiznnjdone-ga mazila, jo edino sredstvo proti izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, p o b pešujo pri možkih polno, jako bradorast in užo po krat-kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost ter je obvaruje prod zgodnjim osivenjem do najvišjo starosti. Cona lon-eekti I gld. do 2 gold. Pošilja so vsak dan za gotov denar ali s poštnini povzetjem po vsem svetu —3 Csillag & Comp, Budapcst, — KOnigsgasse Nr. 52., kamorso morajo pošiljati vso nuročbe. | tvrdka Bernhard Ticho Briinn, Krautmurkt 18, (v lastnej hiši) pošilja proti povzetji: Sukna za gospe ieset metrov, sama voltia v vs<» Volnatl ryps v vseh barvah, 6.0 ctm širok, 10 metrov f 3.MO Dreidrath (Trožlčje) najboljša vrsta, 60 ctm. Široko, 10 metrov f. 2.SO Žen*ke košulje Iz močnega platna sffipknmi 6 komadov f. U.*»r» Dom če platno 1 komad, 30 vatlov */i for: 1 » 30 » • R.50 Ktug-Webe boljše n go platna 1 komad 6 4 širok. 30 vatlov f. O. Sifon 1 komad. 30 vatlov, I.a f. £».£»0, nnj-boljie vrs'e f «> r>4> Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 *0 1 • 30 • rndet« . A «o Oksford hb more prsti, dobra vrsta, 1 30 va