VOL. IV.
—V petek, 20. oktobra in v soboto 21. oktobra je zadnji čas, da se registrirate v svojih precinktih. Kdor se ne registrira do sobote zvečer do 8. ure, ta ni upravičen letos pri volitvah prav ničesar voliti. Ne pomaga tudi ničesar, če ste tlali svoje državljanske papirje registrirati. Mnogo jih je namreč prišlo v naš urad in nam povedalo, da so rekordaii papirje pri voli t ven i oblasti. To ne pomaga prav nič. Vi se morate registrirati, če hočete voliti. Takoj ko bo registracija gotova, se bodemo potrudili, da poizvemo koliko Slovencev j« bilo registriranih. Pomnite slovenski državljani, da vsaka mestna administracija zelo u-pošteva narod, če vidi, da je politično zaveden in voli, kadar !e more. Ako vas bo veliko, vas bodejo upoštevali, ako vas bode malo. vas bodejo prezirali. Se imate lepo priliko, katere ne smete zamuditi V petek in soboto od S. zjutraj do 2. popoldne in od popoldne do 8. zvečer je registracijski čas. Jeseni so važne mestne volitve in treba je. da pokaže-te svojo moč. Pomnite pa še enkrat."*tla nikakor ne smete , voliti, če se niste dali registrirati, in da tudi rekordanje papirjev prav nič ne pomaga. Vsi na krov. vsi bodite pripravljeni. da bodete jeseni volili.
—Narodna Dobrodelna Družba dela velike priprave za <voje veselico, ki se vrši v nedeljo, 29. oktobra v Knau-sovi dvorani. Oni Ribničan, ki bo delal suho robo na odru in pokazal strmečim Cleveland-čanoms kako se izdelujejo pi-skri in lonci in ribniške robe, jc tudi že prišel v Cleveland ter se marljivo prpravlja za svoj poklic. Družba je imela z njim ogromnih stroškov, da ga je pozvala sem, pa upa. da bodejo rojaki toliko v večjem številu ga prišli pogledati. O-menili smo pa že, da je vsa "siha roba'' iz Ribnice tukaj. Naročeno jc bilo vse blago, ki se bo prodajalo na veselici nalašč iz Ribnice, za kar imamo uradno potrdilo. Oni rojaki pa, ki ste člani te družbe, ki v te »e zavezali, da podpirate siromaške slovenske cleve-landske otroke in siromake, pa nikar ne pozabite, da se vrši v petek, 20. oktobra občna seja za vse člane ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani, kjer se bo uredilo vse potrebno. da prideta Ribničan in "si-ha roba" do svoje veljave. Vsak na svoje mesto, pokažimo slovenski naselbini v Cle-velandu, da imamo blaga čut-stva za podporo naših siroma-kav in slovenski otrjok siromašnih starišev. tipamo, da ne bo manjkalo člana, ki ne bi bil navzoč pri tej seji.
1 "
r —V torek je umrla rojakinja Ana Perko, ki je znana vsem Slovencem v Clevelandu. Umrla je kar nagloma. Stara je bila 41 let. V torek zjutraj se je odpravljala, da gre po svojih opravkih. 2e večkrat pi^J se je izjavila, da trpi na glavobolu in da se slabo počuti, vendar ni bilo nobenega znamenja za kaj hujjšega. Se dve minuti poprej se je po-arjala s kontraktorjein. ki il hišo, ki bo kmždu go-umaknila in bita

torja na pomoč. Poklicali so zdravnika, duhovnika, pogreb-nika, toda posel je imel samo zadnji, ker je raiijka zdihnila svojo Mago dušo. Žalosten pri zor je sledil. Štiri hčere in dva sina so stali neutolažljivi pri mrtvaški postelji. Kar vr-jeti niso mogli, da je mati mrt va. ker so jo še zjutraj pu stili zdravo in veselo. Nepopisen je bil jok in krik za ljubečo materjo, ker. pri družini Perko je vladala najlepša družinska ljubezen; njih oče se je že pred leti preselil v. večnost, in skrbna mati je imela vse go spodarstvo v roki.
Pokojna Ana Perko je do ma iz* Žužemberka, kjer zapušča enega brata in očeta. V Ameriko je prišla pred 22 leti in jc bila ena najstarejših naseljencev v naši naselbini. Družina je imela več let saloon v Clevelandu. nakar <e je podala na farmo. 1 kjer je tudi ranjki Perko umrl. Pozneje se je družina preselila na Mem phis rrve. kjer je pričela z zidanjem dveh hiš, ko je smrt posegla s svojo kruto roko vine.?. Posebno se je potrudil, da se vse uredi, rojak g. J. Brodnik, ki je pravično in po šteno vse preskrbe! za zapit scene otroke. Otrok je fest, od 6 do 1 (t let starih. Truplo je bilo pripel jano na Spi Iker a ve. k sorodniku in zadnji sprevod se je vršil v četrtek zju traj. Pokojnica je bila članica K. S. K. Jednote. Vsem pri zadetim naše iskreno sožalje.
— Družino Louis J. Pirca je v četrtek zjutraj obiskala štor kija in prinesla zdravo hčerko.
—V pondeljek so bile volitve glavnih odbornikov Slovenska Dobrodelne Zveze in iz volji ni so bili sledeči uradniki : [olm Gornik, predsednik. Martin Colarič. podpredsednik, Frank Matjasič, prvi tajnik, J. Jalovec, zapisnikar. Mihael Jalovec. blagajnik. Anton Oštir. Frank Zorič, John čučnik. nad.; zorniki in Anton A h čin, Anton Bencin. I;r. Zibert porotniki. Vrhovni zdravnik Dr. J. M. Seliškar. zvezin pooblaščenec Anton Grdtna, glasilo ''Cleve-landska America." Zapisnik konvencije priobčimo v kratkem.
—Slovenski Sokol ima svojo veselico v korist društvene blagajne 14. januama 1912 v kausovi dvorani. r
—Žensk no društvo Srca Ma-riie pa ima veselico 28. janua-rija ravnotam.
—V torek proti »večeru se je hudo ponesrečil znani rojak Prank Peterca. Bil je zaposljen v tovarni Columbia Dve Works ko mu je po nesreči ušla v stroj roka, katero je stroj tako poškodoval. da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. Ponesrečeni rojak jc bil tudi dober ur ar. Bil je član društva "Naprej" št. 5. S. N. P. J.
—Družino Glavan na 43. St. je obiskala štorklja in je pustila v hiši sina. ki je že šesti potomec te družine.
—Društvo S. D. P. Z., ki se je pretečeno nedeljo • ustanovilo v Newburgu. se ne imenuje. kakor nam je bilo po-ročano "Narodne Slovenke', pač pa "Clevelanclske Slovenke".
—Društvo Zal. Matere Bo žje priredi v nedeljo, 5. novembra krasno ameriško igro "Naselnik". Ta igra nam pre-dočuje, kako se je indijanski glavar potezal za ženo, za katero je izvolil hčer nekega belega , naselnika. Kdor še ni videl Indijancev v Ameriki, jih bo lahko videl pri tej igri v Knanisovi dvorani. Kopali bodejo bojno sekiro, kadili mi-
in sp 4« ,
■Ml
Zopet linčanje. Nova stranka.
Bitka med upornimi kitajskimi Upljivna ameriška žena Olaf
državljani in med vojaštvom se ni odločila na nobeno stran.
Guldin se je izjavila, da je vsa ameriška javnost pokvarjena.
NEMCI SO HUDI. VfcEVGLUCIJE JE TREBA.
Peking, 19. okt. Tristo upornikov je bilo ubitih v prvi bit ki med cesarskimi četami in vstaši. Vlaxl'ina vojska ima veliko manjše zgube. Najprvo so bili uporniki zmagoviti, ker so pognali cesarske čete nazaj in poškodovali dve topničarke, toda kmalu jim je zmanjkalo streljiva, nakar so se morali umakniti s teško z gubo. Kitajske vojne ladije so streljale na upornike, toda slednji so streljali iz trdnjavskih to pov mesta Hankoh in tako pri silili beinc ladij«, da so umolk-knile Kitajski princ regent se je udal pritisku kitajskega generala Juan Chi Kaja. ki bc takoj poslal še 10000 vojakov naprtm upornikom. Ameriška vladi je poslala tri bojne ladije v razna kitajska pristanišči. da varuje koristi Ame-rikancev.
7.u vladine čete je bilo naj-bob važno, ker so dobile v svojo oblast železniško postajo nri Hankow. To jim je pomagalo toliko, da so lahko dobivali po vlaku nove čete iz Pekinga. Pričakuje se druga bitka. Uporniki nameravajo preprečiti nov dohod vojakov. Izjavili so se, da Če jim ne bi zmankalo, včeraj streliiva. da hi vladine čete popolnoma pregnali. Devet tisoč vojakov se je bojevalo na vsaki strani.
Načrt vladinih čet je bil ča k at i toliko časa, dokler ne pridejo nove čete vojakov iz glavnega mesta. Uporniki so pa n^noči natihoma prekoračili reko Vang Tse Kiang in nenadoma napadli vladine vojake, ki so bili vsi zmešani. Vendar je kmalu prevladala vojaška dsciplina. nakar se je za čel reden boj, v katerem so deloma zmagale kitajske via dine čete.
Trinajst bojnih ladij evro-pejskih oblastij se je zasidralo v bližini bojišča in pazilo, da se ni kršila nevtraliteta ali pa da uporniki ali vladini vojaki niso napadli hiše evropejskih podanikov. Ameriška družba rmlečega križa je skrbela za padle in ranjene upornike kakor tudi cesarske vojake Vladine čete dobivajo po posebnih vlakih neprestano pomoč, in upajo, da jutri vzamejo upornikom njih močno postojanko Hankow. Dasi uporniki kakor tudi kitajska vlada zatrjujejo, da se bodejo pravice inozemcev •spoštovale, je japonska vlada v Tokio priznala, da zna postati položaj za tujce jako nevaren, kadar se vseh Kitajcev polasti uporniško gibanje.
Amerikanci imajo sedaj pet vojnih ladij na licu mesta. U-porniki so pozvali kitajskega admirala Saha. da se pridruži njih četam, kar je pa slednji odklonil. Kitajci se borijo proti sedaj vladajoči cesarski rodbini, ki ni kitajskega rodu.
—Imamo še vedno prošnje za prvi papir in drugi papir v našem uradu. Kdor kaj želi, naj se pri nas oglasi.
-Bogoslovec J. J. Oman, ki študira letos 4. letnik teologije St. Paulu, Minn, je namenjen za clevelandsko škofijo, kakor se nam poroča. Dva cle-velandska rojaka pa študirata v semeniščih kot prva letnika, nton Primčič v Clevel
Port Wayne, Ind., 19. okt. Moderna civilizacija je za nič. družinsko življenje je pokvarjeno, ideali ameriškega naroda so jpko nizki in velikanska revolucija žensk v deželi bo potrebna, da pridemo do boljšega položaja, kakor ga imamo sedaj. Tako je govorila Mrs. Olaf Guldin iz Fort W ayne.
Bližamo se času, ko je treba g'obOko poseči v politično in družabno življenje Zjedin-jenih držav, da se jodpravi pokvarjenost družinskega življenja., ki danes prevladuje v Zje-!injenih državah. Vsa ameriška javnost je danes korumpi-rana, in naši otroci, ki bodejo dobili tako lepe vzglede od svojih starišev, ne bodejo nič mljš'. Treba je torej, da ženska prime za vajeti politike, da ženska uvede zopet nravnost, pravičnost' in pošteno ter cisto življenje v ameriške družine. Itv nadalje je govorila ta odločna ženska. Mnogo 111 cf/. je danes hujših kot žaduii črvi. Pokvarjeni so na telesni moči. dnštvni in sploh. Loči-ev zakona čimdalje bolj prev-'aduje v Ameriki, in i7. tega zvita- vse zlo. ki danes p<* kvarja ameriško družino. Mož in žena se komaj poznata dobro leto. pa že silila xiUa. na ločitev. Vzrok temu je pa. ker je znanje pred poroko površno, selrčno, c.ai>etyjano in brez idealov. Ameriška družina propada v najglobokejši propad, in če ne bo rešitve ob pravem času, bodemo slabši narod na zemlji kot kateri drugi. Ameriški možje so prišli do vrhunca svojega uglfeda, "business" jim je zmešal glavo tako, da pozabijo družino. Vsemogočni dolar prevladuje v posveten 1, javnem in duševnem življenju, in kakor vi(W sin očeta, tako tudi on dela. Bodočnost nam ne obeta ničesar dobrega, pač pa vse slabo. Vrsta jc sedaj 11a ženskah, da pridejo do pameti in vzamejo prvemu spolu oblast in zmožnost še nadalje voditi politiko v javnosti. Kdaj bodejo ženske se uprle in zahtevale svojo pravico? Ce hočemo biti resnično civilizirani, moramo odpraviti sedajno civilizacijo in postaviti mesto nje popolnoma novo. Nova vlacfa nas pričakuje in brez nove vlade bo poginilo vse, kar se imenuje danes napredek.
Omeniti moramo še, da Mrs. Olaf Guldin ni sufragetinja.
Ljudozrci.
Victoria, B. C. 19. okt. Rev. Patter, ki se je vrnil kot misijonar iz novo hebridskih otokov, kjer je deloval 19 let med ljudozrci, je pripovedoval, da so mesec dni pred njegovim odhodom, prebivalci na otoku Malecules napadli mornarje neke francoske ladije in jih ložrli.
Turek in Amerika.
Sidney Sprague iz Elgin, III. se je v Parizu pretečeno sredo poročil s perzijsko princezinjo Bahal. ki pravi da je prava potomka Mohameda. --o
Ločitev zakona.
New York, 18. okt Mr.	De
Forest je vložil prošnjo	za ločitev zakona proti svoji že-i. ker
Kaj piše naš glavni zastopnik iz raznih naselbin po Ameriki? Dober odgovor, kogar se tiče.
V
VSPESNA POT.
Eveleth, Minn. Ker imam sedaj malo časa, se hočem nekoliko na kratko oglasiti Odkar sem se zadnjič oglasil, sem obiskal državo Michigan, od koder sem se podal na severni kraj Minuesote. Prva da se I bi na a, katero sem obiskal, je bila Ely, Minn, odkoder sem ;e! proti Aurori in E velet h. .Poročal bi lahko marsikaj zanimivega iz teh krajev, toda rečem le toliko, če bi vstre-gel vsem. 1>i vedno pisal. Ker na 'liti Hog ue more ystreči v ste ni. večkrat ' raje molčim. Povenl pa le toliko, da niti tedaj ne f>i vstregel vsem. ko bi hodil okoli ter nosil polni koš denarja s seboj in ga delil med rojake, če bi enemu več dal kot drugemu, ker je bolj potreben.
Odgovarjal bi lahko marši kateremu, toda na 1111111 bolnim ljudem ni treba odgovarjati, ker mu s tem pokvariš še zadnji del možganov Za nje ni druzega kot zadnji razred blaz-nice.
Ker sem pa v zadnji št. "(II. Svobode" čital o nekaki nepotrebni jezi in ker osebo sam poznam, da je vredna odgovora, zato hočem nekoliko odgovoriti na dopis iz naselbine Sheboygan. Wis. Ker je dopisnik imenoval moje polno ime, lutein tudi jaz njega imenovati. Piše se Frank Starič. saloonar v Sheboygan. Wis. Da pa g. Starič ne bo preveč študiral, kako sem zvedel za njegovo ime. dasi ni bil toliko možakarsk, da bi se podpisal, naj povem, da sem prej vedel, da 011 poslal dotični dopis v (il. Sv. kakor je ta list sploh izšel. Da sem pa na to prišel, sem zvedel od osebe, pred katero se je g. Starič sam izrazil, t!u dobim dober "odgovor". S to osc'bo svo se sešla v Ely, Minn. Mislim pa. da g. Starič ni imel nobenega povoda se vjeziti , Prištevate se samim razžaljenim in da se vas tiče, kar sem pisal iz Shebovgana, namreč da ste vi oni, ki ima sanio angleške časopise in nemške v hiši. Povem pa vam. g. Starič, da tega nisem nikdar mislil. Prvič, vi sploh nimate soseda, ki bi bil naročen na naš list in kakor tudi 11a kak drug slovenski list-. Od ene strani vaše hiše imate za soseda samo jezersko vodo. In v isti hiši na gornjem kraju sem našel Sflovane, brate Hfvate, kjer sploh za list nisem bil. Vas je pa vjezilo samo to, ker imate saloon, in sem jaz nekoliko omenil kar sem zvedel prvi dan, ko sem prišel v Sheboygan. Ker pa zadnjič nisem dovolj povedal, naj pa scdai. V Sheboyganu seiu dobil policista, ki mi je pravil, naj povem ljudem glede sod-nijskih ' teškoč. ki iih imajo In ko sva nadalje govorila mi teče, da nima z nobenim na rodom toliko opravka kakor z našim in poetm sem jaz policista vprašal, kateri narod pravzaprav .nidi? In policist 1111 reče s povdarkom: "Austrian people!" Rekel sem mu, da je na Avstrijskem veliko narodov, da bi pa bil naš narod takšen, mu pa nikakor nisem hotel potrditi. Potem'sem pa govoril še z večim naših rojakov, ki so vso potrdili, da je resnica to. Eden se je celo oglasil, da je "gospod" v nedeljo razglasil v cerkvi, da je
Zamorca so v Forest City najprvo vlekli z vrvjo po mestnih ulicah, nakar so ga obesili.
Republikanci hočejo popolno* ma preustrojiti svojo stranko ter podeliti ljudstvu pravice.
NAVADEN ZLOČIN.
Forest City, Tenn., 18. okt. Včeraj se je tukaj zopet zgodilo grozno linčanje. Neki zamorec je napadel neko belo ženo, katero je posilil. Pozneje se je žena iztrgala njegovim krempljem in povedala ljudem, kaj se ;e zgodilo, Tudi šerif je zvedel za to, ki se je takoj podal proti stanovanju zamorca. ga prijel in pripeljal v mestno ječo.
Kmalu se je pa pred ječo zbrala silna množica ljudij, ki je glasno zahtevala, da se jim izroči jetnika. Navalili so se kot podivjani levi na sodno poslopje tako, da je 'bil šerif jKjpolnoma brez moči. Prodrli so skozi vrata in vzeli iz celice zamorca. Okoli vratu so mu položili debelo vrv, nakar so ga vlačili eno uro po mestnih ulicah in konečno odpeljali eno miljo iz mesta, kjer so ga obesili na drevo. Nihče izmed množice ni imel kakega orožja pri sebi. Ljudje so poti drevo mirno čakali, da zamorec izdahne, nakar so se ravno tako mirno razšli na svoje domove. 4 - H 1 n, „1 1
Nesrečnik je dvakrat glasno kričal na pomoč in priznal skesano svoj zločin, venklar za njega ni bilo milosti. Dva izmed državljanov, ki sta se udeležila" linčanja, so zaprli.
Pasji zoblje.
Chicago, 10. okt. Tri leta star pes zdravnika Grosserja v tem mestu je obolel na pobeli. Zdravnik ga je poslal zobozdravniku, ki je psu položil dvanajst zlatih zob v usta. Pes se prav dobro počuti. Neumni svet!
Iz Minnesote.
Naš zastopnik Rud. Perdan nam poroča, da pada v Minne-soti že sneg. V Ohio ga še nisnio dobili letos.
Iz Pittsburgha.
Društvo "Prešeren" priredi 30. oktobra veliko veselico v Kranjsko-Slovenskem Domu. Vabilo priobčimo drugi teden.
Jako važen govor.
Omaha, Nebr., 18. okt. Najbolj važen govor, kar jih je imel večni predsedniški kandidat, WI; J. Brven, je povedal včeraj, ko so zborovali cPe-mokratje države Nebraske. Bryen je dejal, da sedaj gotovo ve, da nikdar ne bo izvoljen ameriškim predsednikom.


ZAVOŽENA POLITIKA. >
Večkrat smo že poročali našim bralcem, da se nekaj gi~ Mlje v republikanski strantf. Kakor je šlo dosedaj naprej, ne more iti dalje. Republikanska tranka je bila znana kol zagovornica "posebnih kori-stij", trustijanov, kapitalistov in drugih. Mlajši pripadniki te stranke pa so postali uporniki. Izjavili so se, da je repul>V»-f kanska stranka že preveč po-tevnila s kapitalisti, da Vi mogla kot taka še naprej eksi stirati. Treba je popolnega pre-' obrata v stranki. Plesala, je dosedaj kakor so kapitalisti narekovali, in predsednik Taft je bil moralno prisiljen delati kakor se mu je ukazovalo iz "višje" strani, dasi je sam na sebi pošten človek. Republikanski uporniki, njim na čelu senator La Follete, so se sedaj izjavili, da poživijo repnbli- i kansko stranko, kateri preti pogin, izjavili. so se, da je cmK šla vlada v kapitalistične rokt, in da ljudstvo je ostalo brea pravic. To se pa ni zgod ker republikanska stranka ko zahteva, pač pa, ker so 1i voditelji nespretni. Pr ki je ga izdala stranka u nih republikancev, je jako in če ga bodejo izvrševali kakor stoji pisano na mu, ted'aj ima stranka p kovati lepe uspehe. Trii iržav j-; odposlalo svoje r.aiu'c 11a zborovanje v C o. 111. kjer so odločili urogram stranki. Taft torej, sedaj potuje po Ameriki in a ve k1 am o za se**, da bi v.voljen predsednikom, nik Ve more upati, da bi "poc m : J do predsedništva. U] m i.j republikanske stranke '1 Ivjo dali mnogo posla.
1	m
-•yf
-o-
'i o

—Blaznikove pratike za leto 1912 imamo v zalogi. Cena 10 centov komad, s pošto 12c.
voril o tem tudi osebno. Da sem pa takrat msilil kaj na vas, g. Sfarič, se jako motite, ker vas sploh nisem v misel vzel. Da je pa takih ljudij, ki pustijo ves" svoj denar in zaslužek po saloonih, precej med narodom, to pa mora potrditi vsak pameten človek. Zakaj pa imamo toliko smrtij, in v šestih slučajih izmed deset se piše, da umrli rojak ni bil pri nobenem društvu? Kaj ne. da je to
Gorenja slika predstavlja sega glavnega zastopnika.
Mr„ RUDOLF PERD-
UlriiaiMU
•ci potuje sedaj po zah< državah. Obiskal bo naj linhano, Illinois. Mic| Wisconsin. Minne*oto, Kansas, Colorado in druge bo čas pripuščal. Rojaki po i hodu, v Ohio, Pennsylv; West Virginija, so našega 1 stopnika vedno z veseljem uljudnostjo sprejemali, in ko bodej storiti tudi naši 1 jaki po zahodu. Obrnite v vseh zadevah glede ne, oglasov in tiskovin, co ima tudi postaviti stopnike v naselbinah, se ni. Prosimo vse ta padu. da sprejmejo stopnika povsod mu pomagajo
m
Naročnfaa:
AMERIKO: .......|aoo
EVROPO:........I300
i Cleveland po polti .. $2.50 imcznc Številke po 3
Dopisi brez podpisa in ototn trjKMti se ne sprejemajo.
.\V«a pisma, dopisi in denar naj se pošiljajo na:
"Clevelandska Amerika" k t»H9 Št. Clair a ve. N. E. Cleveland, Ohio.
"Clevelandska Amerika" Tuesdays and Friday« — Published by — The Amerika Publ. Co. t »6119 St. Clair ave. N. ED. Cleveland, Ohio.
Read by 15.000 Slovenia* (Kraiwers) in the City of Cte-vveltnd and elsewhere.
Advertising rates on request, t iTel. Cuy. Princeton 1S9
"Entered as second - class - matter January 5 1909, at th« post office at Cleveland, Ohio under the Act of Mar. 3. 1879."
Ravno
otrok. Kar otrok vidi pto svojih I še r.
stariših in odgojiteljih, to tu- IlonT. Meščan adihuje nad Uradi tlela Zastonj je milijone be- ginjo. kmet je pa obupan, ker
3SI084 Pri Okt tO'11 Vol IV
88
m
itnk in palica.
fed našim narodom še veČin v velikih krajih vlada »nje, <la se more otroke odvali samo s palico in stra-Taki nazori za odgojo so popolnoma krivi, sla-neznačajni, in največkrat Ipeti, da oni otroci, ki ne ijo ves dan druzega kot »mine, strahovanje in zvii-palice, da taki otroci pojejo največji zločinci. 'In/ v iesnici naj bi bil tak dober, ko niti od svojih :v ne sliši lepega nauka, ii morajo vedno pomisliti, trok ni tako učen kot so da otrok potrebuje prilepi pouka in prijetne toda se mu vcepi v pamet, je potrebno, ne pa stralio-ja. palice in proženja, ki zasmradi dušo in ugonobi ijem vse blažje misli za živ-
jc
/zemimo lep primer. Vi ima-kletki, v svoji hiši, ptico Ta ptica se ni izvežbana . Dajte v isto kletko ptico, ki lepo poje, in se bo kmalu naučila naj ^tepsega petja. Če ji pa pridru-slabcr p*vko, tedaj bo tudi ptica slabo pela. Tepite ptico, ker ne zna peti, a ptica vseeno n«' bo lepo pc-" er se nikdar naučila ni, in ter 7. grožnjami je tudi c naučili, je dobra primera za otro-ako jih moramo odgajati. dar starišiotrokom daje-o tape primere, dobre in ko-• ristne besede, tedaj bodejo tU-» 4I1 otroci pametni in poslušni. Kadar pa dobrih primer in vzgledov ni. tedaj tudi bat i ne in^ bodejo pomagale, zastonj je ^Hsak strah in kričanje nad 0-.itrokom. Slednji ostanejo vselej rti»aki, ker so se tako naučili jivojlh sta riše v. Podajmo ne en vzgled, da jo oni starimi, ki strahu-o »n tepejo otroke, tembolj ričaui. Nvm vsem je zna-da se slovenski kakor tu-fli drugi jezik govori v več na-Drugače govorijo okoli like. drugače okoli Škofje e. drugače na Tolminskem, če na Štajerskem. Da, o vsaka vas izgovarja pozne besede drugače, toda otroci' iz ene vasi govore narečje. Če bi bili ti otroci ni v drugem mestu, bi ivorili, kakor govore v j in ne tako kot v si. dasi so bili doma otrok na-

mora sad svojega celoletnega truda pod ceno prodati. Kje so torej oderuhi? Med produce n-tom in konsumentoni je pijavka, in proti tej se mora obrniti, kdor Jvoče draginjo popraviti.
Nafti živinorejci in draginja.
Ljudje še vedno govore, da so kmetje kcivi visoke mesne cene, zato ker imajo premalo živalij na prodaj. Koliko je takim govoricam vrjeti, uvidimo iz sledečega slučaja: V krappfeldu na Koroškem imajo kmetje 200 pitanih volov na prodaj, pa jih ne morejo na noben način prodati. Pretekli teden je bilo v Celovcu 16 posestnikov iz Krške doline, ki so hodili od mesarja do mesarja m svoje blago ponujali, a so bili povsod odklonjeni, ker je bil viak mesar že za tri tedne naprej z živino založen.
Stariši pazite na otroke! Iz
M osen j pri Radovljici pišejo: Strašna nesreča se je zgodila v sredo. 27. sept. ob 10. dopoldne v mlinu Zupanca. vulgo Pozinu, v Mošnjah. Stariši so poslali gledat 10 letno hčerko Rezi k o v mlin, kako melje. Otrok se je približal v svoji radovednosti preblizo kolesu, ki je pograbjlo dekletce za krilo, jo zasukalo park rat okrog in mlin se je ustavil. Stariši čudeč se. zakaj se je mlin ustavil, hite gledat, kje tiči vzrok. In strašni pogled se jim nudit. Otrok, ves premečkan. s hudo luknjo v glavi, je tičal med kolesjem — mrtev. Kdo popiše žalost staršev.
V Ameriko se je hotel odpeljati Anton Snšteršič i/. Požare pri Krškem ter se s tem hotel odtegniti vojaški dolžno-
sed in opominov od strani j sta-rišev, zastonj milijone jeznih besed, zastonj je vse. Kakorsnji so stariši. takšni otroci. Sami ne vemo, tako tožijo nekateri stariši. kaj postane iz tega o-troka. Ne mara prav nič za naše grožnje, za naše palice, pač pa .vedno dela po svoji lastni glavi.
Da. "otrok je spoznal v svo jem razumu, da je zanj palica, slabe besede, slabi vzgledi in vse druge ■ slabosti. Tako pri-do prepričanja, da druzega ni na svetu kakor to. pa postane sam tsk. Otrok oponaša svoje s t arise ter se ravna po njih. Če otroka vzgoje razbojniki in tatovi, tedaj postane razbojnit in tat. Če bi otroka odgojili medvedje, bi se »obnašal po medvedje, hodil bi po čet ve-ronožno, itd.
Pamet in razum otroka še ni tako razvit, "da bi pomislil, kaj pomeni opomin iz moralič-nega ali druzega obzira. Otrok sliši samo kričanje, pa se mu pristudi vsaka stvar. Kadar se pa nad otrokom samo kriči, se mu samo žuga s pailco. tak otrok postane glupec, strahopetec. Le poskusi plezati na tanko in šibko brezo ali lipo, 0.1 boš videl, kaki se bo kmalu preklala v sredini, toda splezaj na staro drevo, pa te bo držalo in še sto takih kot si ti. Samo odrastlim starejšim pomagajo opomini.
Za mladega otroka so pa najboljši dobri vzgledi. V slučaju, da ti otrok kaj zlega naredi, posvari ga samo rahlo z besedami- "Ata. ali mama kaj tace ga ne delajo!" Opominjaj gft z dobrimi besedami da bo otrok sam dober, in pvi dobrih besedah vedno kaži na dobre vzglede, in tvoj otrok N'ukano mu je pa na kolone bo nikdar krenil s pravega 1 dvoru v Ljubljani preprečil
na/dstražnik Kržan s tem, da gf» je odvede! v zapor. Hkrati i« pa varnostni organ tudi lista \il posestnika Matijo Per-niška iz Podboršta, kateri je na sumu. da je hotel Sušter-šiča čez veliko "lužo" izvabiti.
pota.
Iz stare domovine.
KRANJSKO. 1
Požar v Pungartu pri Škofji Loki. j. oktobra okoli 10. zv. je izbruhnil ogenj v Pungartu pri Skoiji Loki. Domačini so že spali in se imajo zahvaliti za svojo rešitev edinole orožnikoma iz Škof je • Loke. ki sta se vračala domov in zapazila ooenj. Klicala sta domačine, spravila jih pokonci in rešila tudi živino. Na lice mesta je prišla nnjprvo — za kar ji gre vsa čast požarna hramba iz (iodešič, ki je šele pred kratkim ustanovljena. Ogenj se je razširil s silno naglico po vsem
M
Tm/.f

»slopju. Kmalu za godeško Ibžarno brmbo je prišla tudi sorska požarna hramba. ()l>e-ma se je posrečilo z velikim naporom ogenj omejiti. Pri požaru se je zbralo veliko občinstva. domačinov >iu 'okoli-1 t'anov. Prišli so tudi na pomoč bližnji okoličani iz Trate pri Skofjt Loki. ki so mnogo pripomogli k uspešni rešilni akciji. Posebno se je odlikoval iyed njimi posestnik in lesni m govec na Trati Kratic Calear. ki je zastavil vsestransko svoje moči, da pomaga in reši, kar je bilo možno rešiti. Ogenj so zadušili šele okoli 2. ponoči. Poirore'o je vse, hiša in gospodarsko poslopje z vsemi letošnjimi pridelki. Vzrok ognja >e neznan, Doimučini sumijo, da je bil ogenj zlobno podtaknjen. Skoda je velika. , Posestnik je bil zavarovan le za malenkostno svoto. — Pri posestniku je gorelo že lansko leto gospodarsko poslopje in jc imel ta posestnik tudi takrat veliko nepokrito škodo.
Odkod draginja? Cena ži-
Sneg. 7, Gorenjskega poročajo: 'Od nedelje na pondeljek je zapadel sneg po naših planinah in sicer do nižave 1000 metrov. Vslcd tega je precej občuten mraz.
V starem trgu pri Rakeku
je umrl ahiturijent realke Fr. Kandave. Pokojnik je bil priden dijak in povsodi priljubljen.
Po Ljubljani se mu je tožilo
M Vojska je znan postopač in ima v Ljubljano prepovedan povratek. On pa se za tel malo briga m pride večkrat kljub prepovedi v Ljubljano. Pred kratkem ga je zasačil stražnik ko je jx> Dunajski cesti nadlegoval ljudi. Vojska mu je pokazal pesti, nekaj zagodrnjal in jo mabne na Knezovo dvorišče. Ker je pa stražnik obdol ženčevo nasilnost poznal, po-klieaj je še drugega stražnika, ker sta mu napovedala aretacijo. Vojska se jima je z vso silo uprl. enega stražnika je na rokah v praska I, druzega pa dfor cal. ko je ležal na tleh. Poslati sta morala po odgonski voz. Obdolženec se ne mara zagovarjati in se dela duševno bolnega. Zdravnik — izvedenec pravi, da je Vojska sicer duševno nekoliko manj vreden, venadr duševno normalen in simulant. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe.
Dva zrela ptička, hrane Za-kotnik. iS let star. pristojen v Moste, je služil kot hlapec pri I leti Orehek, gostilničarki v Kolodvorski ulici v Ljubljani kier je obenem tudi prenočišče za tujce. V noči od 4. na 5. avgusta je bil tam Ivan Ma-\ tin ie silno padla. Ker ie su- linšei« iz Tatica. Židane volje ša nničilli drugo kostjo, so j je dajal za pijačo. Pri njegovi živinorejci v strahu pred zimo! mizi je bil tudi Zakotnikov paj-/ a čeli živino prodajati. Pone-'daš Anton štrukelj, 29 letni kod je cena skoro za polovico : koč i jaz v V od mat 11 Pri bližnji padla — goveje meso ie pa « mizi pa je sedel sam neki tuj yedtio enako drago. Kdo to človek, katerega pa nečeta ob-rej dela draginjo? Se hujše je dolženca poznati. Vesta samo, s prašiči. Krme ni in prašiči da se piše Tstenič. Malinšek je se v masah prodajajo. A ni- tam prenočil in gospodinja mu 111. da bi vsled te- je dala boljšo sobo; ker je ve-
bolišo dela. da ima pri
slu
danvkem koledarju. Ko se ie
drugo jutro Malinšek zbudil, je
yidel, da mu je bilo izpod vz glavja vkraddnih 1200 K. Za kotnik. Štrukelj in pa dozdev no neznani lstenič so pa šli skupaj že ob polu 2. uri po noči v kavarno "Ilirijo", ker je neznani naročil 3 črne ka ve. in ker niso bili urno postre ženi je neznani Tstenič naglih korakov odišel proti kolodvo ru, ostala dva pa tekla za njim ne da bi ga dobila. Gotovo je da je moral tudi ta biti z ob dolženca v zvezi. Peljala sta se do St. Petra, potem sta šla peš dve postaje, od tod se pa odpeljeta v Reko, ker sta popivala nekaj časa. nakar so jih prijeli. Obdolženca se za govarjata. da je Štrukelj, ko je hotel iti v Malinšekovo sobo spat. pobral listnico, ki ie le žala na tleh in vsebovala 340 K. kateri denar sta si med se boj razdelila. Ker se ie pr Zakotniku našlo pri aretovanju le 200 K, je gotovo da je odnesel največ denarja neznanec Sodišče je obsodilo štruklja in Zakotnika vsakega na 14 me secev težke ječe.
Umrla je v Ljubljani na O pekarski cesti Alberta Miklavc stara 66 let.
Njegova dejanja ljubijo temo
Dne 21. avgusta je bila v Tr-novcu pri Medvodah sama doma Rozalka Ločni^ar, Ko je bila zvečer v hlevu iti opravlja la živino, se ji je zdelo da sliš v hiši pod streho nekako ro-potanje, ki je nekoliko ponehalo. Vzela je luč iti hitela v hišo ter po stopnjicah v podstrešje. Na sredi stopttjic ,ji pride iz podstrešja nasproti neznan možakar srednje posta ve in bradat. Prišedši do Ro-/alke, ji hitro upihne luč ter jo še udari s netjo po rami in zbeži iz hiše v temo. Rozalka Loč nikar je potem pregledala po sobi iti videla, da je vse razmetano. Zapazila je tudi,-da ji ie ta neznanec vzel iz predala omare okoli 25 K gotovine, iz sobe pa skoraj eno kilo sladkorja in nekaj kumar. Istega dne je bilo pri Heleni Rudolf tudi v Trnovcu med opoldrte-vom in eno ure popoldne nikogar doma. To ugodno priliko jc porabil neznan zlikovec, da je vlomil v to hišo in ukradel iz nje malo srebrno žen-sknouro v vrednosti 15 K, ki je visela na steni, in neka} kruha in dve jajci. Na sumu jc nek srednjevelik. bradat mož. ki je prišel imenovanega dne opoldne, ko je šla zadnja od doma. (era Rudolf, proti tej hiši, pa se je urno skril za grmovje, ko je zagledal Jerico Rudolf. Vlomil je kaj lahko4 ker stoji ta hiša čisto na samem. Razbil jc polknice in eno šipo pritličnega okna. odprl potem od znotraj zapahnjeno okno, zlezel v sobo in premetal vse skrinje in shrambe. Te tatvine je izvršil nedvomno' Janko Kruh. ki je vlamljal tudi drugje«,v okolici Medvom in ki so ga zdaj orožniki že odvedli v hišo pokore.
STAJERSKO.
Drobne novice. Zginil je ne-z*iano kam že t. avgusta 12 letni sin Anton posestnika in krojača Janeza Dolatniča iz Kamensčaka pri Ljutomeru.— Ponesrečil se jc v Prvmovi tovarni na Polzeli delavec Lor-bek. Cirkulama žaga mu je močno poškodovala roke. Spravili so ga v celjsko bolnico.— Zgori 1 je hlev posestnika Karli ičnika v Slovenjgradcu. Ker je ležalo poslopje sredi mesta, je bil ogenj za sosedstvo zelo nevaren, vendar pa so ga omejili. Zažgali so bojtfa otroci.—■ Iz Ljutomera pišejo: Posebna vojaško komisija je nakupila tu za domobransko topničar-stvo 24 konj za 18.900 K. Dovedenih je bilo skupno 64 prekrasnih konj, ki bi jih bila komisija kupila vse, ako bi se ne morala ozirati tudi na druge kraje kronovine. Premij je bilo razdeljenih od poljedelskega ministra za 700 kron Zopet lepo spric
diletantske liške predstave. Ustanovitev
tega društva pomenja velik korak v kulturnem razvoju celjskih Slovencev naprej.
Od Sv. Barbare nijže Maribora pišejo: Pri nas kažejo vinogradi zlat pridelek. Nekateri so že začeli brati zgodnjo črnino. portugizerja in modri burgundec. Sladkorja ima zgodnja črnina 17—18 stopinj. Sedanje deževje škoduje grozdju v toliko, da je začelo jagodje pokati, kar bo vinsko množino seveda zdatno zmanžšalo. T zabel a letos po naših krajih ni obrodila.	„
PRIMORSKO.
Nezgode. Nenadoma je umrl v„ svojem stanovanju na cesti Tndustria 40 letni zasebni uradnik Juri Gibrgaeopulo. Postalo 11111 je slabo, poklicali so zdravnika, ki je takoj prišel in našel bolnika že mrtvega. — Neznan voznik je povozil na cesti C rum ula v Trstu I5 tetnega S. V a t oca in ga teško poškodoval. Rešilno društvo ga je odpe-Ijaif) k starišem. J Zblaznela sta io letni pek na Llovdovem parnikit ''Wien" Alojzij Pertot in 33 letni delavec Dominik Demarchi. Oba so odpeljali v opazovalnico deželne bolnišnice. — Med gostilniškim prepirom jc zavihtel neki gost z nožem proti 26 letnemu delavcu Geronu, Geron je zagrabil za nož fii si prereza! vse kite in žile na roki. Ker je močno krvavel, so ga odpeljali v bolnico. Padla je na stopnjicah kapucinske cerkve v Trstu 70 letna učiteljica klavirja Marija Kfasel, in se jc tako teško poškodovala na glavi in na roki, da so ' jo morali odpeljati v bolnišnico. — Z odra tretjega nadstropja je padel na cesti Vito v Trstu zidar Gandrus m si jc prebil lobanjo. — Na pamiku "Petka" je padel raz vrha jarbole mornar Matija LJglešič in se smrtno nevarno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnico.
par. Naselila sta se no-
voporočenca v hotelu Gringa-no. Popoldne sta se peljala s čolnom na morje in se pre^ cej oddaljila od obrežja. Ker se še doserlaj nista vrnila, sumijo, da jima je prekucnil hud veter. ki jc bril v soboto, čoln in da sta se oba potopila.
Zastrupila se je V Trstu 27 so jo v bolnico, .kjer je čez par ur v silnih muhah umrla.
Prepovedane ostrige.. Mestni magistrat tržaški je izdal razglas, v katerem se nadalje pre poveduje prodaja ostrig v Trstu. Jvolcra je sicer v mestu prenehala, verrdar pa je nevarnost, da se še vedno lahko za-, nese in novo razširi. ,
Skala na železniškem tiru.
V nedeljo zvečer je trčil brzo-vlak južne železnice iz Kormi-na proti Trstu med postajam Miramor in Trst na veliko skalo. K sreči je zagledal strojevodja še pravočasno zadržek, ustavil vlak, ki je le malo zadel o/l) skalo. Pri stroju se je skrivila samo perot sneženega pluga. Po legi skale sklepajo, (ta je bržkone kdo nalašč nastavil. Uvedli so stroge preiskave.
Znojilčevega Marka božja pot.
Zanemarjen pre
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omota. 25e. in 50e. steklenice. — Pazite na ime in aldro na omotu.
F.ht, KOTU 40«., >11 NariStol. aw Vark.IV.
Dr. Rl«hUrj*V« Congo PlluU oUJUJo. (2Se. *I1 60«.)
m

iiHimnniHiHmiimi
Avstro • Amerikanska Črta.
Take ogrljice, bufide — dro-mlje Jlli naj si bo kar hoče. da le poje, ŽviiŽga* piska ali gode, to je bil vzor našemu Marku, in takrat se je bil v gnječi romarjev tako zagledal v pro-dajalnice, da je zgrešil mater in ona njega, in šele po truda-polnem večernem iskanju ga je našla, k,o je večina ljudi že odšla, zamišljenega in vendar vedno radovednega pred eno tistih predavalnic. Kregan je bil in malo je manjkalo, da m šiba pela, toda — le one go-sli mu niso hotele iz spomina In sedaj na Skaručni bo ravno* tako, si je mislil dečko, tudi

NajprlpravneJA« la uajoenejta Rfti*-brodaa črt« u Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja tied New-Yorkom, Trstom in Reko.
Bril poitui In novi p ar ob t odi na dva vijak*:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania.
Drute nove parnttoe, bodo votlli m milj qa urojfradljo.—Parni ki odpluje-Jo It New Yorka ob sredah ob 1 popoldan ln 1« Trsta ob sobotIh ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vri parali! imajo brezflCnl brzojqv. elektrt-5so r*S9TirttJave In ao moderno ure-tettl.^Hrana Je domača.—Mornarji fe »4r«TOlki govorijo »loyen«ko ta bfVfttfko,
Za nadalne Informacije, cene i£ ne Tlstke obrnite se ns naše zastopnike ali pa oa:
mm m$. i c«.
Sm'1 Agt'«, 2 Washington SI., New-York.
Slovenska večerna šola za angleščino.
Učenci^e sprejemajo še dva tedna. Pouk se vrši v sredo in petek zvečer oh 7.30. v dvorani John Grdina, 6025 St. Clair ave. Kdor bi se rad učil angleščine naj se oglasi pri učitelju, Frank Jauh, 6036 St. Clair ave. ali pa v šolski sobi. Šolnina je jako nizka. (86)
scsiggaagsižggggasg alg aig
Severov življenski balzam
je izdelan iz najčistejših in najboljših zdravilnih primesi in je priporočati kot dragoceno zdravilo, kadar so opaziti
sledeči znaki
ali
sledeča obolenja
omotičnost, medla, glavobol, slabost od želodca, nečist jezik, goreČica,
splošna oslabelost.
Cena 75?!
neprebavnost, zločnica, kislost želodca, žoltica,
otrplost jeter, zapeka.
Sevcrovo Gothardsko Olje
jc priporočati kot pripravno varno in izdatno lajšalo za
revmatične bolečine
bol v hrbtu,
bol v boku ali prsih,
otekanje,
krče,
nevralgije.
vnetje, 1' izvin jenje, opreske, % odrge, okorelost in hroimost.
Cena 50^ za steklenico.
PREPOZNO!
Zabreklost pod očmi, otekle rtoge, ožoltela koža, bolečine v hrbtu in čez obisti, težave pri puščanju vode, temna, dimasta barva iste ali tvorba usedline to so navadno znaki ali prehodu iki resne obistne ali niehurne neprilikej, Popolna smoglost sledi, ako se obolenje ne zdravi skrmno in Hitro s pomočjo.
o nt
Severovega zdravila za obisti io jetra
Kupite še danes. Preden se neprilika zagnezdi. Ne odlašajte do drugega tedna! Utegne bi^t>repozno! .Ravnaijte se po navodilih za zdravljenje,c ki so z vsako steklenico.
Dvoji velikosti; 50^ in $1.00.
4
m


V vseh lekarnah in trgovinah z zdravili. Vselej zahtevajte Severovih zdravil in ne vzemite nadomestkov. Zdravniški nasvet znstoni.
'»m.
:■[, c
sefci
m h
Dalje prihodnjič.
ODBORNIKI:
redsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. N.E. . podpreds.: JOHN SKRLJ, 438 E. 157th St. Collinwood, O. . podpredsednik: ANTON 20RC1Č, 1390 E. 45th St. N. E. I. tajnik TOHN ŠPEHEK, 6028 St. Clair ave. N. E. Blagajnik/M ATEVŽ UDOVIč. 1368 K. 53rd St Zapisnikar: FRANK HUDO VERNIK, 1243 E. 60th St.
NADZORNIKI:
JOHN ČUCNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. FRANK ZORICH, 1365 & 55*h St. N. E. JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. N. E.
POROTNIKI:
'ANTON GRD1NA, 6127 St Clair ave. N. E. FRANK KNAUS. 1364 E. 40 St. >	i.
JOHN MAJZELJ. u 52 E. 63rd St.	i, .
KNDREJ FERJUC 2898 33rd St. — Broadway. ANTON BENCIN, 44M Hamilton ave. N. E.
ZVEZIN ZDRAVNIK:
J. M SEUSKAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
r~ Zverine seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ofo m. uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave.
Zverino glasilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA".
Mali oglasi.
BBHMBi
Opominjam vse iste, ki so plačali za okusno pečenko, da se udeležijo seje, ki se vrši v sohoto, 21. oktobra Ob 8. uri
zvečer pri Mihael Setnikar-ju. Vsak je dobrodošel, naj bo star ali mlad. John Mele.
POZOR!	..POZO&!
Slovenci,, zapomnite si. da kadar ste namenjeni kupiti hiše oglasite se pri meni in ne bo vam žal. Vprašajte pismeno ali ust meno, ker sem vedno pripravljen.
JOHN ŽULIČ, 5704 Bonna ave.
Plinova peč se prav poceni proda, ker lastnik peči stanuje sedaj v hiši, kjer ni plina. Vpra šajte na 1195 E. 60th St. (86.)
Pohištvo na p roda j,, dobro ohranjeno po nizki ceni. Vpraša se na 6209 St. Clair ave. Anton Samson.	(85)
kaj goslic in piščalk, in ko je domov vlekel jarem z voli, je bilo sklenjeno v njegovi glavi, da mora tudi on tja na božjo pot. Proti materi tisti večer o svoji želji ni zinil, tudi ves drugi dan ne, ampak priden
in delaven je bil ves Čas 5e * , t snnogo bolj nego sicer: mati
ni imela najmanjše prilike karati ali svariti ga, najmanje pa mu veleti to aH ono.
Tako se je nagnila tudi sobota. V mraku se je bil oglasil 'sosed in povedal, da je njegovi jRejri odleglo, in da poj det a jutri na vse zgodaj na Skaručno Potem je počasi ndšel. ( Po večerji je šla Znojilka v kamro odpirat svojo skrinjo in prinesla staro mošojico V hišo.
"Vata — za jutri!" je .velela Petru in Marici, ter pomolih vsakemu tri šestice.
Marku je bilo, kakor bi ga kdo tiščal za vrat. in bruhnil je naenkrat naglas: "Mati, jaz pojdem tudi!"
"I, kajpada! Oa se boš zopet izgubi!, kakor tedaj pri sv. Valentinu m Umbarski gori!" Rekši je zavezala zopet mošnjo in jo odnesla V skrinjo.
Marko je naslonil komolca ob mizo in podprl glavo. Vsak bi misld, da mu je jok najbližje.
A naenkrat je planil kvišku, porinil leseno žlico, ki je le-iala pred njim, dfcleč po mizi. "Pa poj de m, pa vendar poj-cleni!" je vzkliknil in šel naglo i2 hiše.	f
V hlevu v zadnje tU kotu poleg stare dimke je imel Svojo iz surovih desk napravljene* ^postelj, spodaj pa zagoj; tega je odprl m prav z dna izvlekel :nekaj v star, zamazan papir zavitega. Papir je polagoma razvil, in tu sta bili res re dve stari, svetli šmarni pefici, birmansko botra soseda. Z zadovoljnim pogledom ju je zopet zavil in vteknil v žep praznične suknje, ki je ležala na vrhu v zaboju. Potem je vrgel še •nekoliko .'klaje stari dimki, in Ivo je Peter ravno stopil v hlev, je dejal še enkrat jezno: 'Jaz ;pojdem tudi — in pojdeni!" Peter je poznal trmoglavost Tjratovo ter molčal. Kmalu potem je na Znojila h vse spalo.
m.
Drugega jutra se je jelo komaj pariti, ko so bili Peter, Marica in tudi uais Marko že na nogah. Lep, krasen dan se je kazal, in lebka meglica, ki je krila dolino in daljne, še bolj temne nižave, se je začela počasi dvigati in giniti.
Marko je še en pot poiszrku-sil omečiti mater ter prosil, naj ga pusti z onima; tudi Marica se je oglasila. Peter se . je pa menda istega bal kakor mati, da se bo nerodni in slaboumni fant izgubil; zato je molčal. Mati je pa ostala ob svQji orenovedi. Sedaj je Marko res 1 jokati, in gledal nekoliko časa za onima, ki sta od-proti sosedovemu do-
je bil že prej nedeljsko opravil, — in še enkrat na pragu stoječi materi Idičoč: "Sedaj pa greni, pa — sam!" je ubral na-
i m
ravnost pot navzdol proti veliki testi,	»
Kje je Skariična, tega ni vi-del4 samo to je bil od strani poizvedel, da je tam nekje zS Mengšem; 110, Mengeš je pa vsak dan lahko videl z domačega hriba; zato ga niti skrbelo n.i !*) li našel Skaručno ali ne. Korakal je veselo naprej in žvižgal, da je bilo kaj
Pri Bistriukem nui&tu je povprašal, kje se krene proti Meng mi, tam pa, kje gre pot na Skaručno, in ker je bilo vedno več ljudi na cesti, ki so imeli •sli namen, kakor on, nazadnje ni bilo treba več povpraševati. Tako je dospel kmalu k cerkvi jsv. Lucije, stoječi 11a ravnem, na planoti, ki se raztega na severu za Snijtrno goro, — neznatni cerkvici, ki pfl £lovi daleč |M> slovenskem ozeutljtl kot' čudodelna skaručenska božja pot.
Marko je bil zgodaj tam, a vendar je našel že stotine in stotine ljudi, ki so se gnetli krog male cerkve alj pa po. raznih, kolibah, kjer se je točilo vino in kava. Fant je le debelo gledal okoli selu-; vse mu je ko je naposled steknil nekoliko prodajalnic, ter ugledal tu one stvari, ki je o njih tolikokrat sanjaril, ure — ki ne gredo, — /latne verižice, ki pa niso /late, ogledala, ki pa ne kažejo prav. robce in čipke, pipce in nože, — pred vsem pa — orglice, male in velike. — oh, potent pa ni mogel več proč. Videl je, kako je včasi kak fan-tin stopil k prodajalnici in vzel to ali 0110 stvar r roko, tudi tiste orgljice, ter jih poizkušal, kako poj d. a poteni povpraševal po ceni in jih kortčno položil zopet nazaj 11a prejsšnje mesto. Naposled se je Marko tudi ojačihv^stopil je bliže, in potem zapazivši, da je prodajalec prijazen, je tiščal z levico svoji petici v žepu, z desno pa segel po največjih orglicah ter jih jel poizkušati. Zazdelo se mu je, da po nebeško pojo, in brzo vprašal koliko veljajo..
"Štirideset krajcarjev," je dejal kramar.	•
"Tole imam," je omenil Marko in pomolil onemu svoji petici.
"Kje si pa to ukral?" se je smejal prodajalec.
Marku je silila kri v lice.
nisem ničesar ukral! To je moje, — boter mi je dali" ''No, pa to je premalo za take orgle! Pa. naj bo, ker si ti, bom pa pustili" je rekel oni, spoznavši kakega kupoval-ca ima pred seboj, ter vrgel petici. ki sta preplačali orgle, v predal pred seboj.
Marko pa je z neznanim veseljem spravil orglice v žep in jih tiščal, kakor največji zaklad. Najrajši bi se bil karft usedel in jel poizkušati in ubi-lasove, toda
■
POZdR!
Pripravljalni odbor za novo slovensko šolo se pripravlja ! na veliko veselico, katero priredi 26. novembra v Knausovi dvorani. Ta veselica bo splošnega zanimanja, ker se bo pri lijei izžrebal krasen klavir, ki je bil na fairu. Do istega časa bodejo vsi tiketi razprodam. Igralo se bo tudi za blago, ki ie ostalo na faint, kakor "bras" postelja vrrditft $jo.oo trt Ae nekaj drugih dragocenih stva-rij. Piano sam je vreden $350. Pri sledečih slovenskih trgovcih se dobijo žrebalm listki za pianp; Frank J. Turk 1361 E. 55th St. John Gornik. 6105 St, Clair ave. Jos Gornik, 6113 St Clair. ave. Fr. Suhadoluik, bio? St. Clair ave. Aug. Kauš^k', 6210 St. Clair ave. Anton Kau-šek. 6204 St. Clair ave. Jernej Knaus, 6129 St. Clair ave. M. Setnikar. 6131 St. Clair ave. Ant. Ahčin, 6216 St. Clair ave. in John Mihelčič. 6217 St. Clair ave. Posamezni listek je 50 centov, 1	_
V najem se odda prostor pripraven za krojačnico ali briv-nico na 5602 Calcutta St. Collinwood. Vpraša se pri lastniku Fr. Henikman, ravnotam (86)
KJE JE Frank Česen, ki je odšel iz Cleveland in odnesel mno go dolga v blagu in pri irgov-cih. Mesarju in grocerju za dva meseca. Kakor je slišati, se nahaja nekje v Chicago, III. Za njegov naslov in rad zvedel" Anton Prijatelj, 1015 St. Clair ave. Cleveland, O (85)
) roda j, v sredini slovenske naselbine dvo-nadstropna, zidana iz opeke, tfve prodajalne,, 6 stanovanj, kar prinese
skoro $150 na mesec renta. Sedaj ie notri čevljarska prodajalna in. modna trgovina. Se proda vse skupaj samo za $18.000.00, in odtega se plača $2000 takoj, ostalo pa na male Cbroke po 6r<r. S Ulmef, 627
Williamson Bid«.
(85)

DELO!

} rm
*
Mu I
Pohištvo naprodaj radi odhoda v staro dtomovino. Dobi se jako poceni. Poizve se na 1394 E. 31. cesta.	(85)
Stanovanje s štirimi sobami Se odda v najem. Stanovanje je spodaj. Vprašajte pri Frank J. Turk. 136] E. 55th St, (85)
Soba se odda s lifflno ali brez. lako čista. J. £ntritit'$tč, 1105 Norwood Rd.	(85)
-T - -
Soba opravljena se odda v na-jem. Vprašajte na 6119 St. Clair ave. , *
Hiše na prodaj in sicef jakd noče rt I o<l $1500 naprej v sredini slovenske naselbine. Lep«? prilika za one. ki hočejo postati samostojni, ker so sami svoji gospodarji in jim ni treba plačevati renta. Vprašajte pri Jakob Tisovec, 1156 F,. 6o.ecsta.	(8f>-
NAZNANILO.
Naznanjam znancem in prijateljem in rojakom, da sem prevzel dobro znano gostilno od Lovrenca Vehovca. Vedno dobi a postrežba in fina pijača 11a razpolago. Se priporočam rojakom • v obilen poset. Jos. Karlinger, 4047 St. Clair ave.
--------(M>)
POZOR!
Naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem se preselil v svoje lastne prostore na 1367 F- 43^ St. blizu St. Clair ave. Se priporočam za obilen obisk. Postregel vam bodem po svoji stari navadi s svežim Gnttd pivom. doli rim žganjem in finimi s m Od k arm. Se priporoča Lov. Vehovec, gostilničar in trgovec s kranjskimi klobasami.(86
— Če vam je kdo kaj dolžar na hrani, stanovanju ali na po sojilu, oglasite v našem listu: če ne veste, kje se dotična oseba nahaja, naš list bo hitro pre-skrbel, da se dolžnik oglasi.
Odstranijo vzrok.
Omotico, glavo/bol in zapeko skoro vedno povzročajo lena jetra, zakasnelo kisanje hrane v črevesju ali bolan želodec. Strupovina, ki bi se morale izločiti, se vsrka v krvi; odtod te iiieprilike. Severove jetrne krogi j ice odstranijo zrok s tem, da izpodbudijo jetra, tako da se stTllftOvinft 1prežene ter želi-4ec, jetra in čreva urede. Vsaka krogljica vani iiasiie. Naprodaj v lekarnah. Cena 25c \\r. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. *- H.,,4 ' * '.; r'
1	1	• *■• -	-jfL.—
Neoženjene ženske in deklice dobijo delo. Starost se zahteva med 16. in 40. letom. Delo je v tovarni za gumijeve čevlje. Stalno delo. Mi plačamo, dokler se uči delati čevlje ioc na uro onim, ki so stare nad 18 let in osem in pol na uro, pod 18 let starim. Delo se lahko nauči in po nekaj tednih šole se zasluži lahko od $1.25 do $2.00 na dan, kakor ie kdo zmožen. Imamo mnogo deklic, ki zaslužijo $2.00 na dan. Angleškega ni treba znati. Dobi se tudi stanovanje po nizki ceni. Pišite na The B. F. Goodrich Co. Akrcn, Ohio. (87)
FRANK RUSS javni notar.
Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku. — Zvečer v pisarni 6104 St. Clair ave.
Slovenska mlekarna naprodaj, ki vozi mleko med 37 in 63. ce-' sto, Jako pripravno za Slovenca. Je tudi sedaj v slovenskih rokah. Poizve se na 1380 K. 47th St.	(88)
Soba se išče, čedna s hrano. Se dobro plača. Vprašajte v našem uredništvu.	(85)
KJE JE Frank Horvat. Bival je nekje v "Wiscotisiiui. Ker mu Ima naše uredništvo nekaj sporočiti. naj se rojaki ozirajo na to in nam naznanijo njegov naslov, ali pa naj se sam javi. Je jako važno.	(89)
— Kadar pošiljate denar po Ameriki društvom ali prijateljem, tedaj se obrnite na nas. ,V »vezi smo z American Ex-Co. in imamo isto tako
PČZOR. *>»
Narodna Dobrodelna Družba je sklenila, da priredi v petek. 20 oktobra sejo za vse člane. Postefovati se bo tre-ba, kako se bo ribniška posoda. ki smo jtt dobili iz starega kraja, nfljboljc .razdelila. .Vabljeni £0 vsi člani, da se seje. ki se vrši v petek, ,20. oktobra V KtiauRovi dvorani ob 8. zve-r'ef, udeležijo. Na vrsti so važ-ntf žadeve za veselico.
Johrf Vidervol. taj.
POZOR.
Glede dogovora,- da se ustanovi v mojih prostorih zadružna prodajalna, odločil sem se razprodati vse moje grocerij-sko blago po mojih lastnih cenah. Kdor hoče poceni kupiti špecerijsko blago, naj se oglasi pri John Wohlgemuth, 6002 St. Clair ave.
Vabijo se vsi, ki imajo veselje pristopiti, da se gotovo udeleže skupnega pogovora, ki se vrši v pondeljek, 16. oktobra, ob 8. uri zvečer v Korčetovi dvorani na 6006 St. Clair ave. Potem se pa vrši vsak pondeljek shod.	(84)
Pozor! PITTSBURG! Pozor!
Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgu se priporočam v obilen obisk mojih prostorov na
a8. pesti, Plumer in ftutler St.
Tofctm vedne sveže in najboljše pijače ter šelll edini slovenski gostilničar v mestu. Objed-nem z gostilno ie združen N "SOKOL HOTEL" kjer imam pripravljeno vedno čedne prostore za prenočišče. Dobra postrežba in umerjene cene. Rojaki k rojakom Se priporočam. JOHN GOLOBIC, gostilija in hotel, vogal 48. Plumer in Butler St. £101) Pittsburg, Pa.
Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ameriki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja' iz starega kraja, iz katerega se bode kuhal v naši lastni distileriji že vsakemu dobro znan pristni Krakerje-v brinje v ecu
Eden od najbolj izkušenih zdravn'kov v Evropi, Msgr. KNEIPP, piše v svojih zdravniških knjigah sledeče: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti notranjim, posebno želodičttini boleznim je in ostane pravi pristni brinjevec: ako si bolan na ledvicah, na jetrih, na kamnu, ako se pečutiš slabo, zjutraj ko vstaneš in predno ideŠ k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagalo ti bode,'' Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali Mrsg. Kue'ppa nasvet?.
Zatorei vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Krakerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovatelj'h
The Ohio Brandy Distilling Co.
j 6102 St. Clair Ave Cleveland, O.
1
!
t'
AH pa pr; sledečih tvrdkah kateri so edini glavni razprodajalci za Ameriko: Russ & Prendergast Bros. Co. Pueblo. Colo. The Slovenian Liquor Co. Joliet; 111. Frank Petkovšek, Waukegan, 111 A. Justin, Rock ^Springs, Wyo
tlllllil|!HllII!t:!r!l!«»««llllW»t>i
blonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6122 ST CLAIR AVE. N. E.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otročke slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v 1 naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.

Saloon naprodaj. Dobra prilika za onega, ki zna slovensko govoriti. 6^01 St. Clair ave. Vogal Addison Rd.	(84)
^ Za odrasle in deco.
Vrednost Severovega Anti-scpsola in njegova mnogovrstna koristnost se ne more preceniti. Popolnoma očišča in raz-okuža ustno duplino in zobe, odstranjuje zobno' okamenino, prepreča razpad ohranjuje zdrave zobe ter jih čuva čistle in bele. Kot ustno izpiralo ga lahko rabijo s popolno varnostjo odrasli in otroci. Tudi je koristen pri zdravljenju raznih obolenj nosa, grfa |b drugih naravnih duplin. Na prodaj v le-1----u	2-c Talile samo
*
4» *
4» +
+ + * + * *
4»
4» ♦
4» ♦
4
4 ♦
4
' .V tiaslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogbit spoznati, dokler že ms prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljivi ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jfctike je ^^	___^^^^r^rn^
BLEDA POLT.
Ljudje pripisujejo blt*dost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra teg«f za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vecfeti, da njihova kri nj v f*du, da v njej ni jdovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravi/ttitn potom rediti Jruplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postani bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče .več pravilno delovati in vstf truplo poj«ma od stopinje do stopinje, Vsled tega je potrebno twtvariti novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dbkler narava sama rte postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore na-pravljati zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je
Trinerjevo ameriško grenko vino.
To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja s skrbno- izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo zadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriško grenko /mo.

tMJtt|»»
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje Slabosti po jedi Običajno zaprtje .Glavobol Nahod
Kolika in krči
Izguba moči
Ermenica
Onemoglost
Razne ženske bolezni
Izpahljaji in drugo
je nekoliko bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina.
To sredstvo j ebilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Lowdonu in Bruselj u 1911..
JOS. TRINE R,
Kemičen laboratorij.
1333-9 S. Ashland Ave.
4
M
4 4 4
m
4 4
iMu|^ iti,i iiiijjii in -Mi li ; jnr ffiiii itiiii)r r^7r7^"Tii 1 ^ .1 "r ^ .;, '
Roman.
(Francosko »pisal Victor Hugo; Cfovelandsko Ameriko prestavil L. J. P.)

I/A' '
P'"-'
V. DEL. — JEAN VALJEAN.
Prva knjiga.
L POGLAVjfc.
Luč in senca.
Uporniki na barikadi pod poveljstvom Knjolrasa so dobro porabili noč. Barikade niso samo popravili, pač pa tudi utrdili in povečali. Dvignili so jo »a dva čevlja višje in med kamenje položili železne drogove. Kuhinjo v krčmi so spremenili
v	bolniško sobo, klet v izdelo-valnico smodnika; pobrali so v<s smodnik, očistili vse prostore razdeljevali orožje. Mrtve »o pobrali in jih položili skupaj na eno mesto. Med ubitimi so bili tudi štiri vladini vojaki. Potem je pa Enjolras /.»povedal dveurno spanje. Toda večina upornikov ni marala za to,pač pa je raj še delala še naprej za barikado Večina je bila še sposobna za boj.
V spodnje mprostoru ni bilo nikogar druzega razven mrtvi Mabef in Javert priklenjen na kol.
lEnjolras. je postavil na vrh barikade močan železen drog, na katerega je obesil suknjo mrtvega Mabefa. Jesti pa uporniki niso imeli prav ničesar. Petdeset mož je v šestnajstih urah kmalu zavžilo ono. kar je bilo pri gostilni. Usoda skoro V»eh barikad je, da se morajo nje branilci udati lakoti Pri neki drugi barikadi so uporniki kričali po kruhu. ''Zakaj neki bi jedli ?" odvrne poveljnik, "sedaj je ura tri, in ob štirih bodemo že mrtvi." Ker niso mogli ničesar jesti, je Enjolras prepovedal tudi pijačo. Vino je skril, samo žganja je dobil vsak nekoliko.
Okoli dveh zjutraj prešteje svoje moči. Bilo je sedeint rule-set zdravih mož. Dan se je pričel svitati, in baklja. je gorela na vrhu barikade, je- že Ugasnila. Nebo je postajalo kr-vavo-rudeče, in zgodnje ptice so se budile iz spanja ter prepevale. t'porniki so postali veseli. ko so zagledali mačko v bližini barikade. Boussuct. ki je bil nekak modrijan, je ta-oj pripomnil:
aj jc mačka?" reče. ka je popravek." Dobri
i	je naredil miš, je re-
ii	sebi. "Halo. to jpjie-t, in potem je naredil še
ki ie popravek miši. in miš, to je popravek ija,"
rniki so bili veselega uii-, ker so noč poprej ta-dobro odbili napad. Čakali to druzega napada in se sme-i. ker so bili prepričani, da sreča zopet na njih strani. Enjolras je pa odšel iz bari-v bližnjo okolico, da poizveduje po sovražniku. Uporniki so računali tako: "Zjutraj bo odpadel en polk vo-štva od vlade, opoldne bo ves Pariz v uporu; zvečer bo pa splošna revolucija.
Ko se pa vrne Enjolras s svojega poizvedovanja, naznani tovarišem:
"Vsa armada Pariza je na nogah, in ena tretjina armade je pripravljena, da napade to barikado, za katero ste sedaj
vi	skriti. In poleg tega pa pride še narodna garda. Videl sem 4ake petega regimenta in sablje ^este legije. Napadli vas bodeio čez eno uro. Kar se tiče ljudstva, je bilo včeraj precej razburjeno; danes se pa več ne čudijo. Ničesar nimamo pričakovati, ničesar upati. Prodani ste usodi."
Vsi uporniki molčijo, in med to četo je vladala smrtna tišina, kakor hi se slišalo letanje rti, ki je prihajala bližje, jkratek je bil ta trenutek, se že začuje glas izmed insurgentov:
Jaj bo tako. Napravimo dvajset čevljev viso-
ni. pokažimo, da če ljudje zapustijo republikance, pa republikanci ne zapustijo ljudi, Naša mrtva telesa (bodejo »živo protestirala."
' Te besede so ugajala vsem, in vsi uporniki častitajo govorniku.
II. POGLAVJE.
Pet jih je manj, a eden več.
Ko je mož tako govoril, so se ljudje zelo navdušili. Strašen krik je prihajal jz ust vsakega upornika. Vsi so kričali zma-Moyltega veselja.
'Naj živi smrt! Ostanimo vsi tukaj!"
"Zakaj pa vsi ?" vpraša Kn-jolras.
"Vsi, vsi!"
, samo pomislite Vi se daste sami zaklati, potrditi. mrtvi ste in dobro jc. lil jutri? Grozno je. če ženska
nima kruha, ker mož prosi, ženska pa prodaja. Ah, krasne deklice, katere se vzljubili v svojih sreah, ki teško čakajo, kdaj se |>ovrnete v njih naročje! In. moj Bog, stradale bodejo radi vas. prodajale se bodejo, ker ne bodejo imele nikogar, ki bi skrbel za njih. Pomislite na ceste, pomislite na tovarne in delavnice, pred katerim ženske z golim vratom prihajajo in odhajajo v blatu 'Tudi te ženske so bile čiste. Pomislite na vaše sestre, č« imate katere: siromaštvo, prostitucija, policija! Aa. iti vi hočete zaklati sami sebe t-To jr dobro: želeli ste, da rešite iudsivo pred kraljem, toda s tem izročate vaše hčere in sc-♦re policiji. Prijatelji moji. bodite previdni in pametni. Mi sicer nismo navajeni, da mnogo premišljujemo o ženskah, toda ali bodete mogli vi preprečiti ženske, ko bodejo premišljevale o vas? Ko bodejo hodile v mrtvašnice po mestu in iskale trupla? in' vi, oženjem uporniki in borilci za domovino. Ali bodete mogli usta
imajo družil žene in otroke. Vsi zapustiti naše vrste."
Niti eden izmed upornikov se ne gane. •
"Oženjeni moški in reditelji družim morajo zapustiti naše vrste," ponavlja Marius. Njegova oblast je bila velika,

Enjolras.
Jaz prosim," odvrne Marius.
Dalje prihodnjič.
ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00
Slovenske trgovine,
SI, drč«'11 v< > in« priptfrutfiiiiMi rojakom:
Enjolras pa nadaljuje: "Imamo dobro postojanko 11 fino barikado. Trideset mož
je dosti, da jo brani, toda za-	vi(i tjj,0£ere, nedolžne, grozil«!
kaj naj bi bilo tukaj štirideset	brj{|ke so)že malih črviekov, ki
nož?'	j bodejo v siromašnih podstre-
"Ker nihče izmed nas ne gre	|)a|l krjčali za svojim očetom,
proč."	[katerega ni več, katerega je
"Državljani," kriči Enjolras, |KH,rla sOVraj?na kroglja na tla. iti njegov glas se je grozno ,.e|. nj ,lnR., |)OS|u;atj svojega tresel, "republika »i dovolj poveljnika in oditi dtomov? Ali -al a, da bi može po nepotreb- |JO(|c(e vj odgovorni za tisočere nem klala. Če je koga dolžnost, jK)|0^ne .nedolžnih otrok, ki da gre proč, mora iti."	| hndejo osameli, suhi kol trske,
I11 kakor jc bil Enjolras tu- izstrutlsini. da jim bodejo lezle di u pij i ven med svojimi ljud- kostj iy kože k(lo bo krjv trp-mi. so vendar ljudje mrmrali. | |jenjs» teh maličkov? Vi, ki se Enjolras pa še enkrat ponovi: |)US(jtc tuknj postteljati za do-
"Kdor hoče oditi, naj odide takoj, da nas bo samo trideset."
I u se pa oglasi eden izmed upornikov:
"l ahko je govoriti: ''pojdi", ker je barikada obdana od vseh s t ran i j z vojaki!" Knjolras pa odvrne: "Cesta proti Marche de In-noeente* je prosta, in tam prt-j,^ |ica> ki ljubko klepeče v
materinem naročju, se smeja, mi mlja. prevrača kakor rušeče sem enega ta-jc tako velik.
pol
pustite tukaj posttelj movirio! Vi pravite: "Puško imam, pri barikadi seni! Tukaj ostanem!" Prijatelji moji, jutri je še en dan, toda tega dneva vi ne bottede zagledali, pač pa ga bodejo gledali vaši otroci in vaše žene, katerim se bo sušil jezik lakote in žeje. Stojte, idi veste, kaj se zgodi I z zdravim otrokom, ki ima ru-
de
lahko na
vsak neovirano «voj doni,"
"In potem," omeni prejšnji ^las. "nas bodejopa ujeli vojaki narodne garde. Videli bodejo moža korakati v navadni obleki in ga vprašali: "Od kod prihajaš? Ali si mogoče od barikade ?" Pogledali bodejo vjegove roke. dišali bodete po smodniku. nakar vas bodejo ustrelili."
Enjolras pa ponuigne Corn-beferu in oba stopita navzdol v klet. Kmalu se vrneta. Enjolras nese štiri uniforme vojakov narodne garde. Com he f ere pa pasove in čake.
"V teh uniformah je^ lahko priti po vsem mestu." reče Knjolras. "Štiri uniforme so tukaj." I11 vrže jih na cestni tlak. Nihče unornikov se ne zgane Kaditega pa sklene Conibefere, In sam naprosi upornike:
"Dajte, pokažite nekoliko usmiljenja' Ali veste, zakaj se vre tukaj? Gre se za ženske. Poglejte, ali so tukaj žene ali ne Ali
nogo /.ibljejo zibelj in imajo kup otrok okoli sebe? Ali, vi želite biti pobiti. Jaz tudi želim, jaz, ki sedaj govorim z vami, toda jaz nikakor ne želim. da bi po moji smrti duhovi žensk stegovali svoje roke proti meni. Chiri — to je dobro, toda ne povzroči, da kdo drugi umre za tebe. Pomislite na nedolžne otroke, ki stegujejo doma po vas svoje nežne ročice, dočim se vi tukaj rotite, da morate umreti. Ali ne bodejo tudi umrli vaši otroci doma, ker ne bodejo imeli rednika? Fnjolras mi je pravkar povedal, da je videl v neki hiši blizu tukaj pri nekem oku staro ženo. ki je z očmi skrbno iskala nekaj po cesti. Najbrž ie mati "nega izmeti vas. Dobro, naj ta mož gre od nas, naj hiti k svoji materi in ji reče: 'Mati, tukaj sem!" Kdor izmed vas tukaj podpira s svojim delom svojo družino, tega ne potrebujemo, ker njegova smrt tukaj je brezvspešna. Njegova povzroči
j jabolko? Vkjel
5 Mi so tukaj otroci, ali ne? niso one osebe nič, ki z
i:,n otrok, fti »Combelere pokaže z roko.) Njevov oče je bil mrtev, in si-r»masni ljudje so se usmilili 1 h <»ka. toda še sami niso imeli dovolj kruha za sebe. Otrok je bil vedno lačen in zmrznjen, pa ni jokal. Videl sem otroka, kako je šel ven na cesto, kjer je pobral blato in to blato jedel s pravo slastjo, da se mu ie napel želodec groznih bolečin. Potem so pa prišli njegovi redniki in ga pozvali v sobo, v herno podstrešje. Otrok ni ničesar odgovoril. Bil je mrtev. In sedaj, če je kaj očetov med vami, mislite, da prihodnjo nedeljo lahko vzamete svojega otroka ven na sprehod, in ponosni bodete, ko bo mali ček držal s svojimi nežnimi ročicami vaše roke Rekli bodete: "To je moj sin. to je moja hčerka!" Dajmo, izprašajmo si svojo vest in eujte glas svojega srca. In še enkrat ponavljam, cla tukaj se gre za zapuščene matere, sestre, hčere, otroke I Vem prav dobro, kaj ste vi! Vem, da ste vi junaški. Vem, da imate v svojih srcih vsi junaštvo in veselje, da položit«? svoja telesa na altar domovine! Vetu dobro, da ste izvolili slavno in veličastno smrt! Dobro, zelo dobro! Toda vi niste sami na tem svetu, in so še druga bitja, na katera morate misliti. Vi ne smete biti sebični!"
Vsi navzoči uporniki pobe-sijo svoje glave /■ žalostnim pogledom v trenutku, ko se človeško srce ne razume z najsvetejšimi predmeti na zemlji. Conibefere, ki jc tako govoril, je imel sam ženo in otroke, da v trenutku navdušenja je skrbel za dVuge, sam je pa bil sebičen. Marius, katerega se je tikalo precej od tega govora, je bil ves zmešan. Konečno pa sklene da umre. Pa tudi on je sklenil, da reši druge in sebe pogubi. Dvigne svoj mogočni j glas in reče:
"Enjolras in Conibefere
SALOCXNI: ' FRANK JENŠKOVIC, 5393 St. Clair ave. fOS KOZELY, 17^4 Hamilton ave. MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave. OHN KROMAR, aoK E. 63rd St. \NTON BAJUK. j <4i St. Clair ave. <.OV. VEHOVEC, ^47 St. Clair ave. LOV. PETKOVŠEK, ,65 Addison Rd. \NTON ZATOAJSEK, 991 E. 64th St. JOHN BRESKVAR 3528 St. Clair ave. FRANK STERNISHA, 6400 St. Clair ave. FRANK KORČE, ioo6 St. Clair ave. fOHN BLATNIK, ^04 St. Clair ave.
JOHN ZALAR
U20 St Clair ave. TRANCES LAUSCHE H2I St, Clair ave.
JOS GRILC 1029 E. 61st St. !OE NOSSE. " , 226 E. 55th St. AKOB LA U SHE, <roi St. Clair ave. \NTON KUHELJ, ,822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 423 E. 39th St. RANK JURCA, 287 E. 55th Sr. ,LOVENSKA GOSTILNA, ,855 St. Clair ave. JOHN GRDINA, 5025 St .Clair, ave. I OS. ZALOKAR, *99 Addison Rd. N. E. JOSIP BIZJAK, 6026 St. Clair ave. MATH. HRASTAR 5920 St. Clair ave. ANTON NOVAK "1056 E. 61st. St. ANTON BRODNIK 6514 luniata ave. JOHN ZUPANC 102t E. 62. St. FILIP EPPICH 5301 St. Clair ave. JOHN CIMPERMAN, 1259 Marquette St. FRANK PUCELJ, 3209 S. Clair ave. J. JERMAN, 3840 St Clair ave. FR. KMET, 3922 St. Clair ave. J. KRALL q6i Addison Road. JOHN KRASEVEC 1009 E. 62. St. A. POLONICH 8100 Union ave.
Trgovina na debelo s vinom in žganjem. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. 6102 St. Clair ave.
GROCERIJE. PREVEČ & PEKOLJ, 1293 E. 55th Stt. JOHN SPECH, 6302 Glass ave. KUHAR & JAK5IC 3830 St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St. FRANK URANKAR, 3591 E. 76 St. Newburgh, O.
BRIVNICE. FRANK SKERJANEC, 6124 St. Clair ave.
A. BENSA,
3338 St Clair ave.
MESNICE. OGRINC & ANŽLOVAR, 6124 Glass ave. FRANK VESEL, 4034 St- Clair ave.
1 v
za Ameriko in stari-
Spreema toibc — Zagovatja io tolmači na lodoijl. —Zahteva in i odiko 'nine od kompanij - >a ponesrečene pri delu. — Dela i out kupoprodajne pogodbe, proftnje s« oprostite* vojnHčiue, dolina ] Itd. Iitiija dolgove tukaj in v starem kraja. — Isvriuje vsa v n«l rtroko apadajoča dela. Cene vedno smerne. — Svoji k svojemu!
5241 Butler St.	Pittsburg, Pi
BELL PHONE 7-R PIBK
»*•+* **it********* <
MESNICA IN GROCERIJA JOS FURLAN
t 604 E. 81 St. 0
ČEVLJARSKE PRODA-JALNE: FRANK SUHADOLNIK, 6107 St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave.
KROJAČI. JOSIP GORNIK, 6113 St. Clair ave. JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. ANDREJ JARC 61 io St. Clair ave. BELAJ # MOCNIK 3554 E- * 1st St.
bančni Zavodi.
FRANK SAKSER Co., podružnica. A. Bo be k poslovd 6104 St. Clair ave.
TOBAK IGRAČE in CANDY
STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave. M. ERMAKORA 6116 ST. Clair ave.
ŽELEZNINA —POHIŠTVO i. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave. JOSIP ŽELE, 5108 — 10 St. Clair ave.
TRGOVINE Z MODNIM
BLAGOM. JERNEJ KNAUS, >129 St. Clair ave. .. ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave . JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK, ' 1361 E. 55th St. M. MAREŠIC, 3916 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ. JONH POTOKAR. 4126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI SATKOVIČ BRATA, 1129 NORWOD Rd.
Vi nas poznate. Izvršujemo vsa fotografična naročila.
IISfMklBNS
184« Euclid Ave.

JOHN QORNIK,
i E i s i t t 1
I Tel. Princeton 2402
L
SLOVENSKI KROJAČ. , 6105 St. Clair Ave.
Priporočam so vsem rolukom v nakup lepih, modernih In trpal* nlh lesonsklb In Timuklh oblek ter sttkenj. Prodajam oblek« po meri in že narejene. Priporočam ae slavnim društvom v nairavo uniform in Izvrftujem vaa druga krojafika naročila. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh molkih potrebičln.
EDINI ZALOZN1K V8KH SOKOL8KIH POTREBŠČIN.
W. SVOJ K SVOJIM!
4
HB Angina brez učitelja! !j
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov, alo. vaija. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. — in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA, 538 f. M5 St., New York, V. N.
■'	Največja zaloga slovenskih knjig. Pišite po cenik. ■■■■■
. . ■-"■I" - . 1 - ."'.' 1 1 1 ■..JlUJiL-J

Največja slovenska trgovina In pogrebni zavod.
Ka/.deljena v dva dela In v polni meri s najfinejšimi pripravami preskrbljena. Trgovina za nakur pohištva, orodja, premog, posode, barve stekla In drugo. Pogrebni zavod je s najfinejšimi pripravni preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepše sprevode v zadovoljno« tlndlj zaknr Imamo brei števila zahval. Za vsaki slučaj Imamo dve ambulance In fine kočije, rrgovlna odprta no« In dan. Se pripor* »m vsem Slovencem ln aloveukin) društvom.
Tel. Princeton 1381. Bell Bast 1N81.
„ TRGOVEC in POGREBNIH,
. uraina, 6I27 ^ emi avimi

LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov posebnost jc oprava nevest. ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave.
Trgovina z moško čevlji
FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave.
opravo in
URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 620Q St. Clair ave.
FRANK CERNE 6120 St. Clair ave.
Department store
ANTON KAUSEK 6202—6204 St Clair ave.
To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu občinstvu v naii naselbini priporočamo. Pav tudi rojaki po drugih naselbinah se 'lahko poslužujejo teh naslovov, in ka dar rabijo, naj pik jo na enega teh trgovcev ki jim b« drage vnlte noitrereL Uoamo, da
Ena unča previdnosti je
vredna en funt zdravil.
Začasno svarilo ob tem času leta je. da se ne zanemari naj-#nanjša bolečina, utrujenost,' glavobol ali hrbtoboi, četudi jako majhen, ali pa rahel kašelj. To so nevarna znamenja velikih bolezntij, ki lahko pridejo. če se ti simptoni zanemarijo. kakor kronični nosni katar, v grlu, pljučah, jetrah ali želodčne bolečine. Fizijo-logična terapija je najnovejša moda, da se zdravi te bolezni vspehom. S pomočjo karls-badških toplic in električnih ko-pelji. X žarki, in s pomočjo enega najboljših zdravil ozona.
Ta aparat ima kisik, ki prihaja naravnost do krvi skozi pljuča in se razširja po telesu, ne da bi kaj škodilo želodcu. Uspehi takega zdravljenja so čudodelni in dobri učinki, in se že v kratkem spoznajo.
Mi svetujemo vsem onim, ki bolehajo, cla vprašajo za svet.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN
308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave.
kjer bodejo zdravnik in njegovi pomočniki veseli vam pokazati, s kakimi zdravili zdravijo ljudii.
Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od 10 do 12.
Kruh kakovosti.
i, Poskusite sn hlebec
VIENNA kruha.
POZOR ROJAKI!
Po dolgem Času se ml je poere čilo iznajti pra vo ln najboljfc« sredstvo za raal las, proti lep* dfcnju las Is sa odstranitev luskin na glavi t. J. Alpen tin potnadh. od kater* renulčuo In' Virtttm »rastejo lepi 1» rs 1»'ju tako moškemu zrastejo lepi brki In brada. RevtnaUiem v rekah ln uo*ah se popolnoma odstrani ravno tako kurja oCeaa, ozebline, bradavice in potn« noge to sdravllo odstrani. Vpraiajte vri
Svel svak dan pri grocerjlb.
tlx Jacob Mb BaKlig (g*.
j
>1 . i
m
-
i : v
VASE ZDRAVJE.

Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju? Ali imate dovolj zob, da pravilno grizete hra«o? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v tistih so vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lahko boli radi slabih zob Pridite k nam. preiskava je brezplačna in videli bodete, da je delo po ceni. Naše delo je naš oglas. Govorimo v vseh jezikih. Ženska postrežba. Govorite slovensko.
Tekom meseca julija in avgusta, bo ta urad zaprt ob sredah popoldne in zvečer.
RED.CROSS,
zobozdravniki.
6426 St. Clair ave. v Addison Rd., I. nadstropje.

i
K 111 m
1
-i
§
i
.V:
. m ^ J"
&T OČALA!
Potrebujete očala? ali glava boli? Ne vidite d< Ali ste nervozni? Če je pri<"