Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 1
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Nekateri varčujejo z denarjem, 
drugi z manjšo porabo energije in dobrin  ..... 4
Prihova: 
Nov poslovno logistični 
center za BSH Hišne aparate Nazarje  ................ 7
Občina Mozirje: 
Nov kredit, a denarja 
za investicije bo zelo malo  ....................................... 8
Moja dežela, lepa in gostoljubna: 
Kamp Menina prvi, 
bencinski servis v Mozirju drugi  .......................... 9
NTK Savinja Lean rešitve:
Prva zmaga Lučanov  .................................................. 21
SSK Ljubno BTC:
Timi Zajc še enkrat državni prvak  ..................... 22
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 43, 27 . oktober 2017 . Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(MP)
(BK)
Kje in kako varčevati, da bo učinek 
kar največji?
Slovenci veljamo za varčen narod, menda smo po 
tem kriteriju na tretjem mestu v Evropi. Smo pa pri 
varčevanju precej konservativni in denar pretežno še 
vedno hranimo v bankah, čeprav so bančne obresti 
v zadnjem času praktično nične. Mar ne bi bilo bolje 
varčevati tako, da bi ob tem še kaj zaslužili? 
Leta 2015 je po podatkih statističnega urada vsak 
državljan mesečno dal na stran več kot sedmino svo-
jih prihodkov. S tem se slovenska gospodinjstva uvr-
ščajo med najvarčnejša v Evropi, več naj bi varčeva-
li le Švedi in Nemci. Čeprav je veliko takih, ki tarnajo, 
da ne morejo varčevati, ker komajda pokrivajo tekoče 
stroške, statistika kaže, da varčuje več kot dve tretjini 
Slovenk in Slovencev.
Največ jih še vedno varčuje klasično: ali hranijo 
denar doma ali ga odnesejo na banko. Varčevanje na 
banki je res varno, ni pa ravno donosno. Postavlja se 
torej vprašanje, kje in kako varčevati, da bo učinek 
kar največji? V vzajemne sklade in podobne finanč-
ne produkte, nepremičnine, morda v plemenite kovi-
ne ali celo bitcoine? Naložbenih možnosti je precej, 
vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti.
Idealna naložba bi imela visok donos, nobenega 
tveganja, takojšnje razpolaganje z denarjem in no-
bene obdavčitve. A takšne naložbe ne obstajajo. Naj-
boljša naložba za varčevalca je tista, ki je skladna z 
njegovim finančnim profilom. 
Preden se posameznik odloči za obliko varčevanja, 
ki mu najbolj ustreza, mora preučiti svoj trenutni fi-
nančni položaj in določiti varčevalne cilje. Uresniči-
tev ciljev je odvisna od tega, koliko je kdo nagnjen k 
tveganju, za kakšne cilje varčuje, kakšna je ročnost 
teh ciljev in kakšno znanje ter izkušnje ima z varče-
vanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje 
za pokojnino, je potreben dober načrt, ki ga je občas-
no treba prilagoditi.
Varčevanje ni enkratno dejanje, temveč gre za pro-
ces, ki se ga po opažanjih strokovnjakov večina Slo-
venk in Slovencev loti prepozno in premalo premišlje-
no. Vsak vlagatelj bi moral biti pozoren, da pri nalož-
bi prihrankov tvega zgolj toliko, kot si lahko privošči - 
ne preveč in ne premalo. Pri tem je treba tudi upošte-
vati, da nikoli ni dobro »nositi vseh jajc v eni košari«. 
To v praksi pomeni, da je treba pri dolgoročnem var-
čevanju poskrbeti za primerno porazdelitev finančnih 
sredstev, saj bodo tako donosi najbolj optimalni ozi-
roma bo na ta način prihranek največji. 
Če tudi vi sodite med tiste, ki varčujejo izključno na 
banki, bi bilo morda dobro, da razmislite tudi o kakšni 
drugi obliki varčevanja. Strokovnjaki glede na demo-
grafske spremembe in vse nižje pokojnine pričakuje-
jo rast deleža naložb z višjo pričakovano donosnostjo 
(delnic in obveznic), med naložbenimi produkti pa 
rast deleža življenjskih in pokojninskih zavarovanj, ki 
zagotavljajo varčevanje za določen namen ali doda-
tek k pokojnini.
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
4
Tema tedna
OKTOBER, MESEC VARČEVANJA
Nekateri varčujejo z denarjem, drugi z manjšo porabo 
energije in dobrin
Mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE d. o. o.:
- V skrbi za čisto okolje ponujate električno energijo 
pridobljeno iz obnovljivih virov. Na spletni strani imate 
objavljene tudi nasvete za varčevanje z energijo. Nam 
poveste kaj več o aplikaciji o varčevanju, namenjeni 
obiskovalcem strani?
Pripravili smo interaktivni sprehod skozi virtualno hišo, ki 
je opremljena s podatki o ključnih porabnikih in vsebuje nas-
vete o varčevanju z energijo. Po naših izkušnjah se uporab-
niki aplikacije na ta način bolje seznanijo z možnostmi var-
čevanja, saj si s pomočjo vizualizacije v prostoru lažje pred-
stavljajo vse možnosti varčevanja, ki bi jih lahko aktivirali pri 
sebi doma. 
- Kaj lahko kupcem še svetujete glede spremljanja 
porabe električne energije?
Še vedno velja pravilo: »Najmanj energije porabi ugasnjen aparat!«. Kupcem svetujemo, da naj 
bodo zmerni pri porabi in pozorni, če opazijo, da se poraba nenadoma, brez tehtnih vzrokov, poveča.
Za ta namen omogočamo brezplačno izposojo merilnikov porabe, da lahko kupci sami preveri-
jo, ali je poraba aparatov v skladu s predvideno.
- Varčevanje z električno energijo se začne že z nakupom električnih naprav. T e imate tudi 
v svoji ponudbi. Naj kaj bi zainteresirane kupce pred nakupom posebej opozorili?
V spletni trgovini ECE Shop smo že pri izboru aparatov pozorni, da se uvrščajo v višje razrede 
glede na energetsko učinkovitost, kupcem pa svetujemo, da naredijo izračun, kako hitro se jim po-
vrne nakup varčnega aparata, če je obstoječi starejšega datuma proizvodnje. 
- V oktobru ste v posebni akciji svojim odjemalcem elektrike ponudili prehod na elek-
tronsko obveščanje o njihovih računih. Kaj ste jim ob tem ponudili in zakaj ste se odloči-
li za to akcijo?
S pošiljanjem računov v elektronski obliki želimo slediti trendu ozaveščanja kupcev o prednos-
tih, ki jih za okolje, poslovanje in stroške prinaša brezpapirno poslovanje. Vse do konca leta bomo 
vsem, ki se odločijo za prejemanje računa v elektronski obliki, omogočili popust v višini 10 eur, ki 
ga bomo obračunali na računu za energente.
PR
Ta mesec mediji in različne institucije opo-
zarjamo na varčevanje. 31. oktobra namreč be-
ležimo svetovni dan varčevanja. Predlogov, ka-
ko varčevati, je veliko. Ne varčujemo le z denar-
jem, ampak lahko tudi s pametno porabo ener-
gije, s preudarnim gospodinjenjem itd. Zadnje 
napovedi strokovnjakov tako globalno kot lokal-
no optimistično napovedujejo višjo rast trgovi-
ne in gospodarstva. Kot kažejo meritve kazalni-
kov potrošnje, v Sloveniji potrošniki še nikoli ni-
so bili tako optimistično razpoloženi kot letoš-
njega septembra. Pa je takšna klima med Slo-
venci tudi pri varčevanju?
STOPNJA VARČEVANJA GOSPODINJSTEV V 
OBMOČJU EVRA STAGNIRA 
Potrošniki so bili v septembru glede gospo-
darskega stanja v državi optimistični. Bolj kot v 
prejšnjem mesecu so bili optimistični tudi gle-
de gibanja cen v prihodnjih 12 mesecih. V drugi 
polovici leta se je vrednost kazalnika zaupanja 
potrošnikov v Sloveniji dvignila celo nad pred-
krizno raven iz leta 2007 . 
Po drugi strani je vrednost tega kazalnika ne-
koliko nižalo pričakovanje glede varčevanja, ki 
je bilo nižje za pet odstotnih točk, in glede fi-
nančnega stanja v gospodinjstvu, to je bilo niž-
je za eno odstotno točko. Tudi zadnji podatki 
evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, 
da stopnja varčevanja gospodinjstev v območju 
evra stagnira. Letos vztraja pri okoli 12 odstot-
kih, medtem ko se je stopnja investicij gospo-
dinjstev nekoliko povečala. V drugem letošnjem 
četrtletju je ta dosegla 8,7 odstotka.
TISTI, KI GA IMAJO VELIKO, NE VEDO, KAM Z 
DENARJEM
Ker smo ravno v mesecu, posvečenem varče-
vanju, je tudi revijo Moje finance zanimalo, koli-
ko Slovencev varčuje in kako. Z opravljeno an-
keto s 150 osebami so izvedeli, da varčuje kar 88 
odstotkov anketirancev, poleg tega se jih o raz-
porejanju denarja večina odloča sama. 
Največ anketiranih (37 odstotkov) mesečno 
prihrani od 51 do 200 evrov, medtem ko jih 29 
odstotkov lahko mesečno privarčuje od 200 do 
500 evrov. Več kot 500 evrov jih privarčuje 11 od-
stotkov, 12 odstotkov pa na mesec uspe prihra-
niti do 50 evrov. 
Najbolj priljubljen način varčevanja je še ved-
no preko banke (64 odstotkov), sledijo vzajem-
ni skladi (37 odstotkov), najmanj anketiranih (8 
odstotkov) pa varčuje s plemenitimi kovinami. 
Zanimiv je še podatek, da kar petina anketira-
nih, ki ima na računu več kot 20 tisoč evrov, ne 
ve, kaj z njimi početi.
V VSAKEM GOSPODINJSTVU JE VELIKO 
MOŽNOSTI ZA MANJŠO PORABO ENERGIJE 
Po podatkih trženjskega monitoringa Društva 
za marketing Slovenije za leto 2015 nekaj več kot 
polovica (57 odstotkov) slovenskih gospodinj-
stev vsaj občasno varčuje, medtem ko kar oko-
li 92 tisoč gospodinjstvom primanjkuje sredstev 
za pokrivanje osnovnih stroškov. Ti morajo var-
čevati povsem drugače kot tisti z viškom denar-
ja. Strokovnjaki za pravilno izrabo energije pra-
vijo, da je v prav vsakem gospodinjstvu veliko 
možnosti za manjšo rabo energije in posledično 
manjše zneske na položnicah. 
Najbolj potratni so veliki gospodinjski apa-
rati in električni grelniki sanitarne vode, zato je 
smiselno že pri nakupu različnih gospodinjskih 
naprav vzeti v obzir varčevanje z elektriko. Na-
prave morajo biti čim višjega energijskega ra-
zreda, saj skoraj petino elektrike v gospodinj-
stvu porabijo hladilnik, zamrzovalnik in pral-
ni stroj, nič manj razsvetljava. Če tako varčnih 
naprav nimamo, lahko manjšo porabo doseže-
mo s spremembo nekaterih navad. Tako presta-
vimo aktivnosti v čas nižje tarife, pomembno je 
tudi skrbno ugašanje luči in izklapljanje naprav, 
kadar jih ne potrebujemo.
Tatiana Golob
Nekaj več kot polovica slovenskih 
gospodinjstev vsaj občasno 
varčuje, medtem ko kar okoli 92 
tisoč gospodinjstvom primanjkuje 
sredstev za pokrivanje osnovnih 
stroškov. 
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 5
Oglasi
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
6
Politika, Iz občin
VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 2017
V Zgornji Savinjski dolini Šarec tesno za Pahorjem
Gledano po posameznih voliščih našega volilnega okraja sta se na prvem mestu 
izmenjevala Borut Pahor (levo) in Marjan Šarec.
Nedeljske volitve za predsednico oziroma 
predsednika republike je zaznamovala nizka 
volilna udeležba. Povprečje v državi je bilo 43,67 
odstotka volivcev, kar pomeni, da se na volišča 
ni odpravilo kar milijon volivcev. Zgornjesavinj-
sko volilno območje kaže nekoliko bolj optimi-
stično sliko, saj se je glasovanja udeležilo 48,88 
odstotka volilnih upravičencev.
Na nivoju države je po preštetih 99,99 odstot-
ka glasov Borut Pahor prejel 47 ,10 in Marjan Ša-
rec 24,93 odstotka glasov, zato bo za izvolitev 
predsednika države potreben drugi krog volitev. 
Ta bo v nedeljo, 12. novembra. 
NAJVEČ GLASOV ZA 
PAHORJA 
Kandidat, ki je Zgornjesavinjčane najbolj 
prepričal, je bil aktualni predsednik države Bo-
rut Pahor. Namenili so mu 36,18 odstotka gla-
sov. Ne dosti manj podpore je dobil Marjan Ša-
rec, sedanji kamniški župan, in sicer 34,22 od-
stotka. Sledita Romana Tomc s 16,90 odstot-
ka in Ljudmila Novak z 8,48 odstotka glasov. 
1,5 odstotka volivcev je podprl Andreja Šiška, 
dr. Maja Makovec Brenčič je prepričala 1,05 
odstotka, za Suzano Laro Krause je glasova-
lo 0,64 odstotka volivcev in za Angelco Likovič 
0,55 odstotka. Najnižjo podporo volivcev je v 
naši dolini dobil Boris Popovič, koprski župan, 
z 0,47 odstotki glasov.
Na volišču Omnia je glasovalo dvanajst voliv-
cev. Sedem od njih je volilo Marjana Šarca, trije 
Boruta Pahorja in dva Andreja Šiška. 
Na predčasnem volišču je glasovalo 155 voliv-
cev in največ glasov, to je 36,77 odstotka, name-
nilo Borutu Pahorju.
PONEKOD JE ZMAGAL ŠAREC 
Gledano po posameznih voliščih našega vo-
lilnega okraja sta se na prvem mestu izmenje-
vala Pahor in Šarec. Slednji je največ glasov do-
bil na volišču šola Tirosek, kjer so mu nameni-
li 56,48 odstotka glasov. Pahor je najbolj prepri-
čal volivce na volišču v nazarskemu domu kul-
ture, zanj je glasovalo 49,16 odstotkov volivcev. 
Na volišču v Šmihelu pa se je kar četrtina voliv-
cev izrekla za Ljudmilo Novak.
V Šmihelu so ponovno zabeležili najvišjo vo-
lilno udeležbo, to je 69,41 odstotka ali 118 voliv-
cev. Najmanj so volitve zanimale tiste, ki ima-
jo volišče v gostilni Struge. Udeležba je bila 
39,19-odstotna.
Marija Lebar
OBČINA SOLČAVA
V uporabo predana še ena prenovljena cesta
V Robanovem Kotu so namenu predali prenovljeno cesto in parkirišče. 
(Foto: Bernarda Prodnik) 
Potem, ko so nedavno prerezali trak na rekon-
struirani cesti skozi Logarsko dolino, so v obči-
ni Solčava namenu predali še en odsek posodo-
bljene ceste, tokrat v Robanovem Kotu. Na slo-
vesnosti, ki je potekala v ponedeljek, 16. oktobra, 
je županja Katarina Prelesnik v družbi občinskih 
svetnikov, odbornikov in domačinov opravila 
simbolično rezanje traku še na odseku lokalne 
ceste Robanov Kot-Knez. Pridobitev je blagoslo-
vil župnik Viki Košec.
Gre za nekaj manj kot pol kilometra dolg od-
sek med domačijama Govc in Roban, ki je na no-
vo asfaltiran. Asfaltirali so tudi parkirišče, ki je 
namenjeno obiskovalcem Robanovega kota in 
sanirali usad, ki je nastal kot posledica poplav 
v letu 2012. Omenjene projekte je občina izva-
jala v dveh letih, celotna vrednost vseh gradbe-
nih del je znašala nekaj več kot 108 tisoč evrov. 
Marija Lebar
Volilna udeležba v volilnem okraju Mozirje
Vir: www.volitve.gov.si
V Šmihelu so ponovno zabeležili 
najvišjo volilno udeležbo. Najmanj 
so volitve zanimale tiste, ki imajo 
volišče v gostilni Struge v Lučah.
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 7
Gospodarstvo, Iz občin
NA PRIHOVI NOV POSLOVNO LOGISTIČNI CENTER ZA BSH HIŠNE APARATE NAZARJE
Novi prostori za lažje delo in možnost širjenja podjetja
Na Prihovi, tik ob poslopju bivšega Elkroja, je 
v parih mesecih, kar dva pred določenim rokom, 
zrasel nov objekt. Investicijo je izvedlo podje-
tje Pfeifer d. o. o., objekt pa bo za svoje potre-
be uporabljalo podjetje BSH Hišni aparati Nazar-
je. Slovesna otvoritev objekta je bila 20. oktobra.
V PODJETJU KOMPLEKSNOST PROIZVODNJE 
STRMO NAVZGOR
Nazarsko podjetje malih gospodinjskih apa-
ratov v zadnjih petih letih beleži izredno rast. 
Po besedah vodja logistike Ivana Berložnika 
je sama kompleksnost proizvodnje zrasla za 66 
odstotkov, število palet oziroma volumen, ki ga 
prestavljajo, za 70 odstotkov, število naročil za 
78 odstotkov. Ob vsem tem se je za 50 odstotkov 
povečalo število zaposlenih v skladišču.
PODJETJA PELJEJO NAPREJ ZADOVOLJNI 
ZAPOSLENI
Direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje Bo-
štjan Gorjup je na otvoritvi nagovoril zbrane, 
predvsem predstavnike podjetja Pfeifer: »Ob iz-
gradnji tega in v prihodnjem letu še enega skla-
dišča tik ob podjetju, bomo imeli v občini Nazar-
je dvakrat več logističnih kot proizvodnih povr-
šin. To kaže na pomembnost sodelovanja med 
obema panogama. Sodelovanje s podjetjem 
Pfeifer je izredno dobro. Da smo lahko mi uspeš-
ni, je pravzaprav velika zasluga vaše požrtvoval-
nosti in sodelovanja z nami, poleg velikega po-
guma, da ste nam ves čas sledili. 
Brez vas mi ne bi mogli biti to, kar smo. Zara-
di tega se vam zahvaljujem in si želim, da bi no-
vi prostori dobro služili svojemu namenu in da 
bi bili zaposleni v njih zadovoljni. Pa ne le v teh, 
ampak v vseh, ki jih uporabljajo vaši in naši za-
posleni. Vsi namreč vemo, da nas zadovoljni za-
posleni peljejo naprej.«
SODOBNO UREJENI 
PROSTORI
Po rezanju traku in s tem simbolični otvoritvi 
so se zbrani sprehodili skozi nove prostore. So-
dobno urejene, po vseh standardih, ki jih nare-
kuje koncern, katerega del je uspešna nazarska 
tovarna. V sproščenem pogovoru so si izmenja-
li ideje, ki bodo v prihodnosti slej ko prej zažive-
le in gnale naprej uspešen razvoj ter medseboj-
no sodelovanje.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Proračun bo v prihodnjem letu precej bogatejši
V občini Gornji Grad so svetniki v prvi obrav-
navi potrdili proračun za leto 2018, ki ga je prip-
ravil župan Stanko Ogradi z občinsko upravo. 
Načrtujejo kar 28 odstotkov več prihodkov kot 
v tem letu, največ na račun prejetih sredstev za 
investicije od države. Letošnji proračun je v vi-
šini 2,3 milijona evrov, prihodnje leto naj bi bil 
dobre tri milijone.
INVESTICIJSKO PESTRO LETO
Proračun je podrobno predstavil Blaž Purnat, 
pojasnil je prihodke in odhodke, kjer so večje raz-
like med letošnjim letom in prihodnjim. O posa-
meznih postavkah je nekaj besed dodal še župan 
Stanko Ogradi. Izpostavil je predvsem investici-
je, ki naj bi se izvedle v prihodnjem letu. Med te-
mi so rekonstrukcija 200-metrskega odseka ces-
te Zlato Polje-Slapnik, plazove na cesti Sluga-No-
va Štifta-Črnevska Rida, priprava projektne doku-
mentacije za cesto Križ-Florjan, postavitev polnil-
nic za električna vozila in investicije v šolstvu. Ko-
nec prihodnjega leta naj bi po vsej verjetnosti bi-
la pripravljena dokumentacija za obvoznico, ki bi 
se potem začela graditi v letu 2019.
NEKAJ PRIPOMB IN VPRAŠANJ
Odbor za proračun je podrobno pregledal 
pripravljen proračun, pripombe pa so imeli na 
financiranje nakupa motorne brizgalne za Pro-
stovoljno gasilsko društvo Nova Štifta, kar ne-
kako ni v skladu s podporo svetnikov gornje-
grajskim gasilcem pri nakupu gasilskega do-
ma, je v imenu odbora povedala Barbara Osol-
nik Košar. Glede investicij v Glasbeno šolo Na-
zarje je menila, da jim teh ni treba sofinancirati. 
Odbor je zanimal tudi inšpekcijski nadzor v šol-
ski telovadnici, ki naj bi bil podlaga za nove in 
nepričakovane investicije v šolstvu. Na pripom-
be konkretnih odgovorov ni bilo danih.
Štefka Sem
SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE
Župani ne pristajajo na višino povprečnine 
Prejšnji torek, 17. oktobra, je na Ptuju poteka-
la seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Na 
njej so med drugim obravnavali financiranje občin 
za leti 2018 in 2019. Prisotni so sklenili, da z vlado 
ne bodo podpisali dogovora o povprečnini. Vlada 
predlaga za prihodnje leto 551 evrov na prebivalca, 
za leto 2019 pa 558 evrov povprečnine. 
Predsednik SOS Bojan Kontič je dejal, da se 
je predlog vlade po sestanku s predsednikom 
Cerarjem nekoliko izboljšal, še vedno pa ne 
sledi izračunu povprečnine, ki bi morala zna-
šati 609 evrov na prebivalca, ne sledi pa tu-
di rasti BDP. 
Marija Lebar
Otvoritve novega skladišča so se lotili (od leve): nazarski župan Matej Pečovnik, direktor 
BSH Hišnih aparatov Nazarje Boštjan Gorjup, bivši direktor podjetja Pfeifer Franc Pfeifer, 
prokurist podjetja Pfeifer Marko Skok, član vodstva BSH Hišnih aparatov Matija Petrin in 
vodja logistike v tem podjetju Ivan Berložnik. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
8
Iz občin, Organizacije
OB REBALANSU PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ŠE DOLGOROČNI PLAN ZA POPLAČILO OBVEZNOSTI
Z novim kreditom bodo poplačane obveznosti, a denarja za 
investicije bo zelo malo
Mozirski občinski svet je 
obravnaval rebalans letošnje-
ga proračuna in v isti točki načrt 
aktivnosti, ki bi občini omogoči-
le plačevati obveznosti v zakoni-
tem roku. Ker sta bila rebalans in 
načrt aktivnosti pripravljena zelo 
podrobno za področja, ki so naj-
bolj aktualna, so svetniki na po-
budo župana Ivana Suhoveršni-
ka le-tega obravnavali in potrdi-
li še drugič, kot jim dovoljuje za-
konodaja. 
ZELENA LUČA ZA NAJEM 
KREDITA
Po sprejetju rebalansa ima se-
daj občinska uprava zeleno luč 
za najem kredita, s katerim bodo 
poplačali stare kredite in zapad-
le obveznosti. Ukrepi za zmanj-
šanje zadolženosti pa navajajo, 
kdo je za določeno aktivnost od-
govoren.
DOBRO PRIPRAVLJENI 
DOKUMENTI
Računsko sodišče je ob pregle-
du poslovanja za leto 2015 občin-
ski upravi naložilo, da občinske-
mu svetu pripravi polletno poro-
čilo o izvrševanju proračuna, kar 
so storili na prejšnji seji, in reba-
lans proračuna, kar doslej v obči-
ni Mozirje ni bilo v navadi. Župan 
Ivan Suhoveršnik in direktor ob-
činske uprave mag. Ivo Glušič sta 
predstavila rebalans in ga dala v 
razpravo. Na določena vprašanja 
sta odgovorila, pri nekaterih vpra-
šanjih ali kritikah sta ostala brez 
komentarja.
SVETNIKI ZA DOLGOROČNI KREDIT
Svetniki in že prej različni odbo-
ri so dobili na mizo jasno sliko fi-
nančnega stanja občine. 1,8 mili-
jona obveznosti do kreditodajal-
cev in dober milijon dobaviteljem, 
od tega polovica še ni zapadla, so 
številke, ki pri 3,2 milijona letnega 
proračuna ne kažejo preveč spod-
budnega stanja. Svetniki so zato 
podprli predlog, da se občina dol-
goročno zadolži do dovoljene me-
je za poplačilo kreditov in zapadlih 
obveznosti, potem pa zelo preu-
darno gospodari naprej, čeprav bo 
zelo malo razpoložljivih sredstev 
za investicije. S tem se ni strinja-
la predsednica nadzornega odbo-
ra občine Milena Benetek, ki je bi-
la proti novemu dolgoročnemu za-
dolževanju.
SVETNIKI NA STANJE 
OPOMINJALI ŽE DOLGO
Mag. Peter Goltnik je opi-
sal situacijo občine z beseda-
mi: »Več ste pojedli kot zasluži-
li.« Dodal je, da jih na to občin-
ski svet opozarja že deset let in 
da lahko občina pričakuje, da bo 
pod budnim očesom Računske-
ga sodišča, da so jo tokrat od-
nesli le z »opominom«, drugič 
po njegovem ne bo več tako. Tudi 
Jože Kumer je omenil pripombe, 
ki jih je imel odbor za proračun 
glede na zadolženost. Svetnik Jo-
že Jelen pa je menil, da bodo ve-
like težave, ko bo treba izpelja-
ti kakšno investicijo, lahko tudi 
skupno z drugimi občinami, ker 
denarja za investicije ne bo. 
Štefka Sem
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA
Novosti pri poročanju za izvajalce nastanitvenih 
dejavnosti
Izobraževalna delavnica bo v sredo, 8. novembra, ob 9. uri, v 
prostorih CDM Medgen borze na Rečici ob Savinji. Zaradi lažje or-
ganizacije je potrebna potrditev udeležbe na tel. št. 03 839 47 53 
ali po e-pošti na naslov info@sasaora.si.
Agencija Republike Slovenije za 
javnopravne evidence in storitve 
(AJPES) bo s prvim decembrom 
vzpostavila register nastanitvenih 
obratov (RNO). Izvajalci nastanit-
vene dejavnosti bodo morali ob-
stoječe nastanitvene obrate vpisa-
ti v RNO v zakonsko določenem tri-
mesečnem roku oziroma do 28. fe-
bruarja 2018.
KAJ SO NASTANITVENI OBRATI IN 
KDO SO ZAVEZANCI
Zavezanci za vpis nastanitve-
nega obrata v register so: gostinci 
(pravne osebe in samostojni podje-
tniki), sobodajalci, nosilci dopolnil-
ne dejavnosti na kmetiji in uprav-
ljavci marin, ki gostom nudijo na-
stanitev v nastanitvenem obratu.
Nastanitveni obrati so gostinski 
obrati, ki gostom nudijo nastanitev 
(hoteli, moteli, penzioni, prenočiš-
ča, gostišča, hotelska in apartma-
jska naselja, planinski in drugi do-
movi ter kampi), prostori za gos-
te pri sobodajalcih, kmetije (nosil-
ci dopolnilne dejavnosti na kmeti-
ji), ki gostom nudijo nastanitev, in 
marine.
Izvajalci nastanitvene dejavno-
sti, ki sedaj poročajo predpisane 
podatke (iz knjige gostov) Polici-
ji, Statističnemu uradu Republike 
Slovenije (SURS) in občini, bodo 
po novem morali poročati le enkrat 
preko spletne aplikacije eTurizem 
ali prek spletnega servisa AJPES, 
in sicer s prvim dnem naslednjega 
meseca po vpisu v RNO. Od 1. mar-
ca 2018 dalje poročanje po seda-
njem sistemu ne bo več mogoče.
NAČIN PLAČILA TURISTIČNE 
TAKSE NESPREMENJEN
Način plačila turistične takse 
občini ostaja nespremenjen. Obči-
na bo po novem podatke o priho-
dih in prenočitvah turistov za na-
stanitvene obrate pridobivala ne-
posredno s strani AJPES (aplika-
cije eTurizem). Pogoj za poročanje 
podatkov o gostih in prenočitvah v 
spletno aplikacijo eTurizem oziro-
ma spletni servis je predhodni vpis 
nastanitvenega obrata v RNO.
IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA ZA 
ZAVEZANCE
Z namenom, da se izvajalcem 
nastanitvene dejavnosti olajša 
prehod na nov sistem poročanja, 
Savinjsko-šaleška območna ra-
zvojna agencija skupaj z Občino 
Rečica ob Savinji, AJPES-om, ge-
neralno policijsko upravo in SUR-
S-om organizira izobraževalno de-
lavnico, ki bo v sredo, 8. novembra, 
ob 9. uri, v prostorih CDM Medgen 
borze na Rečici ob Savinji.
Na delavnici bo predstavljen re-
gister nastanitvenih obratov, novo-
sti o načinu poročanja o namesti-
tvi gosta AJPES-u, vodenje evidenc 
gostov, obračun in plačilo turistič-
ne takse in poročanje za statistič-
ne namene, predviden pa je tudi 
čas za odgovore na vprašanja. No-
vosti bodo predstavili in odgovar-
jali na vprašanja: Zdenka Kajdiž, 
vodja strokovne skupine za vzpo-
stavitev RNO in poročanje v turiz-
mu pri AJPES-u, Sanja Potušek, 
višja policijska inšpektorica iz ge-
neralne policijske uprave, in mag. 
Apolonija Oblak Flander, višja sve-
tovalka iz SURS-a.
KF
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 9
Organizacije
SLOVENSKI AKTIVNI UPOKOJENCI V EVROPSKEM PARLAMENTU DO NAJVIŠJEGA PRIZNANJA
Priznanje državljan Evrope vsem prostovoljcem v programu 
Starejši za starejše
Program Starejši za starejše ZDUS v sodelovanju z DU ter številnimi 
partnerji in občinami izvaja že skoraj 300 društev upokojencev v 13 po-
krajinskih zvezah, pokriva pa približno 63 odstotkov ozemlja Slovenije in 
zajema 136 občin. Prostovoljci so po podatkih iz sredine letošnjega le-
ta v 13 letih opravili približno 8 milijonov ur prostovoljskega dela ali več 
kot 870.000 obiskov starejših. Pomagali so več kot 168.000 starejšim od 
69 let oziroma kar 70 odstotkov vseh prebivalcev, starejših od 69 let. Re-
zultati analize programa so pokazali, da je od vseh vključenih kar 35 od-
stotkov takih, katerih lasten prihodek ne zadostuje za preživetje in si po-
moči sploh ne bi mogli plačati, zato je zanje program ključen. 
Po podelitvi s priznanjem (z leve) dr. Igor Šoltes, Rožca Šonc, dr. 
Mateja Kožuh Novak, Vera Pečnik in Ivo Vajgl 
(fotodokumentacija ZDUS)
Na letošnjem Festivalu za tret-
je življenjsko obdobje v Ljubljani so 
sporočili, da bo Zveza društev upo-
kojencev Slovenije (ZDUS) za izva-
janje obsežnega programa Starejši 
za starejše prejela od evropskega 
parlamenta elitno priznanje drža-
vljan Evrope. Podpredsednica ZDUS 
Mija Pukl je povedala bistvo pro-
grama, ki se je na pobudo dr. Mate-
je Kožuh Novak pričel v letu 2004: 
»Tu smo, da ponudimo pomoč vsa-
komur, ki je pomoči potreben.« 
PRIZNANJE ZDUS IN 
PROSTOVOLJCEM
Na slovesnosti v Bruslju so 13. ok-
tobra ob prisotnosti evropskih po-
slancev Iva Vajgla in dr. Igorja Šolte-
sa podelili visoko priznanje. Na odru 
so ga sprejeli Kožuh-Novakova ter 
nosilka programa Starejši za starej-
še Rožca Šonc, ob poslancih pa tu-
di podpredsednica ZDUS Vera Peč-
nik. Pečnikova je ob srečanju s slo-
venskimi predstavniki v Bruslju pre-
dlagateljema nominacije Šoltesu in 
Vajglu vročila spominski darili, po 
ogledu parlamenta naslednjega dne 
pa so se vsi udeleženci iz Sloveni-
je (iz naše doline Vera Pečnik, Karli-
na Mermal in Marija Krivec) udeležili 
slovesnosti v čast petdesetim preje-
mnikom priznanja državljan Evrope 
za leto 2017 iz vseh držav EU. 
»Zelo sem vesela, da so naše 
prostovoljke in prostovoljci preje-
li nagrado državljan Evrope, saj to 
pomeni posebno priznanje. Evrop-
ska unija je prepoznala pomen 
programa, še preden je priznanje 
dobil doma. Upam, da bo to zgani-
lo predvsem tiste, ki imajo v Slove-
niji moč odločanja, da bomo lahko 
program razširili na celotno Slove-
nijo, saj trenutno za širitev ni do-
volj sredstev. Menim, da je izjemno 
pomemben, tako za starejše kot 
tudi za prihajajoče generacije,« je 
dejala Kožuh-Novakova.
NA PRAVI POTI, DA PROGRAM 
ZAŽIVI PO CELI SLOVENIJI
»Ključni bodo še nadaljnji razgo-
vori z ministrstvom za delo, družino, 
socialne zadeve in enake možnos-
ti, da pridobimo dodatna sredstva. 
Pomembno je povezovanje med dr-
žavljani držav članic in omogočanje 
čezmejnega ali mednarodnega so-
delovanja v Evropski uniji v konte-
kstu vrednot iz Listine Evropske uni-
je o temeljnih pravicah. Dejali bi lah-
ko, da je to program, ki pokriva vso 
Slovenijo, torej nacionalnega po-
mena,« pa je dodala podpredsedni-
ca ZDUS Vera Pečnik.
Jože Miklavc
MOJA DEŽELA, LEPA IN GOSTOLJUBNA
Kamp Menina prvi, bencinski servis v Mozirju drugi
Bencinski servis v Mozirju je dobil srebrno priznanje Turistične 
zveze Slovenije. (Foto: Benjamin Kanjir)
Turistična zveza Slovenije (TZS) 
je v okviru Dnevov slovenskega 
turizma med 17. in 19. oktobrom v 
Kranjski Gori pripravila zaključek 
letošnje akcije Moja dežela, lepa 
in gostoljubna. Med najbolje oce-
njenimi destinacijami s strani ko-
misije TZS sta letos kamp Menina 
in bencinski servis Petrol Mozirje.
Destinacije Zgornje Savinjske 
doline se redno pojavljajo v izboru 
najlepših in med dobitniki priznanj 
te akcije, ki je bila prvič organizira-
na že leta 1991. Izletniški kraji, šo-
le, trgi in podobno so na tem ob-
močju velikokrat v ožjem izboru za 
najlepše. 
Letos sta se za laskave nazive 
potegovala kamp Menina Varpolje 
in mozirski bencinski servis. Sle-
dnji je prišel med tri najlepše Petro-
love servise v Sloveniji, poslovodja 
Miha Finkšt pa je iz rok podpredse-
dnice TZS Dejane Baša prejel sre-
brno priznanje za drugo mesto. 
Plakete za najlepše je podeljeval 
predsednik sveta za razvoj turizma 
pri TZS Jože Prah. Na tretje mesto se 
je uvrstil kamp Podzemelj ob Kolpi, 
drugi je bil kamp Tura v Vipavski do-
lini, kamp Menina pa se je uvrstil na 
prvo mesto in si prislužil zlato pri-
znanje kot najlepši kamp v Sloveniji.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
10
Kultura
70 LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA BOČNA
Žensko petje z bogato tradicijo 
Pevke so poskrbele za prešerno vzdušje tako na odru kot v dvorani.
Članice Ženskega pevskega 
zbora Bočna so 70-letnico prosla-
vile s koncertom v domači dvora-
ni kulturnega doma. Pri praznova-
nju so se jim pridružili člani Moške-
ga pevskega zbora Bočna in Ljud-
ske pevke Pušeljc. Še posebej slo-
vesno noto so dale dogodku nek-
danje, tudi prvotne članice zbora in 
razstava zborovskih oblačil. Priso-
tne je nagovorila predsednica Kul-
turnega društva Bočna in članica 
zbora Anita Ugovšek. 
V prvem delu koncerta so člani-
ce zbora odpele repertoar sloven-
skih narodnih pesmi, v drugem de-
lu pa so za sproščenost poskrbe-
le z izvedbami zabavnih melodij in 
priredb slovenskih popevk ter na-
rodnozabavnih uspešnic. 
NOVA OBLAČILA OB 
OBLETNICI
Pevke, ki jih vodi Jože Pusto- 
slemšek, so se ob okrogli obletni-
ci obdarile z novimi oblačili, s ka-
terimi so zaključile nastop v druž-
bi moških kolegov pod vodstvom 
Matjaža Železnika in Ljudskih pevk 
Pušeljc.
PESTRA ZGODOVINA 
PREPEVANJA 
Zgodovina organiziranega pre-
pevanja v Bočni sega v leto 1905, 
do druge svetovne vojne je občas-
no deloval moški zbor, občasno 
mešani pevski zbor. V letu 1945 so 
mladinke iz Otoka naprosile Jane-
za Ročnika, naj jih nauči nekaj pe-
smi. Prvič so nastopile v Kočniko-
vem kozolcu v Bočni, naslednjič v 
Braslovčah. V zboru je pelo 14 pevk, 
devet od njih še živi in nekatere so 
bile prisotne ob praznovanju viso-
ke obletnice in vidno vesele, da 
prepevanje v Bočni ni zamrlo.
Poleg Janeza Ročnika, ki je bil 
kot pevovodja samouk gonilna sila 
zbora, je v zgodovini zbora neizbri-
sen pečat pustil tudi Jože Venišnik. 
Kar 22 let je vodil zbor in v tem ča-
su je postal najbolj številčen, kar 
27 pevk je združeval. Sedanji zbo-
rovodja Jože Pustoslemšek je tak-
tirko ženskega zbora prevzel pred 
15-timi leti. V vsej zgodovini žen-
skega zborovskega petja v Bočni 
je prepevalo preko 150 pevk, trenu-
tno je v njem združenih 14 članic.
Tekst in foto: Štefka Sem
KSAVERIJANSKI VEČER V RADMIRJU
Večer, ko je prevladala harmonika in petje
Ksaverjanski večer so nastopajoči zaključili s skupno točko. (Foto: Štefka Sem)
Radmirski kulturniki so združili moči in prip-
ravili plesno-pevsko-harmonikarski večer, spe-
ljan ob obilici humorja. Uvodni plesni del je pri-
padel Otroški folklorni skupini Flosarček, ki jo 
vodi Mojca Pikl, plesalci pa plešejo stare ple-
se in se igrajo igre. Spremlja jih harmonikar Jan 
Ročnik, ki je nekaj skladb odigral tudi brez ple-
salcev. Pevski zasedbi iz Radmirja, Ženski pev-
ski zbor Jutro in Moški pevski zbor Zarja so iz-
vedli nekaj slovenskih pesmi, ob katerih so jih 
spremljali harmonikarji.
Za humor sta poskrbeli Gelca in Štefka (Jas-
mina Jurič in Anja Osovnik). Med ljudi sta prines-
li več lokalno svetovnih novic kot vsi svetovni 
televizijski programi.
Najbolj »vroči« fantje večera so bili Sever-
janski gadi, harmonikarji, ki so s pomočjo Mi-
ha Belaja ponovno poprijeli za svoje instrumen-
te in obnovili znanje igranja na harmoniko. Nji-
hov debi pred domačo publiko kaže, da jih čaka 
lepa prihodnost, saj so bili nagrajeni z močnim 
aplavzom. Miha Belaj je pripeljal še svoj harmo-
nikarski orkester in še enega odličnega harmo-
nikarja, brata Gašperja. Skupaj so poskrbeli, da 
je bilo Ksaverjancem (kot so si nekdaj rekli Rad-
mirci) še dolgo v noč prijetno.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 11
Kultura, Organizacije, Politika
2. SREČANJE AFORISTOV META FORA
Aforizmi občutene refleksije današnjega časa
Med pisci aforizmov je tudi Alojz Bastl iz Spodnje Rečice, ki je pred 
časom izdal svojo samostojno zbirko aforizmov. (Foto: Marija Šukalo)
Mozirska izpostava Javnega 
sklada RS za kulturne dejavno-
sti in Kulturno-umetniško dru-
štvo STOPinJE sta v sodelovanju z 
Medgen borzo na Rečici ob Savi-
nji pripravila literarno srečanje z 
avtorji aforizmom. Pogovor s pi-
sci je vodil pisatelj Marjan Pun-
gartnik. Slednji je srečanje vodil 
zaradi smrti ocenjevalca Milana 
Vincetiča.
MED SLOVENSKIMI AFORISTI 
TUDI ALOJZ BASTL IZ SPODNJE 
REČICE
Vincetič je še pred smrtjo uspel 
oceniti 27 avtorjev iz vse Slovenije, 
ki so poslali po 15 aforizmov. Med 
njimi so bili po njegovem mnenju 
GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC
Razstava pestra kot sezona gobarjenja
Na količino razstavljenih gob so bili ponosni 
člani Gobarskega društva Ajdovec, na čelu s 
predsednikom Ivanom Faletom (desno).
Najbolj izstopale so smrtno nevarne, a lepe 
na pogled, rdeče mušnice.
Člani Gobarskega društva Ajdovec iz Gor-
njega Grada so v Galeriji Štekl pripravili bo-
gato razstavo gob, ki je kazala na odlično go-
barsko sezono. Blizu dvesto vrst gob, užit-
nih, pogojno užitnih in neužitnih, je kraljeva-
lo med mahom in štori, obiskovalci pa so lah-
ko pridobili različne informacije o njih od po-
znavalcev gob.
Letošnja gobarska sezona je bila po slab-
šem začetku prav neverjetna. Gob je bilo v 
izobilju, predvsem so kraljevali jurčki. Pojavi-
le so se tudi gobe, ki jih tudi izkušeni gobar-
ji niso poznali. Kot v naravi je tudi na razstavi 
izstopala sicer strupena, a na pogled najlep-
ša goba, rdeča mušnica.
Gobarji so priložnost izkoristili za izmenjavo 
vtisov o gobarski sezoni, obiskovalce so ozaveš-
AFORIZMI ODRAZ 
AKTUALNOSTI
Pungartnik je v pogovoru z 
ustvarjalci izpostavil kvaliteto 
napisanih aforizmov. »Vsi aforiz-
mi imajo skupni imenovalec, in 
to je aktualizem. Prav tako je ve-
liko duhovitosti in modrosti. 
Sam se strinjam z izborom, ki 
ga je napravil kolega Vincetič,« 
je med drugim povedal Pungar-
tnik, prepričan, da so aforizmi, 
ki so nastali na tem natečaju, 
občutene refleksije današnje-
ga časa. Druženje so zaključili s 
prestavitvijo svojih del, s kateri-
mi so mnogokrat nasmejali ob-
činstvo. 
Marija Šukalo
najboljši Tonči Babič iz Bistrice ob 
Sotli, Andrej Brumen s Prevalj in 
Mirko Jaušovec s Ptuja. Med pisci 
je tudi Alojz Bastl iz Spodnje Reči-
ce, ki je že pred časom izdal svojo 
zbirko tovrstnih del.
VOLITVE V DRŽAVNI SVET
Občinski sveti 
imenovali elektorje
V prejšnjem tednu so zasedali občinski sve-
ti večih zgornjesavinjskih občin. Med drugim 
so imeli na dnevnem redu volitve predstavni-
kov v volilno telo za člane državnega sveta ali 
tako imenovanih elektorjev. Volilno telo, sesta-
vljeno iz elektorjev bo prihodnje leto volilo člane 
državnega sveta. 
Število elektorjev po občinah je odvisno od 
števila občanov oziroma prebivalcev v občini. 
Zgornjesavinjske občine tako volijo vsaka po 
enega elektorja. V Solčavi so volitve opravili že 
prej in za elektorja imenovali Franca Ošepa, o 
čemer smo že poročali. V sredo, 19. oktobra, so 
elektorja volili svetniki v Lučah, v četrtek, 20. ok-
tobra, pa še na Ljubnem, v Nazarjah in na Reči-
ci ob Savinji.
V Lučah so kot svojega predstavnika v volil-
no telo za člane državnega sveta izvolili Jerne-
ja Plankla, ljubenski občinski svet je izvolil na 
to funkcijo Primoža Voduška, nazarski svetniki 
so izvolili Janeza Štiglica, rečiški pa podžupana 
Draga Poličnika.
Elektorja so v preteklem tednu izvolili tudi 
mozirski svetniki, soglasno je bil izvoljen Roman 
Čretnik st., gornjegrajski so za elektorja izvolili 
podžupana Petra Letonja. V Mozirju so volili tu-
di kandidata za člana državnega sveta, izvoljen 
je bil Jože Jelen.
Marija Lebar, Štefka Sem
čali o vrstah gob in njihovi užitnosti ter o pravilih 
pri nabiranju gob. Ob galeriji je zadišalo po pe-
čenem kostanju in enolončnici iz gob. Razstavo 
so si ogledali tudi učenci gornjegrajske osnov-
ne šole in stanovalci DEOS Centra za starejše 
Gornji Grad.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
12
Kultura, Organizacije
KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Z deli izražena ljubezen do 
umetnosti
Branka Ermenc ob svojem najljubšem delu, fotografiji Alp 
(foto: Štefka Sem)
V avli gornjegrajskega kultur-
nega doma so pred časom odpr-
li razstavo del Branke Ermenc. Sli-
ke, fotografije in kipi so pokazatelj, 
kako vsestranska umetnica je Er-
menčeva, ki je v želji po ustvarja-
nju osvojila mnogo različnih likov-
nih tehnik.
VSESTRANSKA UMETNICA
Ermenčeva je že v mladosti že-
lela v svet likovne umetnosti, a je 
življenje hotelo drugače. Šele mno-
go kasneje so se ji odprla vrata tja, 
kamor si je od nekdaj želela, k svo-
bodnemu izražanju sebe, svojih 
želja, hotenj. Pridružila se je Kultur-
nemu društvu likovnih ustvarjal-
cev Zgornje Savinjske doline Gal, 
kjer je svoje likovno znanje širila 
in širila.
NAGRAJENA FOTOGRAFIJA
Svoja dela je z društvom razsta-
vljala že velikokrat, samostojno še-
le tretjič. Med razstavljenimi so bi-
la tudi nagrajena dela. Prejela je 
več priznanj za grafiko, moderno 
slikarstvo, kiparstvo in fotografi-
jo. Njej najljubše delo je fotografija 
Kamniško-Savinjskih Alp z Menine. 
To je namreč okolje, kjer je najraje, 
ki jo izpolnjuje, v katerem živi svo-
je sanje. Dogodek sta glasbeno do-
polnila solčavski duo Jazb'c & Kojn, 
razstavo pa je organiziralo Kultur-
no društvo Gornji Grad.
Štefka Sem
ZAKRITO IN ODKRITO O JEZIKU Z DR. PETROM WEISSOM
Smrdi kot kuga, gre kot Elija
Dr. Peter Weiss je izpostavil več zanimivih frazemov in njihovo 
zgodovinsko ozadje. (Foto: Tatiana Golob)
Kulturno umetniško društvo 
Utrip Rečica ob Savinji je znova 
pripravilo predavanje jezikoslov-
ca dr. Petra Weiss, Zadrečana, ki 
kot višji znanstveni sodelavec dela 
na Inštitutu za slovenski jezik Fra-
na Ramovša. Tudi tokrat je gost, ki 
ga Zgornjesavinjčani poznamo po 
njegovi veliki ljubezni do ohranja-
nja zadrečkega narečja, pripra-
vil zanimiv večer, namenjen spo-
znavanju frazemov oziroma stal-
nih besednih zvez z ustaljenim po-
menom.
Naj se sliši še tako znanstveno, 
poslušalcu, ki se je v avli osnovne 
šole na Rečici ob Savinji udeležil 
njegovega predavanja, je bilo hitro 
jasno »kam pes taco moli«. Seveda 
k besednim zvezam, kot so »suh 
kot poper«, »smrdi kot kuga«, »Ma-
tilda ga je vzela«, in še jih je bilo.
Weiss je slikovito predstavil po-
mene in ozadje številnih frazemov. 
Nekateri so že zelo stari in ker za-
radi modernega načina življenja z 
njihovim pomenom nimamo več 
neposrednih izkušenj, pogosto ni 
več samoumevno, da razumemo 
njihov pomen. Obratno pa so nam 
drugi zelo jasni in znamo povezati 
njihov pomen z dejanskimi stvarmi 
ali pa vsaj vemo, kaj hočejo pove-
dati, čeprav njihovih posameznih 
delov ne razumemo.
Predavatelj je predstavil neka-
tera zanimiva zgodovinska ozadja 
frazemov, nekaj besed je namenil 
še lokalno obarvanim. Tako bese-
dne zveze »boste me v Vojnik spra-
vili«, katere pomen nam je vsem 
poznan, kakšen Prekmurec verje-
tno ne bi razumel. 
Tatiana Golob
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA GORNJI GRAD
Srečanja starejših občanov 
Srečanja se je udeležilo 
okrog osemdeset 
starostnikov.
Člani krajevne organizacije 
Rdečega križa so v gornjegraj-
skem kulturnem domu organizi-
rali srečanje starejših občanov. 
Pred tem so se starostniki ude-
ležili maše v gornjegrajski kate-
drali. 
Srečanja se je udeležilo okrog 
osemdeset starostnikov. Udele-
žence je pozdravil župan Stanko 
Ogradi in novoizvoljeni predse-
dnik organizacije Tomaž Trogar, 
ki je vsem zaželel prijetno druže-
nje, predvsem pa zdravja in za-
dovoljstva. Pozdravnih besed so 
bile deležne tudi prostovoljke, ki 
pomagajo pri izvajanju dejavno-
sti v krajevni organizaciji. Dob-
re volje na druženju ni manjkalo, 
saj sta za glasbo skrbela harmo-
nikar Tilen Mlačnik in kitarist Mar-
cel Ugovšek.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Šolsko varčevanje (9)
Člani sveta mentorjev pri Kreditni banki Celje leta 1970 ob obisku 
pionirske hranilnice v Podčetrtku (z leve): Lojze Gobec, prvi predsednik 
sveta mentorjev, Aleksander Videčnik, predstavnik banke, Jože Brilej, 
ravnatelj OŠ Podčetrtek in začetnik pionirskega hranilništva, ter Drago 
Predan, predsednik Zveze prijateljev mladine Celje
PRVA PIONIRSKA HRANILNICA
Na osnovni šoli v Podčetrtku so 
na dan varčevanja 31. oktobra 1956 
ustanovili svojo hranilnico, pri če-
mer se je še posebej angažiral rav-
natelj Jože Brilej. Učenci so izvoli-
li upravni in nadzorni odbor, pre-
ko banke pa so nato zbirali hra-
nilne vloge in posojali denar tis-
tim učencem, ki so ga potrebova-
li. Zbrana denarna sredstva so vla-
gali na pošto. 
RAZMAH ŠOLSKIH HRANILNIC 
PO ZADRUŽNEM MODELU
Zadružna hranilnica in posojilni-
ca s sedežem v Celju je v šolskem 
letu 1956/57 začela z modelom šol-
skega hranilništva, ki ga je kasne-
je povzela Zveza zadružnih hranil-
nic in posojilnic Slovenije. Po tem 
modelu je vsak razred dobil razre-
dni hranilnik – lesen zaboj z dvoj-
nim pokrovom in predalčki. Hranil-
no dejavnost je vodil poseben od-
bor, v katerem so bili poverjenik 
(učitelj) in člani (učenci).
Pri Zadružni hranilnici in poso-
jilnici je deloval poseben odbor za 
mladinsko varčevanje, ki je skrbel 
tudi za šolsko varčevanje. Arhivska 
dokumentacija govori, da je na 
Celjskem v tistem času delovalo 
120 na ta način organiziranih šol-
skih hranilnic. Šole so bile vključe-
ne po posebnem pravilniku o delu 
šolskih hranilnic.
VELIKA SPREMEMBA Z 
UKINITVIJO ZADRUŽNIH 
HRANILNIC  
Leta 1961 so bile z zakonom o 
bankah ukinjene vse zadružne 
hranilnice in tudi njihova zveza. 
Kreditni in drugi bančni posli so 
bili preneseni na narodno banko 
in poslovne banke. To je posledič-
no pomenilo usihanje šolske var-
čevalne dejavnosti. Delo s šolami 
so prevzeli hranilno-kreditni od-
seki pri kmetijskih zadrugah, ki pa 
se pri tem niso prav veliko trudili. 
Ne glede na to je na nekaterih šo-
lah hranilništvo uspešno delovalo 
naprej. Kot primere dobre prakse 
lahko navedemo šole v Podčetrt-
ku, Šoštanju, Strmcu in na Hudinji.
PRVI PROSTOR ZA MLADINSKO 
VARČEVANJE V BANKI 
Istega leta je Mestna hranilnica 
ljubljanska uvedla poseben odde-
lek za mladinsko varčevanje. Sku-
pina bančnih uslužbencev je redno 
obiskovala šole, organizirala preda-
vanja in prikazovala poučne filme o 
varčevanju ter delila darila (ravnila, 
radirke in podobne šolske potrebšči-
ne). V mestni hranilnici so uredili po-
seben prostor za mladinsko varčeva-
nje, prvi te vrste na Slovenskem. Kas-
neje so takšen prostor uredili tudi v 
Celjski mestni hranilnici.
MLADINSKO VARČEVANJE POD 
OKRILJEM KREDITNE BANKE 
CELJE
Kreditna banka Celje je pripra-
vila poseben načrt razvoja mla-
dinskega varčevanja, ki je teme-
ljil na uspešnem modelu pionir-
ske hranilnice na osnovni šoli v 
Podčetrtku, kjer so učenci sa-
mi poslovali z denarjem. Omenje-
na hranilnica je s svojim delova-
njem vzgajala mlade v duhu soli-
darnosti, kajti obresti so se steka-
le v skupna sredstva. Gmotno so 
podpirali revnejše sošolce in sta-
rejše občane. 
Denarna opravila so učenci op-
ravljali samostojno, kar pomeni, 
da jim je bila izkazana visoka sto-
pnja zaupanja. Glede tega so ime-
li v Kreditni banki Celje sprva ne-
kaj pomislekov, vendar so se nato 
vendarle odločili, da prevzamejo 
pokroviteljstvo nad pionirsko hra-
nilnico. Izdali so prve tiskovine in 
oblikovali okvirna vsebinska dolo-
čila za poslovanje.
V prizadevanjih za širjenje pio-
nirskih hranilnic so bančni usluž-
benci kmalu ugotovili, da ne bo šlo 
brez sodelovanje z učitelji. Ravna-
telj osnovne šole v Vuzenici Lojze 
Gobec je predlagal formiranje ko-
legijskega organa pri banki, ki bi 
strokovno usmerjal, vodil in nad-
ziral delo pionirskih hranilnic. Nje-
gova zamisel je bila uresničena le-
ta 1970, ko je Kreditna banka Celje 
ustanovila svet mentorjev pionir-
skih hranilnic. Prva naloga tega or-
gana je bila priprava pravil za de-
lo hranilnic.
PRAVILA ZA DELOVANJE 
PIONIRSKIH HRANILNIC
Prva verzija teh pravil je določa-
la, da morajo starši na roditeljskih 
sestankih in ob drugih priložno-
stih spremljati delo pionirskih hra-
nilnic. Učenci naj bi varčevali na-
mensko za šolske izlete in osebne 
potrebe.
Tajnost hranilnih vlog je bila za-
jamčena. Vpogled v njihovo stanje 
so imeli samo mentor, uslužbenci 
pionirske hranilnice in starši. Za 
poslovanje hranilnice je bil odgo-
voren svet hranilnice, prav tako pa 
tudi mentor in vodstvo šole. Svet 
hranilnice je lahko odobraval po-
sojila, vendar največ do višine vlo-
ge, ki jo je imel v hranilnici prosilec 
za posojilo.
Član pionirske hranilnice je 
lahko postal vsak učenec na šoli, 
članstvo je bilo prostovoljno. Pi-
onirsko hranilnico je lahko usta-
novila šola ali organizacije učen-
cev na šoli. Pogoj za članstvo 
učencev je bila vloga v višini naj-
manj 2,00 dinarja, učitelj in osta-
li zaposleni na šoli so morali vlo-
žiti najmanj 10,00 dinarjev. Čla-
ni pionirske hranilnice so lahko 
bile tudi organizacije, društva in 
razredne skupnosti, ki so delova-
le na šoli.
Vsak član pionirske hranilnice 
je prejel člansko izkaznico, v kate-
ro se je vpisovalo stanje hranilnih 
vlog. Izkaznica je bila tudi dokazi-
lo staršem, koliko denarja je uče-
nec prihranil. 
Najvišji organ pionirske hranil-
nice je bil zbor vlagateljev, ki ga 
sestavljalo po pet varčevalcev iz 
vsakega razreda, po potrebi pa tu-
di vsi vlagatelji. Izvršni organ zbo-
ra vlagateljev je bil svet hranilnice. 
Zbor je, najmanj enkrat letno, skli-
ceval predsednik sveta hranilnice. 
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
14
Kultura, Ljudje in dogodki
RAZSTAVA SLIKARJA VINKA PRISLANA V GALERIJI MOZIRJE
Prepletanje umetnosti ob predstavitvi dveh ciklov slik
Cikla Vilinski ples in Potovanja slikarja Vinka Prislana je predstavila 
umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. 
(Foto: Roman Mežnar)
Galerija Mozirje je ob začetku 
nove prireditvene sezone Osre-
dnje knjižnice Mozirje odprla svo-
ja vrata tudi za likovno umetnost. 
Ob prepletanju likovne z glasbe-
no umetnostjo se je prvi v sezo-
ni zgornjesavinjskim ljubiteljem 
slikarstva predstavil slikar Vinko 
Prislan.
PREDSTAVIL SE JE S CIKLOMA 
VILINSKI PLES IN POTOVANJA
Rojeni Slovenjgradčan, ki živi 
in ustvarja v Radencih, se je s sli-
karstvom začel ukvarjati leta 2006. 
V Mozirju se je predstavil s ciklo-
ma Vilinski ples in Potovanja, oba 
je predstavila umetnostna zgodo-
vinarka in likovna kritičarka Tatja-
na Pregl Kobe. Izpostavila je, da se 
Prislan v slikarstvu ne ukvarja di-
PREPLET LIKOVNE IN GLASBENE 
UMETNOSTI
Večer, ki ga je povezovala Vladka 
Planovšek, se je razvil v preplet likov-
ne in glasbene umetnosti, ki ga je z 
glasbenimi vložki zaokrožil harmo-
nikar Matija Veninšek. Opusa slik je 
med obiskovalce pospremil župan 
občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki 
je tudi uradno odprl razstavo.
Slikar se je sodelujočim zahvalil 
za odlično pripravljen dogodek. Po 
uradnem odprtju je zavrtel glasbo 
zasedbe Pink Floyd in zbranim za-
želel, da si ob njihovih melodijah 
ogledujejo likovne umetnine. Kot 
je povedal, je cikel Potovanja nas-
tajal ravno na podlagi eksistenčnih 
vprašanj, ki so se mu porajala ob 
poslušanju omenjene glasbe.
Roman Mežnar
rektno s predmetnim svetom, ven-
dar poskuša v dela vnesti neki duh 
človeka. Zelo blizu mu je glasba. 
Ustvarja tako, da z glasbo opazuje 
življenje okrog sebe, ga doživlja kot 
ples in kot glasbo.
ZGODBA ROMEA IN JULIJE V SOLČAVI LETA 1938
Na pogrebu njuni bližnji in skoraj vsi Solčavani
Leta 1938 sta Solčavo obiskala 
Jaroslav Sigur in Marija Susič-Jo-
ris iz Zagreba. Domačini opisujejo, 
da sta prišla kot znanilca pomladi 
– sveža, mlada, zaljubljena. Najela 
sta sobo pri Herletu in se prijavila 
kot mož in žena. Herletovi so jima 
dali sobo za mladoporočence, saj 
zaljubljenih parov v dolini ni nikoli 
primanjkovalo. 
DAJALA VTIS SREČNEGA PARA
Domačini se Marije spominja-
jo kot lepe in vesele ženske, ki je 
po pripovedovanju Herletovega Jo-
ža »kakor megla na Križevniku pla-
vala okoli svojega izbranca«. Mno-
gi so pogledovali za njo, a ona je 
videla le svojega ljubega. Jaroslava 
pomnijo kot elegantnega, visoko-
raslega in resnega moža. Puščala 
sta vtis srečnega para, ki se je dan 
za dnem enako zaljubljeno spreha-
jal po vasi. 
ROPOT IN STOKANJE V SOBI
Nekega večera so se vaščani v 
dolini veselili pustnega časa, ra-
jali in praznovali. Tudi Marija in Ja-
roslav sta bila med njimi. Dolgo sta 
plesala ter malo po polnoči kreni-
la v sobo. Osebju sta naročila, da 
ju zjutraj ni potrebno buditi. Pro-
ti jutru se je iz sobe zaslišal ropot 
ter stokanje. 
STRAŠEN PRIZOR
Naslednji dan ju ni bilo h kosilu, 
zato je Herletova mati naročila svo-
jima sinovoma, da preverita, kaj se 
dogaja. Odšla sta do sobe in poti-
homa prisluškovala. Nič nista sli-
šala, zato sta treščila v vrata ter 
zletela v sobo. Zagledala sta stra-
šen prizor. Ona je ležala na poste-
Jaroslava Sigurja in Marijo Susič-Joris iz Zagreba so pokopali 
na solčavskem pokopališču, kljub temu da samomorilcev niso 
pokopavali na sveti zemlji. (Foto: IS)
lji, kot bi mirno spala, on pa zgru-
den na tleh. Fanta sta obnemela. 
Vest se je hitro razširila in k Herletu 
se je pričela zgrinjati množica do-
mačinov. 
PRESENEČENJE ZA VSE
Na mizi sta pustila pismo, iz ka-
terega je bilo razvidno, da Marija in 
Jaroslav nista bila mož in žena, am-
pak ljubimca. Orožniki so izvedeli, 
kdo sta, in iz Zagreba je prišel tudi 
Marijin mož, ki je svojo ženo iskal 
po Pohorju, na Bledu, v Opatiji …, ni 
pa pomislil na Solčavo. Jokal je kot 
otrok, pripravljen ji je bil odpustiti, 
a bilo je prepozno. 
ZALJUBLJENCA NISTA OSTALA 
SKUPAJ
Pokopali so ju na solčavskem 
pokopališču, kljub temu da samo-
morilcev niso pokopavali na sve-
ti zemlji. Zaljubljenca kljub smrti 
nista ostala skupaj, saj imata loče-
na grobova. Na pogrebu so bili nju-
ni bližnji ter skoraj vsi Solčavani, ki 
so ju zasuli s cvetjem bližajoče se 
pomladi.
Tjaša Pečovnik
Sinova sta odšla do sobe 
in potihoma prisluškovala. 
Nič nista slišala, zato sta 
treščila v vrata ter zletela v 
sobo. Zagledala sta strašen 
prizor.
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
Pred 40 leti
SMEŠNICE, KI TO NISO
Dober gospodar – ta pojem srečujemo 
med drugim tudi v naši zakonodaji in opre-
deljuje vse vrline vestnega in skrbnega up-
ravljalca premoženja, ki ga je nekomu zaupa-
la družba. Tega mnenja ne more biti obisko-
valec našega turistično-rekreacijskega cen-
tra, ko vidi, kako skrbno je shranjen stroj za 
teptanje snega, ki mimogrede rečeno ni poce-
ni. Postavljen je kar pod smreko. Se sreča, da 
je ta tam še ostala. Slabše pa gre priključkom, 
ki so pod milim nebom. Gasilni pribor je sicer 
v zaboju na steni hotela, pa še ta zaboj je brez 
stekla. Skratka — slabo vzdrževan. Odgovor-
ni morda mislijo, da tudi vsem tem predme-
tom koristi planinski zrak!
Pred 30 leti
ALKOHOLIZEM NAŠ VSAKDANJI
Zadnja seja predsedstva OK SZDL Mozir-
je je bila skoraj v celoti posvečena alkoholiz-
mu, narkomaniji in drugim oblikam zasvo-
jenosti. Na našem področju je seveda največ 
zasvojenosti z alkoholom, čeprav si nihče ne 
dela utvar, da se tu in tam ne pokadi kakšna 
cigareta mehke droge. V tem trenutku je v 
naši občini okoli 800 alkoholikov, kar pred-
stavlja pet odstotkov prebivalstva. Najhuje 
se to odraža v prometu. V letošnjem letu je 
število prometnih nesreč, ki so posledica al-
kohola, zelo naraslo. Naraslo je tudi število 
smrtnih žrtev. Prav tako se ne zmanjšuje šte-
vilo samomorov. Med samomorilci pa je 80 
odstotkov alkoholikov.
Pred 20 leti
USTAVNO SODIŠČE RS: PRIHOVA JE DEL 
OBČINE NAZARJE
Ustavno sodišče RS je obravnavalo pri-
tožbo Občine Nazarje in nekaterih krajanov 
Prihove v zvezi z neupoštevanjem referen-
dumske odločitve prebivalcev in uvrstitvijo 
tega naselja v občino Mozirje. Na referendu-
mu se je za priključitev k občini Nazarje iz-
reklo 52,5 odstotka volivcev, proti pa je bi-
lo 47,5 odstotka volivcev. Državni zbor izi-
da referenduma ni upošteval. Ko je ustavno 
sodišče preučilo vse razpoložljive podatke o 
tej zadevi, vključno s potekom parlamentar-
ne procedure, je po vpogledu v kartografske 
izrise ugotovilo, da je naselje Prihova geo-
grafsko neposredno povezano z naseljem 
Nazarje in da z izločitvijo Prihove občina 
Mozirje ostane teritorialno povezana.
Pripravila Tatiana Golob
Oktobra
IME MESECA MONIKA HRASTNIK
Gorska kolesarka letos nesporna športna 
kraljica 
Ime meseca je že drugič v tem letu 
postala gorska kolesarka Monika Hrastnik 
z Lepe Njive. (Foto: Štefka Sem)
Ime meseca je že drugič v tem letu postala 
gorska kolesarka Monika Hrastnik z Lepe Njive. 
To niti ni presenetljivo, saj je za njo zelo uspe-
šna, celo najuspešnejša sezona, ki jo je kronala 
s številnimi vrhunskimi rezultati.
PRVAKINJA NA ŠTIRIH PODROČJIH
Poleg tega, da je postala državna prvakinja in 
zmagovalka slovenskega pokala v gorsko kole-
sarskem spustu, je osvojila tudi naslov evrop-
ske prvakinje, evropske pokalne prvakinje, na 
evropskem prvenstvu je bila četrta, na svetov-
nem pa sedma. Na osnovi vseh teh rezultatov 
je postala deseta kolesarka na UCL lestvici, kar 
pomeni, deseta na svetu. Prejela je tudi prizna-
nje Kolesarske zveze Slovenije za športnico le-
ta 2016.
DIPLOMIRALA IN SE PONOVNO VPISALA
Poleg naštetega je pred kratkim uspešno di-
plomirala iz oblikovanja materialov na maribor-
ski lesarski fakulteti, od oktobra pa je pridna 
študentka Fakultete za tehnologijo polimerov v 
Slovenj Gradcu. Predavanja ji vzamejo veliko ča-
sa, prav tako vsakodnevna vožnja.
SUPER JESEN ZA TRENINGE
Priprave na novo sezono so se z rednim ko-
lesarjenjem, ki ga je omogočalo lepo jesensko 
vreme, že začele. Pravzaprav predaha od za-
ključka sezone ni bilo, s fizičnimi pripravami pa 
bo Monika začela v decembru. Pripravljala se bo 
v fitnesu, kjer bo nabirala moč za nove vrhun-
ske rezultate.
OBOŽUJE TEHNIČNO ZAHTEVNE PROGE
Moniko je v svet gorskega kolesarstva pote-
gnil bratranec in jo tako rekoč zasvojil z adrena-
linskimi spusti in skoki po zavitih gorskih tere-
nih. Kot sama pravi, pogreša kakšno progo v bli-
žini, saj so tereni zelo primerni, sploh na Golteh. 
Največ pravih treningov tako opravi kar na pro-
gah pred tekmami. 
ZA VEČJO PREPOZNAVNOST ŠPORTA
Prostega časa med sezono ni imela, saj je 
med tednom delala, sestavljala je legendarna 
kolesa pony, med vikendi pa tekmovala. Sedaj ji 
študij vzame večino časa. Če že ima trenutek za-
se, se rada druži s fantom Miranom, ki je prav ta-
ko kolesar, in prijatelji. Le redki pa so trenutki, ko 
se v domači delavnici loti oblikovanja izdelkov iz 
lesa, čeprav to rada počne. Da so bralci tako pri-
dno glasovali zanjo, jo veseli in upa, da bo s svo-
jimi rezultati naredila kar največ za prepoznav-
nost športa, ki ga obožuje.
Štefka Sem
URE PRAVLJIC V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE
Na obisk s čarovniško predstavo prihaja 
čarodej Sam Sebastian
V Knjižnici Mozirje že več desetletij izvajajo 
dejavnost ure pravljic, zadnjih osem let pa re-
dna srečevanja pravljičarjev potekajo v vseh 
sedmih krajevnih knjižnicah, ki delujejo v okvi-
ru Javnega zavoda Osrednja knjižnica Mozirje. 
V teh osmih letih so knjižničarji pripravili oko-
li 700 ur pravljic in pri tem zabeležili dobrih 6 ti-
soč obiskov otrok. 
Vsako leto ob začetku ali koncu izvajanja ur 
pravljic v Knjižnici Mozirje svoje male pravljičar-
je razveselijo s prireditvijo, namenjeno otrokom. 
Letos so v goste povabili čarodeja Sam Sebas-
tijana, ki bo s predstavo Cirkus hokus pokus vse 
ljubitelje čarovnij v dvorani Kulturnega doma 
Mozirje zabaval v petek, 3. novembra, ob 17 . uri.
TG
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
16
Organizacije, Ljudje in dogodki
CENTER ZA DRUŽINE MEDGEN HIŠA
O vzgajanju otrok 
in vzgojnih dilemah 
njihovih staršev
Ana Nuša Rebernik v Medgen borzi na 
Rečici ob Savinji predava o praktičnih 
izkušnjah za vzgojo in izobraževanje otrok. 
(Foto: Tatiana Golob)
V času, ko so mladim staršem na voljo že 
(pre)številne informacije o različnih načinih 
vzgajanja, stroka in tudi starši vedno bolj ugota-
vljajo, da so naši otroci nevzgojeni. Zato je dob-
ro prisluhniti še nekomu z dolgoletnimi stvarni-
mi izkušnjami, kot jih ima bivša ravnateljica mo-
zirskega vrtca Ana Nuša Rebernik.
V rečiškem Centru za družine ima Reberni-
kova cikel predavanj o praktičnih izkušnjah za 
vzgojo in izobraževanje otrok. Skozi kariero je 
delala z otroci in njihovimi starši ter pridobila 
številne koristne informacije o različnih vzgoj-
nih metodah.
DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE
Spregovorili o diabetični nogi
Mira Slak je govorila o težavah, ki jih imajo diabetiki z nogami. (Foto: Benjamin Kanjir)
Okoli 50 članov Društva Zgornjesavinjskih di-
abetikov Mozirje se je zbralo v mozirskem ga-
silskem domu, kjer jim je diplomirana medicin-
ska sestra Mira Slak iz ambulante za diabetič-
no nogo v UKC Ljubljana spregovorila o tem, 
kako se soočati s to težavo. Uvodoma je pred-
sednik društva Anton Venek spregovoril o po-
membnosti poznavanja težav sladkornih bol-
nikov, saj se lahko s tem znanjem marsikatera 
ublaži. 
Predavateljica je govorila o težavah, ki jih ima-
jo diabetiki z nogami. Diabetična noga je sku-
pek sindromov, ki lahko pripeljejo do razpada tki-
va. Končna posledica je zbolevnost ali amputa-
cija noge. Skrbna nega in pravilen pristop do te-
žav, ki nastajajo vsakodnevno, lahko marsikatero 
preprečijo ali vsaj omilijo. Seveda pa je potrebno 
vsakega bolnika obravnavati specifično.
Navzoči so spregovorili o svojih težavah. 
Bolezni oziroma borbi z njo morajo posveča-
ti vsak trenutek dneva, razmišljati o vsakem 
grižljaju ali požirku, ki ga dajo vase, in temu 
svoje življenje podrediti v popolnosti. Za to je 
potrebnega veliko znanja in še več preventive 
med zdravimi.
Benjamin Kanjir
ZDRAVILEC DRAŠKO DIMNIK NA REČICI OB SAVINJI
Uradna in tradicionalna medicina se ne 
izključujeta
Zdravilec Draško Dimnik je odgovoril na 
številna vprašanja, povezana z rakavimi 
obolenji. (Foto: Marija Šukalo)
V Medgen hiši na Rečici ob Savinji so pripra-
vili predavanje Draška Dimnika iz centra CanSa-
ve Z naravo proti raku. Obiskovalci so mu pris-
luhnili, kako je moč zdraviti raka na naraven in 
človeku prijazen način. 
Dimnik si je kot zdravilec znanja s področ-
ja rakavih obolenj nabiral skoraj dve desetletji 
na Novi Zelandiji, Japonskem, Švedskem, v In-
diji in Rusiji. Udeležence predavanja je osvet-
lil, katera so tista področja našega življenja, ki 
so ključnega pomena za ozdravitev. Po njego-
vih besedah je rak bolezen, ki nastane zaradi 
mutacije gena in zakisanosti našega telesa. Ta 
je posledica nezdravega življenja in nezdrave-
ga prehranjevanja. Verjame, da lahko tradici-
onalna medicina sodeluje z uradno medicino. 
Po njegovem mnenju se ne izključujeta, tem-
več dopolnjujeta.
Obiskovalci so dobili številne odgovore. Mno-
gi med njimi so se s to boleznijo že spopadli. Di-
mnik je opozoril, da naj ne verjamejo vsemu, kar 
kdo pove, temveč se naj prepričajo o dejstvih iz 
različnih virov. 
Marija Šukalo
Na prvem predavanju je zbranim spregovori-
la na splošno o vzgoji in postavljanju meja ter 
pri tem poudarila, da si je pomembno zastaviti 
cilje o tem, kakšnega otroka želimo vzgojiti. Pra-
vilna vzgoja je po njenih besedah skup prizade-
vanj, odločitev, vztrajnosti, dogovorov in prema-
govanj staršev v odnosu do otrok. V naslednjih 
predavanjih se je posvetila konkretnim vpraša-
njem staršev o težavah in dilemah, s katerimi se 
srečujejo pri vzgajanju otrok.
Tatiana Golob 
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 17
Oglasi
»Le povezani smo sposobni narediti 
več in boljše!«
O aktivnostih in prireditvi Športnik leta Zgor-
nje Savinjske doline tokrat svoje videnje, mne-
nje in predloge predstavljata dijakinja zdra-
vstvene usmeritve, aktivna neprofesionalna 
športnica ter novi direktor Zimsko-letnega turi-
stičnega centra (ZLTC) Golte.
Luka Paulič, direktor ZLTC Golte iz Mozirja:
»Po nekaj delovnih izzivih in različnih zapo-
slitvenih modelih sem pred nedavnim postal 
član vodilne ekipe Zimsko-letnega turistične-
ga centra Golte, kar me ponovno zavezuje in va-
bi v neposredno sodelovanje s športnimi dejav-
nostmi in rekreacijskimi aktivnostmi kot odgo-
vornega za vodenje in nadzor izrazito usmerje-
ne družbe v zimske in letne športe ter turizem. 
S tem je moj odnos in sodelovanje s projektom 
Športnik leta v Zgornji Savinjski dolini okvirno 
definiran, moje dosedanje aktivnosti na podro-
čju smučanja (smučarski učitelj), kolesarjenja, 
pohodništva, gorništva, rekreacijskega in pro-
fesionalnega tekaštva pa bodo še bolj usmerje-
ne in povezane z že utečenimi in novimi športno 
rekreativnimi dejavnostmi. 
Izbiranje športnika leta je tudi po mojem 
prepričanju možnost in način, da se izka-
že športnim navdušencem pomenljivo spo-
štovanje ter spodbuda za nadaljnje tovrstno 
udejstvovanje. To je kot vrzel na našem obmo-
čju gotovo opazil pobudnik in organizator Ivo 
Milovanovič, ki je postavil zanimiv, odmeven 
in zdi se korekten način spodbujanja celotne 
športne sfere. 
Tako osebno kot direktor družbe Golte d. o. 
o. v povezavi z lastniško družbo Sicom Invest 
d. o. o. podpiram prireditev in vse napore, da jo 
skupaj še izboljšamo. Pri tem imam pooblasti-
la in voljo, da ekipi prireditelja po naših možno-
stih in interesih prispevamo za ta čas primeren 
»suport« z nekaj finančne pomoči. Z navduše-
njem nadaljujem že preteklo leto začeto sode-
lovanje, saj smo le povezani sposobni narediti 
več in boljše.«
Natalija Pečovnik, dijakinja Srednje 
zdravstvene šole Celje iz Strmca: 
Na vprašanje, kako kot športnica mlajše ge-
neracije vidi način predlaganja (nominacije) in 
izbor športnikov leta v naši dolini, je Natalija, ki 
smo jo obiskali na delovnem mestu izvajanja de-
lovne prakse v centru za starejše v Gornjem Gra-
du, povedala: »Po sedanjih pravilih lahko kandi-
date predlagajo predstavniki občin in preko nje-
ga organizirana športna javnost, različna športna 
društva, klubi in občani, a o končnem predlogu 
odloča strokovna komisija organizatorja, ki pre-
dloge prijavi kot podlago za posvet in glasovanje. 
Z načinom se strinjam, saj gre za zaupanje lokal-
nim poznavalcem športnega življenja, razmer in 
uspehov z izraženo voljo domačega župana. 
Všeč mi je, da lahko svojo nominacijo preko 
svojih društev predlagamo tudi mi v športno ak-
tivnih sredinah (Natalija je uspešna odbojkarica 
OK KLS Ljubno), a tudi to, da končno odločitev 
sprejme za to ustanovljena komisija. Lani preiz-
kušenemu poteku projekta ne bi dodala ničesar 
novega. Zdi se mi povsem pošteno, da predlo-
ge o nominacijah podajo predstavniki vsake ob-
čine. Zdaj je možnost glasovanja razširjena tudi 
s spletno stranjo, vpliv javnosti in poznavalcev 
športa v dolini je tako še bolj prisoten.
Organizatorjem privoščim čim številčnejši 
obisk zaključne prireditve, saj bi obiskovalci s 
tem pokazali športnikom, da jih res spoštujejo, 
organizatorjem pa, da cenijo njihov trud.«
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
18
Organizacije, Ljudje in dogodki
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Na srečanje veteranov povabili tudi žene
Veterani s predsednikom PGD Nazarje Ivanom Kreflom (tretji z leve) in predsednikom 
komisije za starejše gasilce Francem Špendetom (prvi z leve) ter gostjami na srečanju
V nazarskem prostovoljnem gasilskem dru-
štvu so letos formirali veteransko tekmovalno 
enoto. V mesecu požarne varnosti so pripravi-
li srečanje vseh veteranov, ki so se ga udeleži-
le tudi nekatere njihove žene. V gasilskem domu 
so ob prijetnem druženju obujali spomine in se 
pogovarjali o bodočih aktivnostih.
Po besedah predsednika komisije za starejše 
gasilce Franca Špendeta je v društvu 16 gasil-
cev veteranov, ki se sestajajo vsak ponedeljek. 
Pogoj za ta status je starost 63 let in 30 let de-
la v operativi. Osem se jih udeležuje tudi vaj in 
tekmovanj v okviru Gasilske zveze Zgornje Sa-
vinjske doline. 
Tekst in foto: IS
GORNJI GRAD 
Jamnik vzor mladim kiparjem na koloniji
Udeleženci Jamnikove kiparske kolonije z izdelki (foto: Štefka Sem)
Na začetku oktobra je Osnovna šola Frana 
Kocbeka Gornji Grad gostila že deveto Jamni-
kovo kiparsko kolonijo. Učenci domače šole in 
učenci iz osnovnih šol Mozirje in Antona Ašker-
ca Velenje so ustvarjali z lesom. Posvetili so 
se izdelavi reliefa in montaži lesenih kosov na 
osnove. Izdelali so čudovite izdelke, ki bodo kra-
sili šole.
Anton Jamnik je bil samouk, izumitelj, foto-
graf, izdelovalec glasbil in glasbenik. Vse, česar 
se je lotil, je uspel narediti. V takšnem duhu se 
odvijajo tudi kiparske kolonije v njegov spomin 
na gornjegrajski šoli, za katere je zaslužen uči-
telj Jure Repenšek. Jamnikova zapuščina, shra-
njena v muzeju v Šteklu, je neprecenljiva.
ŠS
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Gašenje s pomočjo 
helikopterja
Helikopter Slovenske vojske je pomagal pri 
vaji gašenja požara na Tomanovi planini.
Gasilci iz Nove Štifte so organizirali vajo »Po-
žar v naravi«, ki so jo izvedli na Tomanovi planini 
in zanjo prejeli kar nekaj pohvalnih besed. So-
delovala so društva iz občine Gornji Grad in ob-
čine Kamnik, tudi njihovo pobrateno društvo iz 
Sel pri Kamniku. Pri gašenju se jim je pridružil 
helikopter Slovenske vojske, ki je požar gasil na 
nedostopnem območju.
Na Tomanovi planini je kar vrvelo gasilskih av-
tomobilov in gasilcev, ki so hiteli gasit in priprav-
ljat bazen z vodo za helikoptersko gašenje. Vajo 
so uspešno izpeljali in dokazali, kako pomembno 
je dobro sodelovanje med društvi in sosednjimi 
občinami. Vaje sta se udeležila tudi župan obči-
ne Gornji Grad Stanko Ogradi in poveljnik Gasil-
ske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric.
Štefka Sem, foto: SO
Sestre Lamprečnik v 
oddaji Slovenski pozdrav
Novost jesenske serije oddaj Slovenski poz-
drav na TV Slovenija je rubrika Družina poje. Dru-
žinski sestavi prepevajo znane skladbe iz zaklad-
nice domače glasbe, spremlja pa jih hišni band 
Poskočni muzikanti. Sestavi so zelo različni, po-
membni pa sta volja ter korajža in teh sestram 
Valeriji, Petri in Poloni Lamprečnik iz Spodnjih 
Kraš, poleg glasbenega znanja in izkušenj, ne 
manjka. V petek, 27 . oktobra, ob 20. uri vas vabijo, 
da pred televizijskimi ekrani držite pesti ob njiho-
vem tekmovalnem nastopu v Begunjah. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 19
Ljudje in dogodki
VRTEC MOZIRJE
Likovna umetnost v otroških 
očeh
Otroci so se na likovni koloniji v Gaju zbrali že dvanajstič zapored, 
sodelovalo jih je rekordno število. (Foto: Benjamin Kanjir)
Kar 38 otrok iz vrtcev Zgornje in 
spodnje Savinjske doline ter Vele-
nja se je zbralo v Mozirskem ga-
ju na tradicionalni likovni koloniji. 
Na ustvarjalnih točkah so jih čaka-
li motivi, ki so jih slikali z uporabo 
večih slikarskih tehnik.
Ravnateljica mozirskega vrtca 
Mateja Glušič se je zahvalila za ta-
ko dober odziv, staršem, da so ot-
roke pripeljali, in mentoricam, da 
so jih pripravile na ustvarjanje. Po-
udarila je, da je namen kolonije 
spoznavanje različnih likovnih teh-
nik in ustvarjanje v naravi, ob tem 
pa razvijanje pozitivnega odnosa 
do okolja in druženje. 
Otroci so za tem buče slikali s 
tempera barvami, stolp z ogljem, 
cvetni lok z voščenkami, čebel-
njak s flomastrom, kapelo sv. Va-
lentina so skraspali v jajčno emu-
lzijo, mlin pa naslikali z barvni-
mi kredami. Nastajala so čudovi-
ta dela, ki so v tednu otroka krasi-
le hodnike mozirskega vrtca. Kas-
neje so razstavo preselili v prosto-
re Medgen borze na Rečico ob Sa-
vinji. 
Na koloniji so sodelovali otro-
ci iz vrtcev Ljubno ob Savinji, Gor-
nji Grad, Bočna, Nazarje, Rečica ob 
Savinji, Žalec, Šempeter, Griže, Ve-
lenje in Mozirje. Po končanem delu 
so se otroci skupaj z mentoricami 
in starši zbrali ob zakuski in spevo-
igri Rdeča kapica.
Benjamin Kanjir
ROŽNATI OKTOBER NA REČICI OB SAVINJI
Trška lipa v roza 
preobleki
Rečiška trška lipa bo cel mesec nosila rožnato preobleko, ki so jo 
pripravile vezilje društva upokojencev in malčki iz vrtca. 
(Foto: Marija Šukalo)
Občina Rečica ob Savinji se je 
pridružila akciji slovenskega zdru-
ženja Europa Donna Rožnati okto-
ber, v katerem z rožnatimi pleteni-
nami prispeva k osveščaju o raku 
dojk. Tako je v ponedeljek, 2. okto-
bra, v rožnati preobleki zasijala tr-
ška lipa. Pletenine so prispevale 
vezilje društva upokojencev in ot-
roci vrtca.
Dogodek so s kratkim progra-
mom pospremili otroci s strokov-
nimi delavkami vrtca. Župan Vin-
ko Jeraj je pozdravil akcijo: »Tudi 
na Rečici ob Savinji želimo v ča-
su rožnatega oktobra opozoriti, da 
rak in vse ženske, kot tudi moški, 
ki zbolijo, niso samo številke. Vesel 
sem, da ovijamo trško lipo, ki je tu-
di v našem grbu, ter s tem dajemo 
poseben pomen tudi pleteninam.«
O pomenu akcije je spregovori-
la vodja vsebin v rečiškem Centru 
za družine Medgen hiša Urška Seli-
šnik. Poudarila je, da ovita drevesa 
mimoidoče opominjajo na pomen 
osveščanja o raku, preventivnem 
samopregledovanju in zdravem 
načinu življenja. »Ovijanje pletenin 
predstavlja spoštljivi odnos do te-
lesa, narave in dreves kot simbol 
moči, ki je prisotna v vseh nas in 
jo je potrebno v vmesnem življenj-
skem obdobju priklicati oziroma na 
novo zgraditi.« 
Marija Šukalo
TETKA JESEN V REČIŠKEM VRTCU
Rdeča kapica voščila babici za god
Otroci so ustvarjali like iz 
pravljice o Rdeči kapici. 
(Foto: Marija Šukalo)
Ob tednu otroka so v rečiškem 
vrtcu pripravili dneve odprtih vrat. 
V tem času so si lahko delo in igro 
ogledali tudi tisti otroci, ki ne obi-
skujejo te ustanove, in njihovi 
starši. Vrhunec dogodka je bil pri-
hod tetke Jeseni. To so pozdravi-
li s spevoigro Rdeča kapica in po-
gostitvijo z jesenskimi plodovi in 
sadeži.
Spevoigro o Rdeči kapici so 
strokovne delavke pripravile malo 
drugače, kot gre originalna zgod-
ba. Njihova glavna junakinja gre 
namreč babici voščit za god, vol-
ka pa, še preden pride do babice, 
ustreli lovec.
V drugem delu druženja so ot-
roci ustvarjali iz različnih materia-
lov. Tako so nastajali liki iz pravlji-
ce skozi njihove oči. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
20
Organizacije, Ljudje in dogodki
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Potepanje po Koroški
Člani Športnega društva Gmajna Varpolje so se v Slovenj Gradcu ustavili pri medičarju in 
svečarju Hrabroslavu Pergerju.
Uspešno sezono športa, rekreacije in delov-
nih akcij v domačem športnem parku so člani 
Športnega društva Gmajna Varpolje zaključili z 
jesenskim izletom. Pot jih je vodila po lepotah in 
zanimivostih Koroške.
V Slovenj Gradcu so se ustavili pri medičar-
ju in svečarju. Nastop in pripovedovanje Hra-
broslava, zadnjega iz rodu Pergerjevih, je zani-
miva »živa knjiga« zgodb in družinskih skriv-
nosti, prežeta z veliko ljubeznijo do dela, ki ga še 
vedno opravljajo na način, kot so to počeli njiho-
vi predniki pred 260 leti.
V podzemlju Pece so se opremljeni v rudar-
sko opravo in z rudarskim vlakom odpeljali v 
osrčje mežiškega rudnika, kar 600 metrov pod 
površjem Velikega Vrha. Majhni in neudobni va-
goni ter kasnejši prikaz načina rudarjenja in ru-
darske opreme v različnih obdobjih so dali ve-
deti, da je bila tu 350-letna zgodovina rudarje-
nja eno veliko garaško delo v nemogočih pogo-
jih. Vseeno za obiskovalce zelo zanimiva in po-
učna izkušnja.
V nadaljevanju so si ogledali še s soncem ob-
sijano Prežihovino in prijetno druženje zaključili 
z okusnim poznim kosilom. Spomine so obujali 
ob projekciji slik fotografa Tomija, kostanju, mo-
štu in ostalih dobrotah ob naslednjem srečanju 
v športnem parku v Varpoljah. 
FP
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Prikaz dela in opreme policistov je šolarje prevzel
Učenci so uživali, ko so sedli na policijski motor ali v avtomobil. (Foto: Štefka Sem)
Na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem 
Gradu so izvedli tehniški dan v sodelovanju s 
policijo. Šolarji so dan preživeli v družbi speci-
alne enote policije, policijskih psov, spoznali so 
njihovo opremo in si ogledali »šengenski« kom-
bi. Tudi prikaz temeljnih postopkov oživljanja je 
bil zanje zanimiv, člani pihalnega orkestra so jih 
poučili o pihalih in jim zaigrali. Otroci iz vrtca so 
uživali v lutkovni predstavi o varnosti v prometu.
SPECIALNA VPRAŠANJA ZA »SPECIALCA«
Pri specialni enoti jih je zelo zanimalo, kaj 
počnejo in kakšno opremo uporabljajo. Prav ta-
ko so imeli obilo vprašanj za vodjo policijskega 
okoliša Petra Neuholta o opremi policistov ter 
postopkih, veliko vprašanj je bilo tudi na temo 
orožja, z veseljem pa so si številni nadeli nepre-
bojni jopič, policijsko čelado, sedli na policijski 
motor ali v avtomobil in pritisnili na gumb za si-
reno.
PSIČKI IN OPREMA ZA ODKRIVANJE, ZA 
POVRH ŠE GLASBENIKI 
Zanimiva je bila tudi predstavitev »šengen-
skega« kombija, kot ga imenujejo policisti. Na-
menjen je odkrivanju ponarejenih dokumentov 
in odkrivanju ljudi z njimi ali iskanih ljudi. Tudi 
policijski psički, namenjeni odkrivanju mamil in 
eksploziva, sta bili zelo oblegani. 
V športni dvorani so člani policijskega orke-
stra otrokom predstavili pihala in jim odigra-
li krajši program. Temeljne postopke oživljanja 
je šolarjem predstavil Marko Bezovšek iz Zgor-
njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. 
Na lutki so lahko poskusili oživljanje s pomočjo 
avtomatskega defibrilatorja. V dogajanje so se 
vključili tudi domači gasilci z varovanjem okoli-
ce, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu ter Zavod Varna pot. Dogodek je obiskal 
tudi župan Stanko Ogradi in občinska uprava.
Štefka Sem
OBVESTILO BRALCEM
Obveščamo vas, da za 44. številko Savinj-
skih novic zaradi praznikov sprejemamo če-
stitke, zahvale, male oglase, kupone za ime 
meseca in rešitve miselne igre do ponede-
ljka, 30. oktobra, do 15. ure. Čestitke, zahva-
le in male oglase lahko pošljete tudi po elek-
tronski pošti na trzenje@savinjske.com.
Uredništvo
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 21
Šport
NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA LEAN REŠITVE
Prva zmaga Lučanov v prvi slovenski namiznoteniški ligi
Prvoligaška ekipa NTK Savinja Lean rešitve (Foto: Maja Plaskan).
V 1. slovenski namiznoteniški ligi, kjer igra tu-
di NTK Savinja Lean rešitve, so ekipe v doseda-
njem delu prvenstva odigrale že tri tekme. Luča-
nom sreča z razporedom tekem ni bila naklonje-
na, saj so že v prvih dveh krogih igrali proti dru-
go- in prvouvrščeni ekipi lanske sezone. 
REKORDNO ŠTEVILO GLEDALCEV V LUČAH
V prvem krogu, 7 . oktobra, so Savinjčani doma 
gostili ekipo NTK Inter Diskont z Raven na Koro-
škem. Pred rekordnim številom gledalcev, zbra-
lo se jih je preko 90, so po izenačenem dvoboju 
morali priznati premoč podprvakom s Koroške z 
2:5. Domači zmagi sta prispevala Patrik Rosc in 
Jure Slatinšek. 
DRAGO PRODALI SVOJO KOŽO
V drugem krogu, 14. novembra, je ekipa NTK 
Savinja Lean rešitve odšla na gostovanje v do-
lenjsko prestolnico k aktualnim državnim pr-
vakom NTK Krka. Svojo kožo so prodali precej 
dražje kot kaže končni rezultat 1:5. Kar tri posa-
mezne dvoboje so tesno izgubili z 2:3, pri če-
mer so na dveh zapravili kar nekaj zaključnih 
žogic za zmago. Edino točko je prispeval Pa-
trik Rosc. 
PRVA ZGODOVINSKA ZMAGA LUČANOV V 
PRVI LIGI 
V tretjem krogu, 21. novembra, pa so Lučani 
gostili prvoligaško ekipo NTK Ptuj. Tekmo so su-
vereno pripeljali do končne zmage s 5:1. Patri-
ka Rosca je tokrat v prvi postavi zamenjal mlaj-
ši brat Oskar, ki je že v svojem krstnem nasto-
pu v prvi državni ligi dosegel svojo prvo zmago. 
Vsak po dve zmagi sta prispevala še Jure Slatin-
šek in letošnja okrepitev kluba, Miha Grampovč-
nik. Ta prva zgodovinska zmaga Lučanov v prvi 
ligi jih je pripeljala na trenutno 6. mesto v kon-
kurenci desetih najboljših slovenskih namizno-
teniških ekip. 
V SOBOTO NOVA TEKMA V LUČAH
Že to soboto, 28. oktobra, bo ekipa NTK Savi-
nja Lean rešitve zopet odigrala domačo tekmo. 
Ob 17. uri se bodo v telovadnici lučke osnovne 
šole pomerili z nasprotniki iz prestolnice ekipo 
NTD Kajuh Slovan. Domačini obljubljajo pestro 
borbo in vabijo gledalce, da se udeležijo vrhun-
ske namiznoteniške tekme ter z navijanjem po-
magajo domačinom do druge zaporedne prvo-
ligaške zmage.
Tjaša Pečovnik
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Po dveh kolih polovičen izkupiček
V soboto so Mozirjanke na domačem parketu Športne dvorane Mozirje gostile ekipo 
Braslovč. (Foto: Benjamin Kanjir)
Mozirske odbojkarice so sredi oktobra priče-
le peto tekmovalno sezono v 2. odbojkarski li-
gi vzhod. Uvodno tekmo so odigrale in zmaga-
le v Slovenj Gradcu, minulo soboto pa so z bledo 
igro na domačem parketu gladko izgubile.
PRECEJ POMLAJENA SESTAVA EKIPE
Vodenje mozirskih odbojkaric je v novi sezoni 
prevzel Danijel Habjan iz Kamnika. Bistveno je 
spremenjena tudi sestava ekipe, ki je letos pre-
cej pomlajena in z večjim številom doma vzgo-
jenih igralk. 
NASPROTNICE KLONILE S 3:0
Prvo kolo je Mozirjanke vodilo v Slovenj Gra-
dec. Z veliko upanja so se podale na prvo tek-
mo. Novi trener, ki je izkušnje nabiral tudi v Av-
striji, je znal umiriti igralke, da so na parket 
stopile sproščene. In taka je bila njihova igra. 
Morda celo same presenečene nad dejstvom, 
kako dobro jim je stekla žoga, so brez večjih 
težav zadrževale napade domačink in jim vra-
čale s polno mero. Ekipa Korvolley A je kloni-
la s 3:0, v nizih pa so domačinke dosegle 21, 19 
in 20 točk. 
TOKRAT KLONILE MOZIRJANKE
To soboto so Mozirjanke na domačem parke-
tu Športne dvorane Mozirje gostile ekipo Bra-
slovč. Gostujoča ekipa je v novi sezoni prav tako 
pomlajena, kar pa ne pomeni neizkušena. Poleg 
tega so bile tribune polne gostujočih navijačev, 
ki so bodrili svoje varovanke.
Mozirjanke so precej slabo začele. Vrstile so 
se napake na mreži. Gostje, čeprav nizke, so se 
visoko dvigovale in zabijale mimo domačega 
bloka. Na drugi strani so domačinke brez pra-
ve energije preveč žog zabile v mrežo. Gostje 
so bile iz točke v točko bolj navdušene in od-
ločene iz Mozirja odnesti vse tri točke. S slabo 
igro so jim domačinke podarjale točke in po-
raz je bil neizogiben. Na koncu torej Mozirje : 
Braslovče 0:3.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
22
Šport, Kronika
OGNJENI ZUBLJI UNIČILI KOCBEKOV DOM NA KOROŠICI 
Poljska planinka petrolej zamenjala z vodo
Vpogled v zgodovino Kocbekovega doma
Po prvih podatkih znaša povzročena škoda okoli 300.000 evrov, 
člani Planinskega društva Celje - Matica so se že odločili, da se bodo 
obnove lotili takoj, ko bodo to dopuščale razmere. 
(Foto: Beno Karner/PD Celje Matica)
V noči na 21. oktober je ogenj 
zajel in do tal uničil pred kratkim 
domala popolnoma obnovljen, pri-
ljubljeni Kocbekov dom na Koroši-
ci. Poljska planinka, ki je bila tam z 
dvema otrokoma, je plastenko pe-
troleja zamenjala z vodo in vsebino 
pristavila na plinski štedilnik, da bi 
skuhala čaj. Petrolej je zagorel, ko 
pa je planinka hotela vnetljivo te-
kočino odstraniti iz objekta, se je 
najverjetneje del polil, ogenj pa za-
jel objekt.
ZIMSKA SOBA ODPRTA SKOZI 
VSE LETO
Poljska planinka, ki živi v Za-
dru, se je tega dne namenila noč 
z dvema mladoletnima sinovoma 
preživeti v zimski sobi. Dom je bil 
namreč pravkar zaprt, zimska so-
ba pa je odprta skozi vse leto. Dan 
prej se je planinka pri dolgoletni 
oskrbnici Mojci Perbil pozanimala, 
kje dobi ključe sobe, nato pa sta se 
na dan požara tudi srečali na kme-
tiji, kjer hranijo ključe. 
KO JE PLANINKA SPOZNALA 
SVOJO ZMOTO, JE BILO 
PREPOZNO
Planinci so se nato namesti-
li v sobi, mama pa je hotela sku-
hati čaj. V lonec je natočila tekoči-
no, za katero je mislila, da je voda, 
iz 20-litrske plastične posode, na 
kateri je pisalo, da gre za petrolej. 
Slednji je bil namenjen za petro-
lejsko peč, namenjeno za ogreva-
nje sobe. Ko je vsebina lonca za-
vrela, je planinka spoznala svojo 
zmoto, a je bilo prepozno. Lonec 
je poskušala odnesti ven, pri tem 
pa se je del vsebine najverjetne-
je polil po prostoru, ki je takoj za-
gorel. Planinka je sama poklicala 
na številko 112 in intervencija se 
je pričela.
Prvo kočo je na tem mestu leta 1876 postavilo Nemško-avstrijsko 
planinsko društvo. Že po petih letih delovanja je pogorela. Leto kas-
neje so zgradili novo. Po 1. svetovni vojni je nemško kočo prevzela Sa-
vinjska podružnica Slovenskega planinskega društva. Leta 1929 so ko-
čo nadzidali, obnovili in slovesno odprli avgusta 1930. Poimenovali so 
jo Kocbekov dom, v spomin na prvega načelnika Savinjske podružni-
ce SPD, ki ima velike zasluge za razvoj planinstva v Savinjski dolini. Po-
zneje so dom prezidali in povečali, preurejeni dom pa odprli 15. sep-
tembra 1935. 
Med okupacijo je kočo zasegla nemška planinska organizacija. Po 
osvoboditvi so jo prevzeli celjski planinci in jo odprli takoj po kon-
cu vojne. Planinsko društvo Celje – Matica je dom večkrat popravlja-
lo, večjo adaptacijo so opravili v letih 1969-1973. Leta 1990 so začeli 
dom postopoma posodabljati. Popolnoma novo podobo je dom dobi-
val zadnjih deset let, pred kratkim so bila zgrajena nova stranišča, na 
streho pa postavljen fotovoltaični sistem.
GASILCI BREZ VODE ZA GAŠENJE
Vsem trem obiskovalcem se je 
uspelo rešiti iz gorečega prostora 
in vse tri so s helikopterjem odpe-
ljali v UKC Ljubljana. Ogenj je 41-le-
tnico poškodoval po obrazu, vratu, 
prsnem košu in rokah, eden od si-
nov je bil lažje, drugi pa ni bil po-
škodovan. Na mesto požara je heli-
kopter prepeljal prostovoljne gasil-
ce iz Kamnika, Kamniške Bistrice 
in Luč, prav tako gorske reševalce 
iz Kamnika in Celja. Vsi pa so lahko 
požar le opazovali, saj vode za ga-
šenje niso imeli.
Benjamin Kanjir
(Fotodokumentacija PD Celje Matica)
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Zajc še enkrat državni prvak, ekipi drugi
V Velenju so izpeljali držav-
no prvenstvo za mladince do 20 
let in kakor v članski konkuren-
ci je naslov državnega prvaka os-
vojil 17-letni Timi Zajc, član SSK 
Ljubno BTC. Ekipa kluba je osvoji-
la drugo mesto. V Planici je na dr-
žavnem prvenstvu za mladince do 
18 let drugo mesto osvojil Medard 
Brezovnik, tretje Žak Mogel in četr-
to Lovro Vodušek. Tudi v tej konku-
renci je bila ekipa druga.
MLADINCI DO 18 LET
Poleg odlične trojice je bil član 
ekipe, ki je osvojila drugo mesto, 
še Jernej Presečnik. Ta je na po-
samični tekmi osvojil osmo mes-
to. Druga ljubenska ekipa je osvo-
jila četrto mesto. Sestavljali so jo 
Karlo Vodušek, na posamični tek-
mi je osvojil 17., Lenart Presečnik 
27. in Luka Robnik 28. mesto. Četr-
ti član ekipe Gorazd Završnik posa-
mič ni nastopil.
MLADINCI DO 20 LET
Poleg državnega prvaka Timija 
Zajca so se preostali člani uvrsti-
li takole: 8. Žak Mogel, 11. Medard 
Brezovnik, 14. Lovro Vodušek, 25. 
Jernej Presečnik, 30. Karlo Vodu-
šek in 37. Luka Robnik. Ekipo dr-
žavnih podprvakov so sestavljali 
Zajc, Mogel, L. Vodušek in Brezov-
nik. Druga ekipa v sestavi K. Vodu-
šek, J. Presečnik, Robnik in Gorazd 
Završnik je tekmovanje zaključila 
na petem mestu.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 23
Zahvale, Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
pomislite, kako trpela sem
in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
ob smrti naše drage žene, mame in stare mame
Ljudmile KUNST
11. 3. 1934 - 7. 10. 2017
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vašča-
nom za izrečeno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo ge. Mariji Remic in 
ge. Lučki Gostečnik za pomoč na domu, domu upokojencev Polzela in 
vsem, ki ste ji kakorkoli krajšali dneve njene bolezni. Hvala g. župniku 
za opravljen pogrebni obred, g. Grudniku za besede slovesa, pogreb-
ni službi Morana, gasilcem in pevcem. Hvala za darovane sveče, cvet-
je in za sv. maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
•	 ZGOREL	KOCBEKOV	DOM	NA	KOROŠICI
Korošica: 20. oktobra ob 18.36 je zagorel Kocbekov dom na 
Korošici. Posredovali so gasilci PGD Kamniška Bistrica, Kamnik in 
Luče ter gorski reševalci GRS Celje in Kamnik. Večino reševalcev 
in opreme je na kraj dogodka pripeljal helikopter policije. V poža-
ru so se poškodovali trije planinci, ki so bivali v domu. Slednje je 
policijski helikopter prepeljal na zdravljenje v UKC Ljubljana. Pla-
ninsko kočo je ogenj v celoti uničil.
•	 NA	POMOČ	TUDI	GASILCI
Lepa Njiva: 22. oktobra ob 11.40 so v Lepi Njivi gasilci PGD Na-
zarje nudili pomoč zgornjesavinjskim reševalcem nujne medicin-
ske pomoči pri prenosu poškodovane osebe do reševalnega vo-
zila.
•	 ZASEŽENA	DVA	AVTOMOBILA
Pretekli teden so policisti PP Mozirje pri kontroli prometa zaradi 
hujših cestno prometnih prekrškov zasegli dva osebna avtomobi-
la in zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali enega voznika 
osebnega avtomobila. Zoper vse tri kršitelje sledi obdolžilni pred-
log na Okrajno sodišče v Celju.
OBVESTILO OBČANOM
Policija v času praznikov dneva reformacije in dneva spomi-
na na mrtve pričakuje povečan promet na cestah in v bližini po-
kopališč. Policisti zato svetujejo in pozivajo občane, da kot vozni-
ki v cestnem prometu vozijo strpno, upoštevajo cestnoprometne 
predpise, predvsem omejitve hitrosti, ne vozijo pod vplivom alko-
hola oziroma drugih psihoaktivnih substanc in da so pozorni na 
povečano število pešcev na cestah. Prav tako pozivajo pešce, da 
v večernem in nočnem času na neosvetljenih delih cest upora-
bljajo odsevna telesa in hodijo po pravilni strani vozišča oziroma 
po prometnih površinah, ki so namenjene pešcem.
Ker se v času navedenih praznikov beležijo pogostejši vlomi v 
vozila, parkirana v bližini pokopališč, policisti svetujejo, da lastni-
ki v vozilih na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov, naj 
vozila zaklepajo in jih po možnosti parkirajo na osvetljenih parkir-
nih prostorih. V primeru, da pri vlomu v vozilo zalotijo storilca, naj 
se z njim ne spuščajo v konflikt, ampak si poskušajo zapomniti 
čim več njegovih podrobnosti in o dejanju takoj obvestiti policijo 
na telefonsko številko 113.
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.
                      (T. Pavček)
ZAHVALA
Poslovila se je naša draga žena, mamica in babi
Marija VRTAČNIK
1949 - 2017
Za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in be-
sede tolažbe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, 
sosedom, sodelavcem Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, 
ženskemu pevskemu zboru Univerze za tretje življenjsko obdobje, Me-
stni občini Velenje in njenemu županu, Bolnišnici Topolšica, Iniciativ-
nemu odboru za obstoj Bolnišnice Topolšica in farnemu župniku Jože-
tu Vratanarju ter vsem, ki so se od nje poslovili. 
Hvala vsem, ki ste jo cenili in imeli radi.
Vsi njeni
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
24
Za razvedrilo
PETROLEJ ZA ČAJ ALI PRAVA VODA?
Predsednik PGD Luče Boštjan Robnik v nosilih: »A je res, da nis-
te gasili Kocbekovega doma na Korošici, ker ni bilo vode?«
Tomaž Funtek, poveljnik PGD Luče: »Kakor vzameš.«
Robnik: »Kako, kakor vzameš?«
Funtek: »Voda je že bila, ampak si je nismo upali vzeti, ker nismo 
vedeli, ali je tista za čaj ali za gašenje.«
PONERESNIČNIHDOGODKIHPRESS
ČE NE VIDIŠ, NI GREH
Štefko (Anja Osovnik, levo) je na Ksaverjanskem večeru zanima-
lo, zakaj Gelca (Jasmina Jurič) svoje alkoholne zvarke, ki preprečuje-
jo vse bolezni, od AIDS-a naprej, vedno pije z zaprtimi očmi.
Gelca je imela na to zelo konkreten odgovor: »Vedno, ko ruknem 
kakšnega ta kratkega, zaprem oči, saj mi je doktor zabičal, da alko-
hola še pogledat' ne smem več.«
NAZARSKI RONDO ODPRT DVAKRAT ZA VEČKRATNO UPORABO
Ko so menda iz Savinjskih novic na Vladi RS izvedeli, da na otvo-
ritvi rondoja v Nazarjah ni bilo njihovega predstavnika, so nemudo-
ma po več mesecih poslali delegacijo na čelu z ministrom za infra-
strukturo dr. Petrom Gašperšičem (levo), nazarski občinski velja-
ki pa so povabili še svoje prvopisane goste in druga predaja rondo-
ja za varno večkratno uporabo se je zgodila. Minister in župan Matej 
Pečovnik sta si segla v roke in se dogovorila za še – za še več de-
narja in ureditev infrastrukture v Nazarjah ter vse gor do Šmartnega 
ob Dreti. Najcenejše pri vsem so menda otvoritve! 
(Fotodokumentacija PGD Luče)
(Foto: ŠS)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Najbolj brane knjige v 
Knjižnici Mozirje v oktobru
Odrasli:
Kos, Janko: Zgodbe Svetega pisma, Force, Marie: Uslišana lju-
bezen, Campbell, Anna: Vojvodova drzna odločitev, Nesbø, Jo: Žeja, 
Esposito, Chloé: Nora, Sparks, Nicholas: Po dva in dva, Hawkins, 
Paula: Pod gladino, Falcones de Sierra, Ildefonso: Morska katedra-
la, Garwood, Julie: Ko pride pomlad, Morrissey, Di: Opalna puščava, 
Hosseini, Khaled: Tek za zmajem, Dodd, Christina: Takšna, kakršna 
si, McMahon, Gladeana: Adijo, tesnoba! : priročnik za samopomoč, 
Young, William P .: Koliba.
Mladina:
Kaadan, Nadine: Harun in jasmin, O'Dell, Scott: Otok modrih delfi-
nov, Spathelf, Bärbel: Medvedek vile Dudosnedke, Černej, Anica: Hi, 
konjiček, Flisar, Evald: Alica v nori deželi, Lindgren, Astrid: Erazem 
in potepuh, Mal, Vitan: Na ranču veranda, Svetina, Peter: Usodne 
platnice, Simon, Francesca: Grozni Gašper in spodnjice, Kinney, Je-
ff: Dnevnik nabritega mulca, Svetina, Peter: Kako zorijo ježevci, Car-
roll, Lewis: Aličine dogodivščine v čudežni deželi.
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
26
Petek,
27 . oktober
ob 11.00. Pri Domu kulture Nazarje
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 11.30. Na pokopališču v Šmartnem ob Dreti
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 11.30. Pred spomenikom NOB na Rečici ob Savinji
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predstavitev tehničnih pripomočkov za gluhe 
in naglušne
Sobota,
28. oktober
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Soperga 
Slovenj Gradec (kadeti)
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Sobotne dopoldanske ustvarjalnice
ob 11.00. Hotel Plesnik, Logarska dolina
Dan odprtih vrat o Ayurvedi
Nedelja,
29. oktober
ob 10.40. Zadružni dom v Solčavi
Dobrodelni Flet'n dupoudni
Torek,
31. oktober
ob 9.00. Pred spomenikom NOB v Mozirju
Spominska svečanost ob dnevu mrtvih
Četrtek,
2. november
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Prenizko nebo
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 JAVNI	RAZPISI,	POSLOVNI	NAČRTI,	FADN,	
RAČUNOVODSTVO
EU Mozirje (uradne ure) pon. in sre. od 8. do 12. ure, osta-
lo po dogovoru. GSM: 070 611 505, E-mail: zlebnik.mojca@
gmail.com.
M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod 
Menino 1, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; 
gsm 031/533-745.
Kupim telico ali kravo za zakol, plači-
lo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim jagnjeta, težka od 20 do 33 
kg; gsm 051/651-215.
Kupim bikce mesne pasme težke od 
150 do 300 kg; gsm 069/613-055.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, odlične mesnate pasme 
za dopitanje ali zakol, Fišar; gsm 
041/619-372. 
Prodamo prašiče, težke od 100 
do 220 kg, možna dostava; gsm 
031/832-520.
Prodam pse labradorce, ugodno; 
gsm 031/453-167 , Andrej.
Prodam bikca simentalca, teža okrog 
120 kg; gsm 051/319-040.
Prodam prašiča za zakol; tel št. 58-
32-073 ali 041/906-382.
Krava, sivo rjava, čistokrvna, stara tri 
leta, težka 480 kg, prodam, cena 650 
eur; gsm 041/767-805.
Prodam dva ovna js, eden star 2 leti, 
drugi 5 mesecev; gsm 031/249-963.
Prodam prašiča za zakol; gsm 
041/354-611.
Prodam bikca sivca, 120 kg; gsm 
041/326-501.
Prodam meso polovice mlajše kra-
Zimske gume na platiščih za fiat se-
dici ali suzuki SX4; gsm 041/324-347 .
Prodam strešno opeko bobrovec, ki 
še ni bil na strehi; gsm 041/403-195.
Prodam pograd z dvema jogijema 
(90 x 200); gsm 070/438-008.
DRUGO – PODARIM
V Mozirju podarim rabljeno sobno 
kolo; gsm 031/367-212.
Podarim klubsko mizo z šipo in raču-
nalniško mizo; gsm 041/962-546.
Podarim gramofon dual in plošče; 
gsm 070/80-84-28.
DRUGO – IŠČEM
Če ima kdo za podarit ali prodat gra-
mofonske plošče; tel. št. 58-45-458.
ve, ugodno. Zakol bo konec oktobra; 
gsm 051/335-751.
Teličke simental in limuzin, težke 200 
in 250 kg, 4 komade, prodam; gsm 
051/423-440.
Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 
031/805-832.
Prodam telico lim/ck pasme in 
kostanjeve kole; gsm 031/501-250. 
DRUGO – PRODAM
Prodam gorski traktor agt 850, letnik 
2013; gsm 031/708-263.
Prodam krmni krompir, ugodno, mo-
žna dostava, prodam tudi prašiča, 
težkega okoli 100 kg, mesni tip; gsm 
031/865-456.
Krompir jedilni, neškropljen, pro-
dam; gsm 030/914-922.
Prodam zimske gume m+s 165/70 r 
14, sava eskimo, na platiščih, rablje-
ne 3 sezone; gsm 031/774-520.
Ugodno prodam hladilnik körting 84 
x 49 x 53; gsm 031/583-326.
Brezova drva za kamin in bukova 
prodam; gsm 051/302-934.
Drva, suha, bukova, metrska, ceplje-
na, možen razrez in prevoz, prodam; 
gsm 031/585-735.
Prodam pvc cisterno za vodo, 1.000 l; 
gsm 041/983-465.
Prodam novo in zapakirano meso-
reznico firty austrija; gsm 051/345-
166.
DRUGO – KUPIM
Kupim traktor 30 do 80 KS, v dobrem 
ali slabem stanju; gsm 051/203-387 .
NEPREMIČNINE 
Ugodno prodam 87 m2 veliko stano-
vanje v Mozirju; gsm 030/284-699.
Trosobno stanovanje v  Gornjem 
Gradu ugodno prodam ali menjam 
za nepremičnino; gsm 041/444-
769.
V Radmirju oddam v najem stano-
vanjsko hišo; gsm 031/567-361.
OSEBNI STIKI
Poročim dekle, ki se s staršem pre-
seli v moj urejen dom; gsm 041/552-
344.       
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017 27
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
NEKATERI IMAJO PA RES »KROMPIR«
Igra narave – tri v enem
Tri v enem: želva, sredinec in moškost (foto: Barbara Rozoničnik)
V Rovtu pod Menino pa so 
Zgornjih Potočki na njivi našli 
krompir v obliki Mikija Miške. 
Sliko nam je poslala Mojca 
Strmšnik. 
Ponudnik tržnice v Bohačevem 
toplarju v Nazarjah se je razveselil 
prav posebnega krompirja, ki pod 
različnimi zornimi koti z malo do-
mišljije predstavlja kar tri različne 
stvari: želvo, sredinca in moškost. 
Ob takšnem pridelku si lahko sa-
mo rečemo, da imajo nekateri pa 
res »krompir«. Seveda poleg krom-
pirja tržnica ob sobotah ponuja še 
druge domače dobrote. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 43, 27 . oktober 2017
28
Ljudje in dogodki, Oglasi