Leto XXIV., št. 136 UpravmStvo; Ljubliaoa, fuccuujeva ulica 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24 luseratoi oddelek: Liubliana. Puccmiieva ulica 5 — Telefon St 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto« Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije io inozemstvo: UPI S. A.. MJULANO_ Računi: za Liubljansko pokraiinc pri poštno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 iDsuuflt pnauc ? pjnmoi Postgebuhr bai bera h h Ljubljana, petek 16. junija 1944 1.— L Izhaja vsak das razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 6-Telefon St. 31-22. 31-23 31-24. Rokopisi se oe vračajo Schlacht in der Normandie strebt dem Hohepunkt zu Die deutschen Truppen behaupteten ihre SteHungen — In den ersten lo Tagen 400 Panzer und tlber ložo Flugzeuge verni chtet — 13 Kriegsschiffe und 23 Transportschiffe versenkt — 29 Kriegsschiffe und 58 Transportschiffe schwer beschadigt Aus dem Fiihrerhauptquartier, 15. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die Schlacht in der Normandie steigert sich von Tag zu Tag in ihrer Heftigkeit. Naehdem es dem Feind in den vrsten Ta-gen der Invasion darauf angekomnien war, an der Kiiste festen Fuss zu fassen, ver-suclit er nun, nach allen Seiten seinen Kriiefcenkopf zu ervveitern. Unter den Sal-ven schvverster Scliiffsgeschiitze, laufenden Luftangriffen und unter dem Einsatz neu herangefuhrter Infanterie- und Panzer-1-rafte auf beiden Seiten strebt die Schlacht ihrem Hohenpunkfc zu. Am gestrigen Tage ent\vickelten sich besonders im Raum um Tiily, Caumont und sudvvestlieh Ba Ileroy heftige Kampfe, in f>ren Verlauf zahlreiche feindliche Panzer abgeschossen wurden. Der Feind hatte besonders schvvere blutige Verluste. Unsere Truppen behaupteten uberall ihre Stellun-gen. dstlieh Caumont nahmen eigene Pan-zerverbiinde mehrere zah verteidigte Ort-schaften. Feindliche Fallschirmjager, die nordostlicli St. Lo hinter unserer Front ab-gesprungen vvaren, \vurden vernichtet. Nur im Raum vvestlich und nordlich Ste. Mere-l-'gii*e konnte der Feind geringen Gelande-gevvinn erzielen. In der vergangenen Nacht wurden durch Angriffe starker Kampffliegerverbande 14 Transportschiffe mit 101.000 BRT und 2 Zerstorer durch Bomben- und Torpedotref-fer entvveder versenkt oder schvver be-scfcadigt. Hierbei zeichnete sich eine Kampfflieger-gruppe unter Major Thomsen besonders aus. Im Verlauf eines harten Naehtgefechts unserer Marineraumboote mit einem von 5 Zcrstorern gesieherten feindlichen Kreuzer-verband siidvvestlich der Insel Jersey mirde ein Zerstorer in Brand geschossen. Ein ei-gencs Boot gin? dabei verloren. Heert kustenbatterien beschossen vor der i *rn( -Miindung einen von einem schvveren Ivreuzer und Zersterern gesicherten Lan-i: mgsverband und beschadigten den Kreu-zer sovrie einen Zerstorer. Der Ver ban d vvurde zersprengt. Vor der Nordkiiste der Halbinsel Cherbourg erzielten unsere Kiistenbatterien auf vveiteren Schiffen Tre.f-:fer. Zerstorergruppen und Sehnellboote svprden zum Abdrehen gezvvungen. Die Harte der Kampfe und die beispiel-ihaft" Haltung unserer Truppen aller Wehr-machtteile zeigt sich in den bis jetzt erzielten Erfolgszahleu. In den ersten zehn Tagen des feindlichen Invasionsangriffs baben unsere Truppen uber 400 feindliche Panzer und iiber 1000 Flugzeuge vernichtet. Nicht elngerechnet sind die zalilreichen Panzer, Geschiitze und schweren Waffen aller Art, die bei Angrif-fen von Einheiten der Kriegsmarine und der Luftwaffe gegen die feindliche Lan-dungsflotte untergingen. Insgesamt versenkten Luftwaffe, Kriegsmarine sovvie Heeres- und Marinekiisten-batterien seit Beginn der Invasion 2 Kreu-zer, 9 Zerstorer, 2 Sehnellboote, 23 Fracht-und Transportschiffe mit 131.400 BRT so-wie 12 Panzerlandungsschiffe mit 18.300 BRT. Ausserdem vvurden durch Torpedo-, Bomben- nud Artillerietreffer 2 schwere Ivreuzer, 3 vveitere Ivreuzer, 16 Zerstorer, 8 Sehnellboote, 58 Handels- und Transportschiffe mit 235.000 BRT, 2 Landungsfahr-zeuge mit 4000 BRT und 1 Dampfer mittle-rer Grosse sehner beschadigt. Die Verlnste des Feindes an Kriegs- und Landungsschif-fen durch Minentreffer erhohen diese Zah-len \vesentlich. Die blutigen Verluste der Feindes, insbe-sondere an seinen Eliteverbanden, den Luft-landedivisionen, betragen ein Vielfaches unserer eigenen. An der italienisehen Front halt der starke feindliche Druck beiderseits des Bolsena-Sees unvermindert an. Unsere schwer rin-genden Truppen leisteten auch gestern dem Feind erbitterten Widerstand, konnten je-doch schliesslich nicht verhindern, dass der Feind nach Norden Boden gewann. Erneute feindliche Angriffe nordlich und nordwest-lich des Sees wurden abgevriesen. Die Kampfe gehen weiter. Aus dem Osten \verden keine besonderen Ereignisse gemeldet. Im hohen Norden vvurden im Louhi- und Kandalakscha-Abschnitt mehrere starke Vorstosse der Bolschewisten abgewiesen. Unterseeboote versenkten im Schwarzen Meer 2 sovvjetische Kanonenboote und 1 Seeschlepper. Nordamerikanische Bomberverbande griffen gestern das Stadtgebiet von Budapest an. Durch ungarisehe und deutsche Luft-verteidigungskrafte wurden 18 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Einzelne britisehe Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben im rhei-nisch-westfa!ischen Raum. j Deutsche Kampfflugzeuge griffen Einzel-t ziele in Siidostengland an. Montgoanery pod strateškim pritiskom Berlin, 15. jun. Pod naslovom »Montgo-mery ped strateškim pritiskom, odločitev dozoreva«, je objavil »Volkiseher Bec-bachter« članek o položaju ob Normandij-ski obali. List pravi: »čeprav zadnji dnevi niso dcvedli do nikake bistvene spremembe na bojišču v Normandiji, vendar kažejo dogodki določno razvojno črto. Sovražnik je še nadalje poizkušal, da bi poglobil predmostje, a to rnu ni uspelo. Nadaljnji sovražnikovi oddelki so napadli pri Carentanu proti zapadu in pri Montebour-gu proti zapadu in severu. Tudi ti sunki so bili v glavnem brezuspešni. Na splošno je bil položaj na bojišču včeraj zjutraj šc vedno tale, kakor konec preteklega tedna. Pri tem moramo sicer pomisliti, da v teh bojih še niso sodelovale glavne sile doslej izkrcanih sovražnikovih čet. Do sedaj je šlo še vedno le za boje neke vrste cjačenih prednjih straž. Obe stranki rabita časa za razvitje razvrstitev svojih sil. šele, ko bo ta čas pretekel, se bo pričela piava bitka. Vprašanje je, kdo bo prvi napadel s svojimi glavnimi silami. Ne da bi bile odločitve obeh vrhovnih poveljništev znane, se lahko že reče, da je predvsem Montgo-mery prisiljen napasti. Nemci imajo obsežno zaledje in sijajne le deloma poškodovane oskrbovalne poti. Montgomery nima teh prednosti. S svojimi četami je stisnjen na sicer zelo dolgem, ali le 10 do 18 km širokem p:ostoru. Njegovo razvojno ozemlje je omejeno. Izogibalne možnosti v globino so zelo majhne. Ima sicer veliko množine čet, težko topništvo in težke ter posebno težke oklepnike, toda manjka mu tako rekoč zraka za dihanje. Napasti mora in sicer kar kmalu. O smereh njegovega bodočega napada pričajo sunki, ki jih ie izvršil v zadnjih dneh. Lahko se domneva, da bo udaril prav tako proti jugu kakor proti zapadu, da bi odrezal polotok m pa seveda proti severu, kjer bo skušal oblegati Cherbourg. Po možnosti bo izbral vse tri napadalne smeri.« »Volkischer Beobachter« poudarja, da Montgomery ve, da bo s tem šele pričel najtežji del svojih operacij. Pri globljem sunku proti jugu se bo oddaljil iz zaščitnega obroča težkega ladijskega topništva, ki ga je doslej tako dobro podpiralo. Toda zanj obstoja še nevarnost nemških obalnih divizij. List nadaljuje: »Ves svet ve, predvsem pa seveda vsak Mcntgomeryj°v vojak, da obalne divizije po številčni moči in oborožitvi ne dosegajo vsega tega, s čimer razpolagajo napadajoče divizije. Kljub temu pa so se že tako sijajno borile, da so imeli Angleži in Američani kar največje izgube. Dosežen nI bil niti cilj prvega invazifskega dne Berlin, 15. jun. Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Aleks Schmalfus3 javlja: Pretekel je že več kot teden od pri-četka invazije. Zaradi tega sem šel na poveljništvo nemških čet na zapadu, ki jim poveljuje maršal Gert von Rundstedt, da bi izvedel, kako tamkaj gledajo na položaj. Poudariti moram, da je vrhovni poveljnik s potekom dogodkov popolnoma zadovoljen. Z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da sovražnikove-invazijske čete nikjer niso mogle doseči določenih ciljev ter da zlasti na onem delu predmostja, kj ga drže Američani, doslej niso dosegle niti tega, kar je bilo določeno za prvi dan invazije. Vse to izhaja iz dobro ut~rneljenih izjav raznih ujetnikov. Na taktičnih zemljevidih, ki sem jih videl v glavnem povelj" ništvu, se kupičijo znaki o premikanjih sovražnika in njegovi sestavi in pa seve- poveličujejo svojo mornariško zaščitno službo. Berlin, 15. jun. Več baterij nemških dalj-nostrelnih topov ob Kanalu je obstreljevalo včeraj zjutraj Folkestone in Maisto-ne. S tem so preprečile mnogim ladjam, da bj izplule, ter uničile z vrsto težkih zadetkov velike množine oskrbovalnega materiala za invazijske čete. Močni oddelki nemških borbenih letal so v noči na torek znova napadli angloame-riško zbirališče ladij v Seinskem zalivu ter pred izlivom reke Orne. Kljub izredno močni sovražnikovi obrambi je bilo odvrženih na ladje mnogo bomb ter so nastale eksplozije in požari. Po dosedanjih poročilih so bile potopljene pri tem napadu štiri prevozne ladje z 20.000 brt ter dva rušilca. Tri nadaljnje prevozne ladje s skupno 25.000 brt so bile hudo poškodovane. Krvava žetev pred BrevlUeoin Berlin, 15. jun. V ponedeljek so Britanci in Kanadčani v jutranjih urah napadli na vzhodni obali reke Orne severni rob mesta Breville. Zaradi valovitega, močno obrašče-nega ter nepreglednega ozemlja se je posrečilo sovražnikovim četam, da so prispele tik pred nemške postojanke. Grenadirji, ki so pričakovali napad, so pustili sovražnika v neposredno bližino, tako da so jih lahko obmetavali z granatami. Istočasno so iz neposredne bližine odprli na sovražnika močan ogenj iz strojnic. Strojnice, ki so bile razpostavljene po vseh grmovih in na drevesih, so žele krvavo žetev. Ves prostor na robu mesteca je bil pokrit s padiimi Britanci in Kanadčani, ki so vsi pripadali oddelkom letalske pehote. Protinapadi pri Monte&ourgu Berlin, 15. jun. Pri Montebourgu so izvedle nemške čete odločne protinapade ter pregnale Američane iz njihovih postojank. Nemci so zbolišali svoje postojanke južno od ceste Montebourg-Quineville ter preprečili vzhodno od tod nadaljnje prodiranje Američanov po dolini Meredet. Razdejjastie v Caenu in Bayeuxu Berlin. 15. jun. Zaradi obstreljevanja težke-s»n topništva in zaradi bombniških napadov Anrtlc-Američnnov je bila porušena v Cacnu opatijska cerkev Sa:nte^Tr;nit6, k: jo je dala zgraditi ot:o»li leta 1060. Matilda Flandrska. žena Viljema Osvojevslca. Tudi opatija Sainte F.tienne v Cacnu. ki jo je kot moški samostan dal postaviti prbl;žn<> v istem času Viljem Osvojevalec. je bila tako hudo poškodovana, da je smatrati krasno zgradbo z njenim slavnim koroni za uničene. Tudi stolni kapitelj in stare cehovske hiše v Bayeuxu, nadalje romanska cerkev v Sequcville-en-Bessinu so bile popolnoma uničene. Izmišljotina Berlin. 15. jun. Trditev britanskega vojaškega vodstva, da so na invazijskem bojišču kmt o?'trcstrelke tudi nemške žene. je po ugotovitvi nemških vojaških krosov popolnoma izmišljena. V nemški voi^ci ni nikakih žena, ki bi bile ;zvežbane kot estrostreike ali ki bi se sploh borile z orožjem v roki. Darnassdtrv poziv k redu Vichy. 15. jun. Državni tajnik Darnand je izda', oddelkom, ki skrbe za red. poziv, v katerem je izjavil, da bo vlada odločno izselila poslušnost. Napačno in absurdno bi b'"lo poslušati inozemske glasove, k' pozivajo k vstaji. Mnogi, ki so sledili londonskim pozivom, so že z življenjem plačali svoje izdajstvo. Mislili Bitka v Normandiji se približuje vfhunm Nemške čete so obdržale svoje postojanke — V prvih 10 dneh ie bilo uničenih 400 oklepnikov in loco letal — 23 vojnih ladij ter 23 prevoznih ladij potoplj^nili — 23 v:jnlh ladij ter 58 prevoznih ladij težko poškodovanih Fiihrerjev glavni stan, 15. jun. Vrhov- i no poveljništvo oboroženih sil javlja: Bitka v Normandiji postaja dan za dnem bolj srdita. Sovražnik, ki je v prvih dneh i invazije stremel, da pride na obalo, pc-izkuša sedaj, da bi na vse strani razširil svoje predmostje. Med salvami najtežjih j ladijskih topov, stalnimi letalskimi napa- j di in ob uporabi na novo dovedenih pehotnih in oklopniških sil na obeh straneh, se približuje bitka svojemu višku. Včeraj so se predvsem na področja okrog Till.vja, Caumonta in južnozapate zapletene v neprespane borbe, v katerih pa so sovražnikov napad. k; ga podpirajo močne oklopnške in letalce sile. odbile in prizadejale sovražniku velike izgube. 19 so-vrržnikovih oklopn;kov smo uničili. Na Aunu%; ož;n; smo odbili m 2 mestih sovražnikove oddelke v jakosti čet Z ostalih odsekov kopnega bojišča ne javljajo nič posebnega. Na zapadnem delu Kardske ožine so naši bombniki včeraj n?.nadl; sovražn keve oklop-nke in koncentracije njegovih wil. Sovražni- kovo letalsko delovanje nr>d Karelsfco ožino je b'lo zciO živahno ter je bilo naperjeno tako proti boin; črt' kakor preti zaledju. Kakih 150 sovražnikovih letal je v pretekli noči napadlo Viipuri. Civilno prebivalstvo je utrpelo izgube. Nastala je stvarna škoda. V letalskih spopadih So sestrelili aaši lovci in topništvo 4 opazovalne balone m 36 sovražnikovih letal, in sicer 17 bojnih letal, 14 lovcev in 5 bombnikov. Med 9. in 14 junijem je sestrelilo naše le+Vcitvo skutmo 121 letai. Helsinki, 15. jun. Včerajšnje vojno poročilo pravi: Sovražnik je nadaljeval z močnimi napadi na zapadnem ter srednjem odseku Karelske ožine. Na odsekih pri Vam-melsuu ter Hivennapi so bili odbiti sovražnikovi napadi, ki jih je močno podpiralo topništvo. Najhujši boji so se bili pri Hi-venapi v smeri proti Siirannaki, kjer so naše čete odbile napade, ki so trajali ves dan, in prizadejale sovražniku velike izgube. Okrog 1000 'ooljševikov je padlo. Tudi zapadno od jezera Lenfaala so bili odbiti j vsi sovražnikovi napadi. Neka naša četa je j uničila do poslednjega moža oddelek, ki je i ftel 60 mož. Včeraj je bilo uničenih 7 težkih sovražnikovih oklopnikov. Na zapadnem odseku Aur-uške ožine je napadel sovražnik po izredno močili topniški pripravi neko naše oporišče. Bil je odbit ter je pri tem padlo približno 100 boljševikov. Na drugih odsekih Aunuške ožine so bili sovražnikovi napadalni oddelki na dveh mestih pregnani. Sovražnikov poizkus, da bi prekoračil reko Svir, se je ponesrečil. Na ostalih odsekih ni bilo nikakih važnih dogodkov. Na zapadnem odseku Karelske ožine so sestrelili naši lovci ter protiletalsko topništvo 11 sovražnih letal, in sicer 7 bombnikov ter 4 lovce. Rtsmunsko vof^t j poročilo Bukarešta, 15. jun. Včerajšnje vojno poro-čilo pravi: Ob spodnjem Dnjestru in v srednji Besa rabi j i nič posebnega. Severnega pa d no cd ,fas;ja se bijejo krajevni boji za neko višino. U Tok;o, 15. jun. Zpstoonik oorcčcvaJsfee-ga odseka japonskega glavnega stana Fj-kuda je govoril o pomenu japonskih operacij v Honanu. Japoncem ni toliko do tega. da bi si pod-rgli čungking, kskor da bi preprečili namere Američanov, ki hočejo izrabiti kitajsko bojišče kot zračno oporišče za napad proti Japonski, čas je, da spozna kitajski narod, proti kateremu ni kakor ni usmerjen ta napad, kdo je njegov pravi sovražnik. Vihovni poveljnik ameriških letalskih sil na Kitajskem, generalni major Cheu-nault, je nadzoroval ameriška letalska oporišča na vzhodnem Kitajskem ter je izjavil pri svojem pevratku v Kulming, da je japonska ofenziva v Honanu izredno močna. S tem postaja položaj za ameriško letalstvo na Kitajskem" prav tako težak, kakor je bil leta 1938, ko so Japonci zasedli Hankov in Kanton. Japonci popolnoma obvladajo položaj v bojih pred Cangčo. Tokio, 15. jun. Boji za Cangčo se bližajo naglo svojemu višku. Japonske čete so zasedle neko strateško važno višinsko postojanko pred čangšo na drugi strani reke Kaiang, istočasno pa «o na jugu mesta iz- Japonski cilji v Honanu vedle nekaj diverzivnih operacij. S tem je bil japonski obroč ekrog mesta strnjen ter je bil sovražnik popolnoma izoliran. Sovražnikovim četam v mestu ne preostane nič drugega, kakor da se predajo Japoncem ali pa bodo popolnoma uničene. Kanton, 15. jun. Kakor poročajo iz čung-kinga. so japonske čete pri napadu na mesto I.iang ob Tungtinškem jezeru vdrle skozi vzhodna vrata v mesto, ter so se v njem pričeli poulični boji. NapaiS na arsresrirko • ietaSs&o o^rJsše Sanghaj, 15. jun Neka japonska letalska formije ie izvedla včeraj preseneti ljiv napad na oporišče smerišk?Fa letalstva v Kiencvu v pokraiiri FVrien. Pri-stajališče je biio popolnoma uničeno, 10 poslopij je zgorelo. Vsa jap^n-ka letala so se vrnila na svoja oporišča. . Kienov je np.jboli izoo-+avideno ameriško letalsko nry>r:šče v čimgklrški Kitajski ter ie določeno za b^^o za ^anade na Japonsko. Japonski na-r d ns Kienov je te ameriške namere prekrižal. t ga socialni red Prcgraimtliiia tiseela Delavske gsrrtllteiMmiraisti&ic akcije Pred dnevi smo podrobno poročali o proslavi pclletnice Delavske protikomunistič-ne akcije. Danes objavljamo udarno resolucijo, ki je bila sprejeta na tem zborovanju njenih številnih sodelavcev in sctrua-nikov in se glasi: SLOVENSKIM DELOVNIM STANOVOM I Glavni odbor in sodelavci Delavske pro-tikomunističe akcije v Ljubljani, zbrani dne 12. junija 1944 na proslavi pclletnice nje;nega delovanja, ugotavljajo, da je slovensko delavstvo Ljubljanske pokrajine, zlasti ono iz Ljubljane in njene bližnje okolice, ki ga je lažnjivi komunizem smatral in proglašal za svojo hrbtenico po ogromni večini obsodilo ter zavrgio tako komunizem, kakor tudi njegov laži-poln izrodek Osvobodilno fronto. Delavci vseh petih glavnih delovnih stanov slovenskega naroda: kmečki, obrtniški trgovski, industrijski ter oni iz svobodnih in javnih poklicev so boljševiškim lažni-koin to dokazali na ožjih sestankih, na tisočerih predavanjih po tvornicah in polno zasedenih dvoranah, ni mogočnih zborovanjih, v tajnih, zares povsem svobodnih 2. Namesto framasonsko-židovskega kapitalizma lioče ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva nov, po božjih in nravnih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen gospodarski red. 3. V okviru občenarodnih, stanovskih, poklicnih in obratno občestvenih interesov hoče pravično preurediti in smotrno zavarovati pravice vseh gospodarskih panog, s tem da se ustvari pravično razmerje med delom in kapitalom. V predstavništvih posameznih stanovskih enot m naroda bodi i ji mora bit? varovana popolna enakopravnost in soodločanje delavcev in deSodajalcev. Na osnovi priznanih in pravičnih skupnih interesov naj rastejo nova socialno-gospodarska zastopstva s skrbnim vo.fVtvom in s skupno odgovor-ro«ti<> j. iptirol pravicami in istimi dolžnost-mi. Kapital naj ne bo več samem« sebi namen no človek njegov suženj. Dobrine naj služijo človeku in skupnosti! Le taka družba bo dala zadosti kruha vsem pridnim in enakopravno povezanim članom one same narodne delovne družine. Samo taka družba more izvesti obnovo na- Zor BekampSnng des Schwarzhandels Um die riicksichtslose Bekampfung des Sch\varzhandclsi sicherzustellcn. crlassc ich auf Grund der mir im Artikel 7 der Verordnung des Obcrsten Kommissars vom 10. Oktober 1943 erteilten Ermachtigung nachsitchende Aus-fiihrungsbcstimmungen: Art. 1. Schvvarzhandler und Prcistreiber sind grundsatzl'ch durch den Sondergerichtshof fiir die offentl che Sicherheit nach den fiir dicses Gercht geltcndcn Vcrschriften abzuurtcilen. Art. 2. Diese Au>fuhrungi.bcst:mmungen tre-ten mit dem 1. Juni 1944 in \Virksamkeit. Sie konnen auch auf Straffiillc die bsher noch nicht rechtskraffg enischieden sind angcvvcn-det vverden Triest. am 31. MaJ 1944. Der LeiteT der Justizabte;lung des Obcrsten Kcmrnifar > in der OpeTat;onszonc »Adriatisches Kiistenland«: Dr. Pau! Messiner, e. h. glasovanjih in anketah, z neposrednim in j ^ ^ prMtega narodneea odporom po j odločnim protibofjševi i ".im obratih in poslovalnicah. Ob porušenih cerkvah, požganih šolah, uničenih prosvetnih, sokolskih in orlovskih domovih, ob upepeljenih podjet-":'i ob zalitih rudnikih, ob razvalinah celih vasi, trgov, mest, ob uničenem narodnem premoženju in ob nedolžno preliti mučeniški krvi desettisočev najboljših sinov in hčera slovenskega naroda so se zgrozili v svojih dušah, kot en mož sledili bojnemu klicu raslega prezidenta div. generala Leona Rupnika, obsodili zločinsko početje komunizma, njegovo lažnivo Osvobodilno fronto in se strnili okrog svpie odločne Delavske protikomunistične akcije. Vsi ti tisoči delavcev in delavk so nam dali trdno oporo in ustvarili v teh usodnih dneh tako mogočno enotno delavsko gibanje, kakor ga zgodovina slovenskega naroda še ne pomni. To ie naiholiši porok za zmago nad nečloveškim az'jo.tskim komunizmom in nad mednarodnim. židovsko-fra-nasonskim, p!otokratskirn velekapitaliz-mom. Delavstvo ie jasno ugotovilo da jo brezdušni matsnjnlizem oče tako kapitalizma kakor tudi komunizma, ki sta nravno in stvarno odgovorna za razkroj človeške družbe ir r--i -vi-rho dolovanie O1*1 na S1r>-venskem. ^''o komunistična R sledn.?e nalog«4: 1, Do koren'n »v ern ■" ~ " rnecl Sl^v^nol, pa m i': "ovnimi stanovi boljševiški komarjem. , p^fav^ba proti-rr nas predvsem na- snof^arstVa To je naša naloga! Velika in j težko je! Brez nje ni rešitve ne delavcu, r« podjetniku, ne posameznim srospodar-sVim nnnogam in tudi ne slovenskemu narodu! Delavska protikomunistična akcija s svoiim glavnim odborom in s svojimi so-de^vci vabi in kliče vse: Pridružite se naši sveti borbi. strnite svoje sile z nami! Vabimo svoje hrpte in sestre po krvi in v tm^enju, delp.vke in delavce v tovarnah, obratih in uradih ki morda šo stoie ob strnit: Vstopit* ob prelomu v vrste i prot"komun!st!čnih borcev, gradite z njimi i «Ui,,->r,j zares nov, boljši in pravičnejši ;■ svet! j Po^ivsmo podjetniške sloje: PriznaHe ! v«ni oh 12. uri da konltal no potih, po ka-\ {-j-?^-?! fo hodil v židovsko-framasonskl i dTJjbi. ne moro in no sme več hodit'! Drn-j rhn ;>i n^rorl je mogoče refii*? le tako, da j fi»f" '."""<'101 krene na nova pota. bolje rade I von-> kakor pa prisiljen pa splošni narodni ! zahtevi. j Vabimo svobodne in javne ooklice: Zdru-I Site se v nrotikomunistični borbi z nami na | osnovi naznačenega programa za novi, pravičnejši gospodarsko družabni red! Obračamo se kontno na ves slovenski m -o i; Potroi naš sv^ti boj za svojega, da v«> S'ovenei združeni premagamo komuni-sf"*no-boHšev5ški nestvor v svojo korist, za obstoj, obnovo in nanredek prav v smislu i nošofra velikega gesla: Bog, stan in i narod! m .i--. <& i • Bec?rr>d. 15. jim. O bojih na otoku Braču je izvedel DNBjev balkansjB dopisnik dr. Gruber naslednje podrobnosti: V no" ko se |e na zapadu pričela invazija, je nnnadla iz 1000 Angležev in 2500 komunističnih tolovajev sestavljena in dobro oboroženi bojna skupina po silovitem topniškem obstreljevanju nem-"': a oporišča na otoku Braču. Izkrcevanje in napade so s> svojim ognjem ščitili britansk ru-šilci in posebni čolni ter številna letala. Razen tega so imeli Anr/ež mnogo vodnikov, k; poznajo napadane kraje. A podobno kakor komunistični tolovaj: so1 moral; tudi oni spoznat:, da se jih nemški alpaki lc/. c- prav t j ko mulo bo»e kakor njihovi snod-"tjc.?ask' tovariš; na ne kem bližnjem otcko. ki je bil napaden pred tremi tedni in sploh branile1 jadranskih otokov. Lovcev ni zmedla premoč sovražnikov, temveč s<> oprt-' na svoja skrbno izgrajena oporišča in 2 zaupanjem v vodstvo, ki se je š.e vselej izkazalo, vztrajali v hudih bojih, dokler naposled' sovražniku n: zmanjkalo sape in se je umaknil. Pri napadu na Frač ni b:!c zanimivo le. da je bil 'zveden istočasno kakcr invazija na zapadu, temveč naj bi verjetno pomenil tudi razbremenitev za komunistične tolpe v zapadn: Bosni, kjer se boji proti njihovemu glavnemu stanu uspešno nadaljujejo. proti t$I.7vafe£2t ¥ Bosni Beograd, 13. jun. Prostovoljski oddelki neke bosansko-hercegovske muslimanske SS-divizije so pobili nekaj dneh 1512 tolovajev, ki so se poskušali zopet uir-diti v severni Bosni. Muslimanski prostovoljci, ki so se v zadnjem četrtletju žs ponovno odlikovali pri uničevanju komunističnih tolp v svojih domačih krajih, in ki so že osvobodili široka ozemlja, so se tudi v teh bojih ponovno zelo izkazali. Med padlimi tolovaji je tudi vodja štaba ter več bataljonskih poveljnikov. PsIlio$©:šM rMzm Invazije Rouen, 14. jun. Psihološki polom invazije, ki se kaže v obnašanju francoskega prebivalstva, je eden izmed najpresenetlji-vejših pojavov te vojne, že skoraj 4 leta so se trudili Angleži in Američani, da bi pripravili francosko podtalno armado na invazijo. Zaradi brutalnih letalskih napadov v preteklih mesecih pa je nastalo med severnofrancoskim prebivalstvom popolnoma obratno razpoloženje. Danes zjutraj je izjavil zdravnik Lenoir, ki ima v Caenu zelo veliko pacientov, da je tudi poslednji degolist postal sovražnik Angležev in Američanov. * Anglosasi žanjejo sadove svojega okrutnega postopanja s prebivalstvom Evrope. Barbarsko bombardiranje brezzaščitnih mest pač ne more ojačiti s:mpatij do An-glosasov, ako je kje na našt celini še kaj takih zaslepljencev. ki pričakujejo rešitve od brezobzirnih napadalcev. Nihče se ne sme čuditi, da francosko prebivalstvo pomaga nemškim četam pri njihovi borbi proti napadalcem, pač pa se bodo morali Anglosasi sami prepričati tudi drugod, da se z brezobzirnimi poboji ne pridobiva naklonjenost. Kakor v Franciji, tako se bo sovraštvo do Angležev pokazalo povsod, kjer se bodo njihove čete hotele izkrcati. Povsod bodo naletffle na strnjeni odpor evropskih narodov. Neznosno fr^ss^s Ženeva 15 i-n V rški.h bančnih in borznih krogih živahno komentirajo izjavo finančnega ministra Morgenthaua, da ho po mnenju šefa generalnega štaba ame- Madalifste izgis&e Berlin. 15. jun. Nemške čete so przadejale na izredno težavnem gorskem ozemlju na grškoalbanskem mejnem področju pri Korča— Tcpelcne komunističnim oddelkom zelo hude •zgube V času od 5. do 10. junija ie na tem področju padlo 545 tolovajev, mnogo pa jih je bilo ujetih Zaplenjena sta bila dva proti-cklopniška topova, 12 metal granat ter večje število drugega orožja ter streliva. pBisijasaje crae Da se zavaruje brezobzirno pob ianje črne borze, izdajam na osnovi pooblastila, podeljenega mi v čl. 7. naredbe Vrhovnega kom sarja z dne 19 oktobra 1943 naslednje izvršilne določbe: Čl. 1. Čmobcrzijanci in navijalci cen se imajo soditi načeloma po posebnem sodišču za javno varnost po predp:sih. ki veljajo za to sod šče. Čl. 2. Te izvršilne določbe stopijo v veljavo s 1. junijem 1944 Uporabiti se morejo tudi za kazenske primere, ki doslej še n:so pravnomočno razsojeni. Trst. 31. maja 1944. Vodja pravosodnega oddelka Vrhovnega k orni.'.a na na operacijskem ozemlju »Jadramko primorje«: Dr. Paul Messiner, s. r. e^^esKemoa v o-otranfesta stsliustsfstvu Beograd, 15. jun. Ministrski predsednik ter notranji minister armijski general Ne-dič ie imenoval dosedanjega beograjskega okrožnega načelnika Dušana Popoviča za državnega tajnika v notranjem ministrstvu. Amnestija za prestopke v hrvatski vofsld Za«reb, 15. jun. Poglavnik je izdal splošno amnestijo za vrsto prestopkov proti določbam civilnega jn vojaškega kazenskega zakonika, k' so1 jih zagrešili pripadniki hrvatske vojske. sta tržaškega preSekta Milan, 14. jun. Iz italijanskega glavnega stana poročajo, da so tolovaji napadli tržaškega prefekta ter da je bil ranjen. Ssgabs straSassvaleev Kad SSs3d:;as3fsešto Boriin. 15 jun. Mednarodni poročevalski urad je izvedel, da ie bilo pri terorističnem napadu severnoameriških bomHniikov na Budimpešto in druge kraje na Madžarskem po prvih podatkih un'čenih najmanj 10 severnoameriških letal. riške vojske Marshalla in ostalih odločilnih vojaških činiteljev zahtevalo leto 1844 zaradi veličine svojih bojev še več denarja kakor preteklo leto. Finančna obremenitev državnega proračuna Zedinjenih držav je zavzela že sedaj obseg, o katerem ob izbruhu Rooseveltove vojne niso sanjali niti najpametnejši finančni strokovnjaki. Tudi Američanom, ki so sicer navajeni na velikanske številke, se zde stroški za vojno izredno veliki ter jih občutijo kot težko breme bodočega življenja v Apieriki. Pass'erss!icine fiir sfie Blo«ksp2rrEne Ab 16 Juii bereehtigen nur noch die von der Priifstelle IX des OKH ausgegebenen Durchlassche;ne L und Grenziibertrttscheine Siid zum Obertritt iiber die Bocksperrinie Laibach. Inhaber friiherer Scheine. vvelehe ai:ch \vei-terhin die Sperrlinie ubersehreiten miis&en, haben ihre Antrage auf Erteilung neuer Durch-lasscheine rechtze;tig (b:s spatestens 30. Juni 1944) enzureichen und z\var: •' a) Antragsteller mit dem WohnsTtz in Laibach bei ihren zustandigen Pci:'zeikorps-Po-sten; b) Antragsteller ausserha;'b Laibachs be;m BurgeTmeisteramt ihres Wohn rtes. Ein Parteienverkchr be Priifstelle IX findet nicht stitt. Die Begriindnng der Antrage ist tunlichst in deutscher Spraehe abzufasscn. Antrage auf Erneuerung von Durchlasschein sind spatestens 15 Tage vor Vcrfalistemiin einzureichen. Der D:enststellenleiter- W o 1 k y , Hauptmann P^opaistnlce za mestno zape^no Z?tj Od 16. julija dalje veljajo za prekoračenje zaporne črte okoli mesta Ljubljane samo prepustnice L in prepustnice Siid. ki jih izda Priifstelle IX des OKH. Lastniki prejšnjih dovoljenj, ki morajo tudi v bodoče prekoračiti zaporno črto. naj pravočasno vložijo prošnje za izdajo novih prepustnic (najkasneje do 30 VI. 1944), in s:ccr: a) prosilci z bivališčem v Ljubljani, pri svojih pristojnih policijskih stražnicah; b) prosilci, ki bivajo izven Ljubljane, pri žuoanstvu svojega kraja. Stranke se pri Priifstelle IX ne sprejemajo. Utemelfitev prošenj je sestaviti po možnosti v nemščini. Prošnje za obnovo propustnic je treba vložiti najmanj 15 dni pred zapadlostjo. Vodja službenega mesta: \V 6 1 k y. Hauptmann AtiHor&erons Alle Betriebe der Industrie: Eisenbahn. Post, StrafSenbahn. Sped tionsgeverbe. stadtisehe Betriebe. vvie Elektrizitatsvverk. GaBvverk und \\'asserweTk, Fuhr- oder Bauhofe deT Stadt-emeinde, StraBenreinigungspcrsonal. StraBen-bahnen, offentliche Krankenhauser, Molkereien und GroCmiihlen so\v;e Kcnservenfabriken alier Art vverden gebeten, zvvcck Bctreuung die Zahl ihreT miinnlichen Gefolgschaftsmit-gl cder iiber 18 Jahren be; der Abteilung Be-triebsarbeit des Deutschen Beraters (Provinzial-vervvaltung) Laibach. Zimmer Nr 122 zu melden. POZ2V Vsi obratj ndustrije: železnica, pošta, cestno-gradbena podjetja, špedicijske obrt., mestni obrati, kakor: elektrarna, plinarna, včdovod. pristave, gradbena skladišča mestne občine, osebje za čiščenje cest. cestne železnice, javne bolnišnice m'ckame n veliki mlin kakor tudi tvornice konzerv vsake vrste so naprošeni. da zarad skrbstva nri javijo število s\ojih moških uslužbencev nad 18 let starosti pr oddelku za obratno delo nem=kega svctovalca (Pokrajinska uprava), Ljubljana, soba št. 122. M osk« v ozadju invazije Oslo, 15. jun. Norveški mmis+er Lipoe-stad je v svojem govoru v Ejidangerju pozval svoje rojake, da se združijo v bor. bi proti boljševiški nevarnosti. Sedaj moram c- zastaviti vse sile za delo in proizvodnjo v boju proti boljševizmu in za sodelovanje z ostalimi evropskimi narodi. V svojem govoru je obeležil minister vzroke invazije. S tem v zvezi je omenil visok porast tečajev na londcnski borzi, ki predstavljajo tipično židovsko špekulacijo s krvavimi žrtvami, ki so jih židje pognali v smrt. Moskovski židje so napotili londonske in newyorške Žide. da z ognjem in meče.m iztrebijo narodne in socialne nazore v Evropi, da bi židovstvo kakor zajedalec obvladalo vse narode. Minister je končno omenil socialno delo v novi Norveški Pri njem prihaja do izkaza narodna skupnost ter je vodeno po istih osnovnih načelih, ki bodo odločilni za gradnjo nove Evrope, sloneče na soci-aini pravičnosti. WaSlstt?eet se zanima za Knd^fo Stockholm, 15. jun. Ameriški listi poročajo, da pričakujejo v New Yorku zelo važne razgovore med ameriškimi gospodarstveniki in indijskimi zastopniki o naložbi ameriškega kapitala v Indiji. Pogoj bi bilo seveda razčiščenje notranjepolitičnega položaja v Inpiji. Zaradi tega se zavzemajo ameriški finančni krogi za popuščanje Angležev napram Indijcem. • 2e opetovano smo naglašali, da se Američani smatrajo za dediče Angležev in da bodo po vojni zahtevali tako plačilo za svojo pomoč, da bi njihova plutokracija zasužnjila gospodarsko ves svet. Zdi se, da Američani tega tudi prav nič ne skrivajo, ko sredi vojne mimo svojega »zaveznika« razpravljajo o tem, kako bi si osvojili Indijo za svoje tržišče. V Londonu morajo mirno gledati to ameriško brezobzirnost ki so ji sami odprli vrata na stežaj. Značilno je, da je ameriški kapital stegnil svoje grabežljive roke najprej po Indiji, ki je osnova angleškega bogastva lr* molzna krava Velike Britanije. * Vdor na oskrbovalno pot pred Normandijo Berlin, 15. jun. Boje ob invazijski cesti opisuje mornariški in vojaški dopisnik agencije DNB Maks Kari Feldcn takole: Kar se dogaja sedaj na morju pred Normandijo in vse tja proti Angliji, preka-a po dinamiki in dra-mat ki vse. kar smo doslej vedeli na področju pomorskih vojn raznih narodov. Pred nanv je ogromno brodovje. ob boku bojne ladje, kn-žarke in rušile;, ki ščitijo oskrbovalno cesto z otoka na evropsko k opni no. Lahke nemPce pomorske cdimce. torpedni brzi čolni in zaščitne ladje se zbirajo ob robu te z morja in iz zraka tesno zavarovane poti. Takšen je položaj ob pr cctku drugega tedna invazije. Noč na nedeljo je bila med najbolj drama-tičn mi. Bili smo zopet zunaj kakor v vseh preteklih nočeh. prib'iž. li smo se skrajnemu robu naših obalnih prednjih črt Daleč nad morjem so hrumele salve z dvoinih stolpov naj-večjh boinih ladij na svetu. Vedel smo. da je pred nami nešteto brz:h čolnov pregledovalo morje in nas iskalo. Ko se je pričela prva ura novega tedna, smo bili na točki, k: so jo brzi čolni v nagli vožnji prečkali pred i5 m nutam , ter smo sklen il da bomo vdrli sovražniku v bok. S krvavimi očmi smo gledali na morje, dekier nismo opazili stotine tajinstvenih lučk, kj so sc polagoma in magično nažigale v brezkončni vrsti »Končno vendar zopet razsvet- ljena cesta«, mi je dejal nekdo na poveljniškem mostu Bila je to sovr žnikova oskrbovalna cesta, pot neskončnih ladijsk h spremljav. Na p rev ozn h in tovornih ladjah, ki so že pred kak:m; petimi al' šestimi dnevi odplule iz luk na angleški severnovzhodni obali, so stale tesno natrpane izkrcevalne čete v neprijetnem pr;čakov2nju bližnjega pogubljenja. Torpedni čolni so se zapodili proti sovražnikovim ladjam, izstrelili vanje sveja torpeda in se spet izgubili v nočni temi. ki jih sicer ni mogla zaščit'ti pred izredno občutljivimi merilnimi napravami, toda v^ai pred v'zirnimi pripravami številnih topov Petem so se znova pribl žali in normali v ladje nova torpeda. Sovražnik. ki so mu često sledili za petami, jih je mnogokrat videl Tedaj so udarile svetleče niti svetilnih izstrelkov preko morja. Stolpi z najtežjimi topovi so zatulil' da bi razbili s svojimi udarci male čolne. Ti so se stresli, toda ne srca njihovih mož. Devetkrat je morje v tej noči požrlo prevozne ladje z ljudmi in mater'lom. preden se je v daljavi zasvital dan. Tedaj smo se vrnili. Vsj čuti so bili prenapeti Nič nas ni presunilo. niti ne plavajoče žrtve nočn'h katastrof ne prazni splav; in razbitine potopljenih ladij. Z mrkimi obrazi smo gledali na vse to. kar je plavalo na sovražnikovi ce-ti in se izgubljalo na daljnem morju. Gospodarstvo = Povečana storitev nemške industrije električnih žarnic. Potrošnja električnih žarnic se je v teku vojne znatno povečala, kar veija zlasti za navadne žarnice od 15 do 40 vatov, kjer znaša povečanje potrošnje 20%. Žarnice so neobhodno potrebne ne samo za vsakdanje življenje, temveč tudi za opremo letal, podmornic, tankov in raznega vojaškega orodja. Za-jednica za proizvodnjo električnih žarnic je že pred leti izdala ukrepe, da se omogoči povečanje proizvodnje in je v ta namen predvsem odredila izredno občutno zmanjšanje raznih vrst žarnic, ki se izdelujejo. Pred to redukcijo so tvornice izdelovale (ne upoštevajoč specialne žarnice) 27.000 vrst običajnih žarnic, ki so se razlikovale po napetosti, življenjski dobi, obliki in izdelavi. Poleg tega so izdelovale veliko število specialnih žarnic in majhnih žarnic. Od 27.000 raznih vrst običajnih žarnic je po izvršenem tipiziranju ostalo le 350 vrst, ki docela zadostujejo za kritje vojno važne potrebe. To tipizi-ranje pa je na drugi strani omogočilo povečanje proizvodnje za 20%. Na drugi strani so šla prizadevanja za tem, da se s podaljšanjem življenjske dobe žarnic zmanjša potreba po novih žarnicah. Zato je biln življenjska doba običajnih žsr-nic od 15 do 40 vatov povečana od 1000 do 1500 gorilnih ur. Za tako povečrnje življenjske dobe so se merodajni čin!telji odloč li navzlic +emu. da daie žarnica življenjske dobe 1500 ur za 6% manj svetlobe. Podaljšanje življenjske dobe žarnic pa bo omogočilo, da se z isto uporabo materiala in delovne sile krije za 50% večja potreba. Podaljšana življenjska doba žarnic je bila uvedena že ob koneu leta 1942. Ker so bile od tedaj že številne stare žarnice nadomeščene z novimi, prihaja ta reforma postopno do izraza. V celoti pa se bo pokazal vpliv v dveh do treh letih, to je najkasneje do konca prihodnjega leta. Potrošniki bodo učinek reforme opazili tedaj, ko bodo nove žarnice že gorele tisoč ur in ne bodo pregorele kakor stare žarnice. = Iz hrvatskega gospodarstva. Med Hrvatsko in Nemčijo se bod«j v kratkem' pričela nova gospodarska pogajanja. Zato je zagrebška industrijska zbornica pozvala vsa zainteresirana podjetja, naj predlože želje in predloge za bližnja pogajanja. Interesenti bodo zavzeli tudi svoje stališče k vprašanju pobiranja posebne izravnalne pristojbine pri uvozu blaga iz Nemčije. — V skladu s splošnim povišanjem prevoznih tarif so bile te dni na Hrvatskem povišane prevoznine za prevoz po Dunavu med kraji na Hrvatskem za 100%. = Hrvatska klirinška bilanca v lanskem letu. Zagrebški listi so objavili podatke o klirinških plačilih na H-rvatskem, iz katerih je razvidno, da so znašala lanj klirinška izplačila za izvoženo blago 4.92 milijarde kun, klirinška vplačila za uvoženo blago pa 7.85 milijarde kun, tako da so plačila iz čistega blagovnega prometa pokazala za Hrvatsko pasivni saldo v višini 2.9 milijarde kun nasproti 2.7 milijarde kun v prejšnjem letu. Lani je odpadlo od celotnega klirinškega prometa na kliring z Nemčijo 90% (prejšnje leto 73%). Preko tega kliringa giedo tudi vsa pdačila v prometu z zasedenimi deželami. Leta 1941. je morala Hrvatska od takratnega klirinškega dolga Jugoslavije nasproti Nemčiji prevzeti 52.5 milijarde mark. Ta klirinški dclg pa je Hrvatska že v teku leta 1942. poravnala, predvsem z denarnimi pošiljkami hrvatskih delavcev v Nemčiji. Navzlic pasivni trgovinski bilanci je imela Hrvatska spričo drugih plačil ob koncu leta 1911. klirinške terjatve v višini 246 milijonov kun, naslednje leto v višini 452 milijonov kun in ob koncu lanskega leta v višini 1741 milijonov kun. V gornjih številih prihajajo do izraza le saldi iz blagovnih in finančnih plačil, medtem ko se plačila za nemško oboroženo silo na Hrvatskem vodijo na posebnih računih. Z Nemčijo je imela lani Hrvatska aktivno trgovinsko bilanco, ki je omogočila uvo-z precejšnjih količin živil iz Nemčije. Poleg tega je dobila Hrvatska v zadnjih letih od Nemčije proste devize, ki jih je potrebovala za nakup bombaža v deviznih državah. V zadnjem času se je naraščanje hrvatskih klirinških terjatev v Nemčiji ustavilo, zlasti potem ko je Nemčija za izvoz v Hrvatsko revidirala izvozne cene v skladu s. podražitvijo uvoza hrvatskega blaga. = Švicarska mornarica. Ko je Švica pred tremi leti sklenila ustanoviti si lastno mornarico, ni imela nobene ladje. Od tedaj si je nabavila 12 večjih parnikov ki pa so po večini že starejši in vozijo z 8 do 10 n-rljami na uro. Teh 12 pomikov meri 42.900 brutto registrskih ton. Dva 'ta namenjena izkliučno prevozom Mednarodnega rdečega križa, ostalih deset pa služi švicarski zunanji treovini. predvsem uvozu živil in »*-~ \r tefo] Voine 1e švicarska mornarica tz<»ubn8 eno ladin k; 'e 1e potonila leta 1943 Sedal 'e v ?viei obrežna debata o tem, ali tudi po vojni obdrži lastno mornarico. Nekate- ri predlagajo, naj bi dala Švica po vojni na inozemskih ladjedelnicah zgraditi moderne ladje, za katere bi švicarska industrija dobavljala pogrebne stroje. Drugi pa so mnenja, da švicarska mornarica po vojni ne bo vzdržala konkurence. ~ TuršM proračun. Turška velika skupščina je te dni sprejela državni proračun za leto 1944'45. Izdatki znašajo 956 milijonov. dohodki pa °01 milijon turških funtov. Proračun predvideva torej primanjkljaj v višini 55 milijonov funtov, ki bo krit z najetjem posojil. Pretežni del proračuna je namenjen državni obrambi, za kar je predviden dnevni izdatek 1.5 milijona funtov. 80% vseh dohodkov pred-stavliaio davki. = Podražitev časopisov v Atenah. Atenski dnevniki so glede na nadaljno splošno podražitev materiala in povišanja me-i postavili novo ceno za časopise in stane odslej mesečna naročnina 100.000 drahem. = Vojni stroški Anglije in Amerike. Po ugotovitvi britanskega notranjega ministra Mcrrisona je Anglija doslei potrc-š'la za. vojno 19 milijard funtov, to je dvakrat toliko, kolikor so znašali stroški prve svetovne vojne. Proračunski odbor severnoameriške reprezentančne zbornice je predložil kongresu zahtevo za kredit v višini 49 milijard dolarjev za financiranje vojnih stroškov v proračunskem letu 1944—45, ki se bo pričelo 1. julija. Skupaj z zneskom gornjih 49 milijard bodo vsi od l°ta 1940. odobreni vojni krediti dosegli 319 milijard dolarjev. = Na meji produkcijske sposobnosti. Angleški produkcijski minister Littelton je te dni izjavil, da ni več nobene možnosti, da bi Anglija mobilizirala nove delovne sile, ker so zajete že vse rezerve. Celotni angleški uvoz za civilne potrebe znaša samo še 10% uvoza v mirnem času delovni čas pa znaša 10 ur na dan. Oni prebivalci, ki še niso v neposredni civilni ali vojaški vojni službi, predstavljajo samo še 35% vsega prebivalstva. Morajo pa proizvajati vse, kar je potrebno za civilno potrošnjo. Pri tem stanju ni računati, da bi se doseglo nadaljnje povečanje proizvodnje. Ktsndm^sMifigen Abgabe von Feisch Verbraucher bekommen am Samita g. den 17. d. M., bei ihren Metzgern ie 10 dkg Rindfleisch gegen Abgabe der Abschnit-te »54. 55-Jun« der SVA in Laibach ausgegebenen Juni-Grundlebensmittelkarten. rta, Prode ja irssa Potrošniki prejmejo v soboto, 17. t. M., pri svojih mesarjih po 10 dkg govedine proti odvzemu odrezkov »št. 54. 55 Jun« junijske živilske nakaznice, zdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Se nekaj o nsessii zaseki Da bi se preprečilo še nadalje zmanjšanje obroka maščob v naši pokrajini zaradi majhnih zalog olja, je pokazala Nemčija svojo pripravljenost dati prehodno na razpolago svinjsko maščobo, in sicer v obliki soljene mesne zaseke, brez kosti in kože. Gospodinja, ki mora natančno razdeliti novi obrok masti, bi bridko občutila, če bi morala namesto« olja dodeljeno maščobo takoj porabiti in bi se ta maščoba ne dala nekaj časa držati. Temu pa ni tako, kajti tudi mesna zaseka se da ocvreti in napra-vati tako trajna. Pri pretopitvi ostane meso kot ocvirki, ki jih lahko pustiš v masti ali pa jih odcediš posebej, tako da ti ostane čista mast v loncu. Slanino je treba pred spuščanjem še posebej razrezati. Na ta način dobimo čisto mast, ki se da ohraniti in trošiti ves mesec. Uvoz prašičev-špeharjev iz Nemčije je imel za posledico novo ureditev z maščobami v naši pokrajini. Dočim so sedaj potrošniki dobivali samo jedilno olje, bodo od sedaj naprej poleg majhnega obroka olja dobivali maščobe v obliki mesne zaseke. Obrok je po količini nekoliko zvišan, kar bo doprineslo svoje, da se omogoči prehod od porabe olja na porabo svinjske masti. Obrok maščob pa je v zvezi tudi s storitvami. Kdor največ in najtežje dela, bo dobil tudi ustrezajoči dodatek, in sicer delavci pri težkih delih po 100 g, oni pri najtežjih delih pa 200 g mesne zaseke na mesec, čas in način delitve bomo objavili naknadno. Vzdrževanje sedanjega obroka svinjske masti pa je odvisno predvsem od sodelovanja kmečkega stanu v naši pokrajini, če bodo kmetje oadali vse predpisane količine mleka in obdelali vse zaukazane površine z oljaricami, če bodo tudi oddali vsa pridelana oljna semena — pri tem ne smemo pozabiti, da se dela tudi na povečanju pra-Sičjereje — in če bo šlo blago namesto na črno borzo v redno potrošnio, potem je pričakovati tudi nadaljnjega izboljšanja preskrbe z maščobami v naši pokrajini. Kroni&m * Sedemdeseti oiiiikovanee s hrastovim listom z meči. Fiihrer je podelil hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa podpolkovniku dr. Alfcnzu Konigu, poveljniku grenadirskega polka »List« kot sedemdesetemu vojaku nemške vojske. * Izbirni turnir za nemško šahovsko pr-vcnHv«. Kakor vsako leto se bo vršil na Dunaju tudi letos predturnir za veliko-nemško šahovsko prvenstvo, na katerem sodelujejo mojstri: Berghofer-Gradec, Jop-pen-Frankfurt M., Kuppe-Berlin, Wolf-Ber-lin ter Dunajčani Kaberditz, Orienten, Schwammenhofeir, Watzl in VVenzel. Turnir bo končan 17 junija. * Finski zgcd-vlrar padel na boj šču. Na severnem odseku bojišča je padel znani finski vojni zgodovinar polkovnik J. O Hannuia. Polkovnik Hannula je bil dirom sveta znan vojni zgodovinar ter je bil tudi v Nemčiji zelo cenjen. Bil je dolga leta uč'telj na finski vojni akademiji. * Smrt šran kega pisatelja. V starosti 71 let je umrl v Madridu znani španski odrski pisatelj Joaquin Alvarez Quintero. Odlikovan je bil s številnimi narodnimi priznanj i. * Nov rektor sofijske univerze. Za novega rektorja sofijske univerze je bil izvoljen dr. Siljancvski, dosedanji redni profesor civilno-piočesnega prava ter delovnega prava. Rodil se je leta 1802. v Ma-cedoniji. * Promocija 18 let po rlg^rozu. Na dunajski univerzi bodo imeli prihodnje dni nenavadno promocijo. Leta 1928. je napravil prof. Humberg Dellmour rigoroz iz germanistike in skandinavistike. Pozabil pa se je javiti k promociji, tako da ni dobil doktorskega naslova. Sedaj je prijavil svojo zahtevo po doktoratu. Promoviran bo torej IS let po rigorozu. * Velike poplave na Kitajskem. Po vesteh iz šanghaja so se na velikem področju utrgali oblaki ki so povzročili poplave. Preplavljeni sta tudi mesti Kanton Stensesiav portret pres&denta fiiv. gssssrala Lesaaa EupuHsa ki je tudi pokrovitelj razstave mojstrovih portretnih del v Jakopičevem paviljonu ter naslikan nalašč za to razstavo. Ta važna umetnostna razstava je ves čas odlično obiskana, saj nam je prav za prav šele odkrila vso dosled premalo znano in cenjeno veličino akad. slikarja prof. Mateja Sternena. Razstava je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do večera brez opoldanskega odmora. Vstopnina je 10 lir, a za šole in domobrance v skupinah pod vodstvom vzgojiteljev in častnikov je vstopnina znižana na 1 i ro za obiskovalca. Pripomniti pa moramo, da se je te ugodnosti poslu-žilo še mnogo premalo skupin, zato jih pa opominjamo, naj izkoristijo prelepo priliko za spoznanje prave umetnosti in izrednih mojstrovin. Pri obisku razstave obiskovalcem prrebno dobro služi raz~tavni katalog, ki ga dobite za 10-lir ter je v njem daljša razprava univ. prof. tir. Franceta S teleta o umetniku in njegovi umetnosti, razen tega pa tudi vsi podatki o razstavljenih delih. Zlasti pa vabimo vso našo javnost na razstavo v nedeljo 18. t. m., k0 Ob 8.30 zjutraj pride na razstavo zastopstvo občine Vrhnika s predstavniki vseh stanov in poklicev. da svojemu rojaku prof. Mateju Ste-menu pod vodstvom vrhniškega župana S. Ignaca Hrena izroče diplomo vrhniškega častnega občanstva. Bc^iii vc&f ¥ Operi (A V soboto bo v Oper- Baletn- večer v koreograf ; :cfa baleta inž Petra Golovlna. Obsegal b n?navadno zanim'v :n pri nas deloma še ne izvajan spored. Pr.'eg že dobro znanega in z velikim uspehom unr arjer.epa Dohnany-jevega »P: r -tinega pa ir'-lana«, Ki so ga plesal! r-cd cHcma sezonama, bosta na sporedu še dve velik' točki Griegova suita »Peer Gvnt« in R -velev »Bolero« V nr.s: • ln:'' vrsticah n i na kratko razložimo vs.c -:no posameznih baletov: D^hnr -"v »P"eret!n pa.ieelan« bo v letošnji izvedbi nrkolko skrajšan m v dejanju zgoščen kar bo pri pometo delu gotovo le še do večje učinkovitosti Vsebina je na kratko tale: P;erot. Pieretin ljubimec, je otožen, ker ve. da se bo moral : poročiti z bogat m Harle-k:r,(/m Zaman ga skv-ajo prijatelji-veseljaki razvedriti — zaman X -idnje ga zapuste. Pierot sluti nesrečo. Prikaže se mu Usoda. Pie-reta prih:t; k njemu, zatrjujeta si ljubezen. Ko op. zi Pierot Pieretin pajčolan. Harlckinov dar. pride do tragičnega konflikta Pierot se pre Uc,od' n gre v njenem okrlju v smrt. Ko Piereta to vidi. zgrožena zbeži Gostje, povabljen pri Harlekinu pričakujejo njegovo nevesto P ereto. da b: slavil njuno poroko Po dolgem čakanju pride P ereta vsa obupana k ne ljubljen emu ženinu kajti ljubila je Pie-rota fT r'.-k.n ona7j da "majo vsa druga dekleta pa'čo!ane. le Piereta ga nima n j0 vpraša.. kje ga je izgubila V priv du zagleda Piereta mrtvega Pierofa k; j: prinaša n;en pajčolan Z "rožena prizn« HnrVkmu resnico: da ga je pozab'la nr; mrtvemu P:erotu ter zbeži od Harlek:na ^omet k njemu Za nio n^de Harle-kin in jo skuša pregovoriti, naj bi š'a z njim. toda I^-rcta vztraja pri mrtvem ljub:mcu; na- ih Fučau. Kanton in okolica sličita velikemu jezeru. V Fučau stoji voda nad 2 metra visoko, številni predori in mostovi v pokrajinah Fukien in Kvantung so porušeni. Mnogo tisoč ljudi je izgubilo svoje domove. * H»še z židovskimi zvezdami v Budimpešti. Madžarski listi objavljajo podrobnosti o ncvih odredbah glede koncentracije budimpeštanskih Zidov. Med drugim se bodo morali židje naseliti v posebnih hišah, kj bodo označene z iumenimi zvezdami. Iz LJubljane Qdfs|a plina Z odredbo Pokrajinske uprave je od 1. t. m. zopet uvedena deseturoa oddaja plina tako, da je strankam plin pod poinim pritiskom na razpolago od 6.30 do 13. ure. od 14. do 16. ure in od 18.30 do 20.30 n e. Od 1. juniia dalje je pvav tako zopet dovoljena uporaba kopalnic ter je plin na razpolago za vse namene kot prei. Na to odredbo posebno opozarjamo, ker se mnoge stranke zmotnega mnenja, da je omejitev še v veljavi. * * * u— Po močnem večernem p šu in kratkotrajnem dežju se nebo spet vedri. V sredo dopoldne še ni kazalo, da se bo vreme tako hitro spremenilo. 2e popoldne pa so se začeli na nebu zbirati oblaki in zvečer je biln že popolnoma pooblačeno. Okoli pol 10. jc nenadno potegnil hud piš, ki pa se je v kratkem polegel. Dež je začel padati ISela v zgodnjih jutranjih urah. Naglo spremembo vremena je zabeležil tudi barometer. V ostri krivulji je padci na 762 mm, potem pa se je do jutra spet dvignil na 765 mm Najvišja temperatura v sredo čez dan if znašala 26 6° C, pte šnji dan pa nekaj manj, in sicer 25 4° C. Najnižja jutranja temperatura je bila v sredo zjutraj 10.2° C. včeraj pa 18° C. u— Ecrovnice zorijo. Kljub razmeroma hladnemu maju so začele po ljubljanskih gozdovih zoreti borovnice. Sprehajalci po Rožniku in Golovcu, še posebno tisti, ki so redno opazovali rast, vedo prav dobro., kod je treba zaviti s poti, da se lahko na-zoblješ borovnic. Seveda je sad dozorel le na najbolj prisojnih legah, v bližnjih dneh pa bodo tudi osojni kraji polni zrelih borovnic. u— Neslan kruh. Vedno pogostejše so pritožbe, da nekateri peki pečejo zelo ma'o slan. odnosno docela neslan kruh. Vse potrošnike kruha opozarjamo, da se obrok soli pekom ni popolnoma nič skrčil Za'o so vsi izgovori pekov neutemeljeni in ie v lcori-st vsakega potrošnika, da takoj prijavi kontrolnemu oddelku »Prevoda« peka ki bi nezadostno soli] kruh in seveda uganjal s preostalo soljo čmnborvmnske p~=le u— Prva sklepna produkcija G<'asbene akademije bo danes (18. VI.) ob pol 18 v veliki filharmonični dvorani. Sporedi po 6 in 3 L so občinstvu na razpolago v Matični knjigarni. Naslednja sklepna produkcija (druga) bo istotam v ponedeljek 19. t. m. u— Vedela zvočna igra »Dva Tolminka na tem in onem svetu« bo nudila poslušalcem urico prisrčnega razvedrila. Zgodba prikazuje, kako nepopustljivost dveh pristnih kraških očancev pripelje do smešnih zapletov celo v samih nebesih. Igro, ki bo deloma v narečju, bodo izvajali člani radijske igralske družine, v glavnih vlogah pa bosta sodelovala člana narodnega gledališča gg. Valo Bratina in Janez Cear. Ta oddaja je na sporedu dne 16. t. m. ob 20.15. u— V počastitev spomina umrlega Antona Plantana je Zavodu za slepe otroke poklonila gradbena družba ing. Dukič in drug znesek Lir 2.000. Za velikodušno darilo se uprava zavoda slepih cenjeni družbi najsrčnejše zahvaljuje. u— Za Društvo slepih je darovala namesto cvetja na girob mladi mamici gospe Jelici Kostič 150 lir rodbina Kavčič in Ogrinc. u— Za Društvo slepih je darovala namesto cvetja na grob prerano umrle gospe Zdenke Gspan-Košak 150 lir rodbina Kavčič. u— Lastniki naj se javijo. Na policiji imajo v shrambi dva umetna venca iz ko-rald. V sredini vencev je steklo, pod njim pa umetne reže. Venci so bili verjetno ukradeni v kakšni cerkvi, gledališču ali s kakšne grobnice. Lastnik naj se javi na upravi policije med uradnimi urami v sobi št. 44 v III. nadstropju. — Pri neki are-tiranki je policija našla več kosov razne, ga perila, zaznamovanega s črkama A. P. Doslej ni bilo mogoče dognati, čigavo je perilo. Lastnik se naj oglasi v sobi št. 50, HI. nadstropje. u— Da se tatvine na tramvajih množijo, smo že opozorili. Umestna je največja posled jo Harlekin zavrže in jo pusti samo z mrtvecem. Piereta zblazni. K njej pride dobrotna Usoda in jo vzame. Druga točka večera bo obsegala Griegovo muzikalno suito »Peer Gynt«. Bila je kom-ponirana kot scenska glasba k istoimenski Ibse-novj drami. Suita obsega dva dela. to je osem točk. ki tvorijo pestro zaporednost. V njih so za popa d en i a!avn: momenti Peer Gvntove življenjske drame. Povsod in tudi v Ljubljani so že izvajali posamezne skladbe te suite. kot plesna celota pa bo tokrat prvič izvajana pri nas. Od silno pestre in dejanja bogate vsebine drame je vzel koreograf Golovin le osnovno miselno jedro: Življenjski Peerov boj med dobrim in zlim. svetom sebičnosti, čutnosti in pohlepa ter nesebičnost; in požrtvovalne ženske ljubezni. V dram; je prikazan Peerov boj z nizom nrstične-tragičnih slik: v plesni koncepciji. kjer se opira na Griegovo lirično glasbo. pa je dobil lirično obeležje Osmero slik pokaže Peer Gvnta v dveh nasprotnih si svetovih. Ves v drami zapopadeni plemeniti ženski sivet je strnjen v plesni koncepciji v eno samo osebo: »Njo«, svet lažnivega bleska in demonskih zlih sil pa bo zastopala Zapeljivka. Vsebina: V prvi točki: »Jutranje razpoloženje« je prikazano Peerovo prebujenje in njegove slutnje o zapeljivem svetu čutnega uživanja in svobode, nevezane po dolžnost: in ljubezni Peer sledi klicom zapeljivega sveta. — V drugi točki, ki ima v suiti naslov »Asina smrt«, vidimo »Njo« in njen svet. ki žaluje za nezvestim Peerom Naslednja točka je »Ani-trin ples«: Zapeljivi svet se trudi, da bi omrežil Peera ki Se vedno bolj predtja v njegovo oblast. -»V kraljestvu gorskega kralja« je naslov četrtega r^esa. Tu se predstavi zopet svet demonskih sil in se razživi do vi3ca: Peer je popolnoma v njegovi oblasti. V »Ingridini tož- previdnost in pazljivost med vežnjo, ker so na delu zelo spretni dolgoprstneži. Josip T. iz Medvedove ulice je prijavil, da mu je bila med vožnjo na tramvaju ukradena listnica iz rdečega usnja. V njej je imel IGO lir v gotovini, esebno izkaznico, tobačno nakaznico in mesečni tramvajski listek. — Drugo tatvino je prijavil Julij R. z Gosposvetske ceste. Neznan storilec mu je odnesel iz zaklenjene sobe moško zapestno uro z radijskimi števi;kami. u— Objestna kolesark'. Policij: e bila prijavljena Ana B iz šlške. ki je Pod hribom na hodniku povozila 7 leta starega učenca Ludvika Galeta, p:i čemer se je fantek poškodoval po telesu. u— Dva vloma. Marija Kuštrinova je prijavila, da je neznan storilec "'lomil preteklo s edo v njeno barako na Poti ob železnei. Vlom se je zgodil med 10. in 11. dopoldne in se je tat splazil v no.ra-njost barake skozi okno. Odnesel je moško nikelnasto žepno uro, vredno 600 lir. — V noč-; na soboto 10. t. m. so se satovi pojavili v delavnici Pavla C. v Jenkovi ulici. Odnesli so motor znamke AEG. vreden 12.000 lir, delevno obleko (bajac), vredno 550 lir, in zračnico za kolo, vredno 200 lir. Prlicija je uvedla preiskavo. u— Gospodinjam, ki hečejo pravočasno štediti s kurivom, priporočamo, da si nabavijo aii same napravijo zaboj za kuhanje ali mrzli štedilnik. Zato si nabavite v knjigarni Tiskovne zadruge knj žico »Najnujnejše znanje v sodobnem kuhanju«, kjer najdete tudi vsa potrebna navodila za napravo in uporabo zaboja za kuhanje, v katerem kuhate brez kuriva. u— Pisalni stroj, ki ni d^l^o č isa osna-žen in naoljen, ima zelo kratko dobo življenja, ter kvalitetno dnevno hira in izgublja na vrednosti. Vsa popravila pisarniških strojev izvršuje strokovno. prec;zno in hitro specialni delavnica precizne tehnike Everest servis. Prešernova ulica 44. u— Odrasli in mladina bodo z velikim zanimanjem čitali znamenito Kiplingovo delo Džungla, ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zauruge. Knjiga je zelo primerna za darilo Z Gorenjskega Gospodinjski tečaj v Kranju. V Kranju se bo začel zopet enoletni gospodinjski tečaj, v katerem se bodo vežbale žene. in dekleta za gospodinska dela. Udeleženkam tega tečaja bodo pozneje spregledali 6 mesecev obvezne delovne službe. Obisk tečaja ustvarja pripravo za otroške negovalke in bolničarke. Sprejemni pogoji so: starost 15 do 16 let, z uspehom izdelana c-semrazredna ljudska šola ali štirje razredi srednje šoie, prav dobro obvladanje nemškega jezika ter pripadnost k Hitlerjevim mladinskim oddelkom. Vpisovanje se vrši do 30. junija. Na bojišču so padli: 27 letni Hans Zar-re iz Beljaka, 40 letni finančni prometni asistent Friderik Grabner ih nadlovec Hans Kolmitzer. V Celovcu so umrli: 35letni drvar Jožef Fleissmer. 41 letna gostilničarka Hermina Hoschovva in 231etni pomožni delavec Karel Hautz. V Grabštajnu na Koroškem je umrla 75 letna zasebnica Ana Petelinova. Pokopali so jo v četrtek na domačem pokopališču. Prve vožnje celovškega avtobusa. Na celovških ulicah se je pojavil te dni prvi avtobus, ki bo v kratkem uvrščen v redni promet. Novo vozilo pomeni znatno razbremenitev javnega prometa v koroški metropoli. Avtobus bo skrbel za zvezo med središem mesta in odročnimi predmestji. Kulturen film o Belopeških jezerih. Na Belopeških jezerih so posneli pred kratkim film, ponazarjajoč delo ženske, ki ima moža na fronti. Film je propagandnega značaja in kaže, kako v odsotnost, moških tudi ženske lahko izvršijo vse naloge, ki jih od njih zahteva ianasrji čas. Pokrajinske slike filma' so zelo uspele in žanjejo splošno pohvalo. Zastrupljenje s plinom. 511etna gospodinjska pomočnica Marija Leyrerjeva iz Celovca se je v kuhinji zastrupila s plinom tako hudo, da so jo morali prepeljati v celovško bolnišnico. Čitajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih! Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. Od časa do časa bodo policijski organi vršili nadzor, če imate še dobljeno količino petroleja. bi«, ki je peta točka, se pojavi zopet Peeru zvesti svet nesebične ljubezni in zvestobe, »Ona« s svoj;mi spremljevalkami in hrepe.u za daljnim Peerom. V šesti točki »Arabski ples« se pojavi znova čutni svet, v katerem je Peer izgubil svoj dobri »jaz« in padel na stopnjo ničvrednega človeka. V sedmi točki »Pec^ rov pevratek« iščejo »Ona« in njene spremljevalke Peera ter ga najdejo v njim protiv-nem svetu. Vname se boj med dobrimi ,n demonskimi močmi, v katerem spozna Peer goljufivo naslado čutnega sveta. S p*»močjo »Nje« zmaga v njem njegov bcljšj »jaz« — plemeniti svet. Osma zaključna točka je znana »Solvelgina pesem«. Peer in Solveig ostaneta sama in se slednj;č najdeta ter zahvalita večni Sili. ki prekali človeka v trplienju in skušnjah, da najde zopet na pravo pot. Tretja točka večera bo Ravelov »BoIero». Ta znana skladba, ki jo odlikuje nadvse svoj-ska orkestralna zgradba, je v melodičnem pogledu naravnost asketsko preprosta, saj sestoji iz ene same teme. kj se šestnajstkrat ponavlja. Toda izredno zanimivo stopnjevanje raznih instrumentov, ki vstopajo solistično ali po skupinah in vsakokrat na novo obogate isto melodijo z novo, rafin raao instrumentalno varianto, daje skladbi neko posebno dinamiko. ki vpliva sugesitivno na poslušalca in se ga s svojo rafinirano enoličnostjo, ki pa je vendarle bogata hkrati, močno dejmi. M. Ra-vel ki je bil izreden instrumentator. je kom-poniral to skladbo z namenom, da pokaže kolikšnega pomena je obvlaokinje instrumenta-cije. S tem dokaže, da ie možno ponavljati en sam šestnajstkraten motiv v nespremenjenem ritmu skoraj četrt ure. ne da bi postala skladba s tem manj zanimiva. Vsebina »Bclera«. kakor si jo je zamislil koreograf Golovin. se vrši med izvajanjem plesa bolera (ki je sicer umetno kompooiran h Trsta Pogreb tržaških žrtev sovražnega letalskega napada. Ob udeležbi velikih množic tržaškega prebivalstva je bil v torek popoldne svečan pogreb stotin žrtev brutalnega sovražnega letalskega napada preteklo soboto. Pogreb je bil na pokopališču Sv. Ane. V pokopališki rotundi so bili nešteti venci, med njimi Ducejev venec, venec Vihovnega komisarja, prefekta, tržaške cbčine itd. Ob prostoru, ki je bil določen za pogrebne svečanosti, so bili po-strojeni oddelki mestne straže, gasilcev in protiletalskih zašč tnih oddelkov. Ob osrednji pokopališki rotundi so bile položene rakve v treh dolgih vrstah. Ob krstah so bilj zbrani svojci pokojnikov. Ob 17.30 so prispeli predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti s tržaškim škofom mons. Santinom na čelu. Navzoči so bi'i številni odllčniki, njim na čelu tržaški p" efekt, nemški svetovalec dr. Hintereger. nemški svetovalec dr. Schantzhofer in '-^ški župan. Mrtvaški sprevod se je t-----1 vzdolž osrednje pokopališke poti. -b obeh straneh pa so se v gosteri šp-dirju zbrale množice prebivalstva. Poslovilne besede so spregovorili tržaški župan Pagnini, ki Je naglašal krvno žitev Trsta, k' noče umreti in ki veruje v svojo usodo, nadalje zvezni komisar in cb sklepu škof mons. Santin, ki je obsodil barbarske in vandal-ske metode sovražnih letalcev. Za tem je olagosiovil v krsta^ ležeča trupla nesrečnih žrtev, med katerimi ie bil tudi o. For-tunat s tremi brati samostana porušene cerkve Blažene Device Milosti Ko je škof Santin ob obhodu številnih rakev končal blagoslovitev, so pripeljali nova trupla ž: tev, ki so bila izkopana izpod ruševin, škcf se je pedal tudi k tem rakvam in jih blagoslovil. Sledila je počastitev žrtev po pripadnikih nemške vojske in po predstavništvu mestne straže ter gasilcev. Ko se je škof Santin vračal s pokopališča, je pristopil k neki vdovi, ki se je onesvestila cb rakvi svojega moža. Izrazil ii je tople tolažilne besede in jo zagotovil, da bo vpletel v svoje molitve tudi njenega nedolžnega moža. Trupla žrtev iz tržaške okolice so bila prepeljana na okoliška pokopališča. Znanstvena predavan/a tržaških zdravnikov. Organizacija tržaških zdravnikov priredi v juniju ciklus znanstvenih aktualnih medicinskih predavanj. Tako bo predaval v petek 16. t. m prof. dr. Pepeu. V petek 23. junija ob 19. predavajo o problemih, ki se nanašajo na klinično pomoč ranjencem ob letalskih napadih dr. de Domini, dr. K Buchberger in dr. L. Premuda. V petek 30. junija pa predavata dr. A Carabei in dr. F. Pecorari. Izbrani mladi pevci. Te dni se je sestalo v prostorih tržaškega Glasbenega lice;a razsodišče, ki je v smislu 8. natečaija za petje izbralo najboljše pevce in pevke iz vrst mladih tržaških tekmovalcev in tekmovalk. V razsodišču so biLi kot predsednik prof. V. Garulli, Pino Trost, Orest KrohnS, dr. Bruno Červenka kot pokrajinski tehnični glasbeni ravnatelj ter pokrajinski podrav-natelj prof. Hektar Zigon. Izbrani so bili sopran i stka Renata Artico, sopranis'ka I. Mioni, sopranistka Ana Ca-spani, ' opra-nistka Albina Tauzzi. bariton ist E. Mucchi-utti, baritonist M. Šfiligoj in biisist A. Zorzin. Nagrade za najlepše slike. Dne 1. julija bo v razstavnih prostorih tržaške Umetnostne galerije otverjena slikarska razstava, organizirana pod geslom »Mati«. Za tri najboljše slike so iazpisane nagrade 5000, 3000 in 2000 lir. Smrtna kosa. Dne 10. junija so umrli v Trstu 18 letni Aleksander Mucchi, Guido Bleza, 48 letni Natal Liquosi, dijak Luci-jan Pavlakovič, inž. dr. Karol Vecile, tajnik pokrajinskega gospodarskega kc-rpo-rativnega sveta v Trstu dr. Gualtiero Ru-bia, 46 letni industrijalec Gaston Brunetti, 68 letni Jožef Cappel in 34 letna Valerija Cappel, nadalje Alojzija Cergoli, Valerij Cergoli, Bianca, Laura in Bruno Cergoli, Ana Cergoli-čuček šter Ivan čuček, Jožef Grezar, 68 letni Ivan Pregari in 42 letni Armand Gattinoni. Dobrota je sirota. Franc Caravatti iz ulice Crosada 14 se je usmilil 55letne Simeone Kestič, ki se je zatekla iz Zadra v Trst. Deležna je bila prisrčne gostoljub-nasti. Pri Caravattijevih je spala in bila deloma pri njih tudi na hrani. Toda tudi Caravatti je spoznal, da je dobrota sirota. Kestičeva je nekega dne izginila ne da bi se mu bila zahvalila. Z njo vred pa tudi listnica s 60 lirami gotovine ter z živilskimi in tobačnimi nakaznicami. Na policiji je Kestičeva zatrjevala, da je bilo v listnici samo 45 lir ter da ni ukradla živilskih in tobačnih nakaznic. Pač pa je priznala, da je odnesla Caravattiju rjuho, ki jo je prodala neki kmetici za 120 lir. Zarovarjala se bo pred sodiščem. ples. ki pa je pcnarodel. Op.koreografa) in je konflikt dveh španskih zaljubljenih parov, ki se srečata med plesom, se med seboj izzivata dokler ne vzklpi ljubosumnost, kj privede do prepirov sredi plesnega vrveža, do dejanjskih spopadov in. z vmešavanjem plesnega zbora, do tragičnega konca — smrtnega sunka z nožem. Solisti plesnega večera bodo: v Dohnanvjevem »Pieretinem pajčolanu« isti ka kor predlanskim: Piereta — Bravničarjev a, Pierot — Pogačar. Harlekin — Kirbos, Usoda — Polik Razen teh glavnih solistov sodelujejo kot veseljaki še: Japljeva, Vrtačnikova, šusteršlčeva in Buhova. V Griegovem »Peer Gyntu« bodo plesali glavne partije: Peera — Kirbos, »Njo« — Lidija VVislakova, novo angaž:rana članica opernega baleta, ki bo po večletnem odmoru zopet nastopila. Zapeljivko — Japljeva, manjše solistične vloge pa: Vrtačnikova. Dadičeva, Petanova, Pogačar. V Ravelovem »Boleru« bodo solisti: Japljeva, Bravničarjeva. Kirbos ln Pogačar. Načrte za kostume je napravila Jela Vilfanova. »Pieretin pajčolan« je bil pied dvema letoma njeno prvo gledališko delo. Novi so načrti za »Peer Gynta« in »Bclero«. Odveč bi bilo opozarjati na zanimivo koreografijo Golovina, ki deluje pri našem gledališču že mnogo let in nam je v tem času postavil lepo število pomembnih in tehtnih plesov na oder. Nov: dve točkj zahtevata — tako v vsebinskem kakor v zunanjetehničnem pogledu — veliko znanja, inteligence, čustva. :n-tuitivnosti in invencioznosti. Z njim: nam poklanja Golovin nov plod svojega dolgoletnega izkustva in prav bi bilo, da bi ga sprejela javnost tako. kakor j? bo dan: Z ljubeznijo do naše umetnosti in naših plesalcev Večer bo dirigiral Dcmctrij Zebre. Maša SI. dola v predmestju Za to književno delo je vsak dan večja zanimanje.- Sicer je te prigode prenekateri bral že v našem podlistku, zato pa tem rajši voBikdo nabavi te stori je v lepo opremljeni. zaokroženi in izvirno ilustrirani celoti kot knjiga. Kakor že rečeno, je knjiga deležna mnogo več kot tamo priznanja. Povedati pa je treba, da obsegajo mailona tretj.no vsega dela črtice, ki so oočinstvu še nepoznane. Tri od črtic se iz živalskega življenja med nj:mi dve, o srni in medvedu, ki jima je domovina proslula Velika Gora, s svojimi obsežnimi gozdovi, katerih deviško krasoto spis poveličuje. Nadaljnje novelete obravnavajo tezo, da ni sploh v nobenem človeškem bitju neomejene, popolne zavrženosti, da stoprocentnega zla sploh ni. In če še tako pokvarjen ali zloben pa tudi prvobiten in preprost, trohica dobrote pa tudi plemenitost vendar le gorita v vsakem srcu- V črtici »Strah« ti postane ob kretnji vagabunda, ki odpušča svojemu sovražniku žalitev, morda topleje v prsih. Tudi nerodni Ciči se presenetljivo oddolži Nacetu, znanemu rajnkemu »Totenbiitu« za res ganljivo svojo preproščino. In spet bo nemara marsikdo spoznal potepenoa Goloba iz Ribnice, znanega mojstra sprido ur, ki se je pred leti zatekei tudi v Ljubljano, kjer se je menda v zaporu ubil. V kramljanju z rajnkim univ. prof. dr. Prijateljem je naslikan človek, ki ga kot ljubeznivega in duhovitega pripovedovalca ni moči pozabiti. In Š3 marsikaj zanimivega je v tej knjigi. Kakor pa čujemo, je te posebne knjige samo še po nekaj izvodov v vsaki knjigarni na razpolago, slej ko prej zaradi nezanesljivih denarnih razmer. Prav teko .ie na trgu samo še par izvedov knjige »Znanci« istega avtorja, ki je izš'a pred leti, a je bila do dveh tucatov v nekaj mesecih razgrabljena. Zanimivo je tudi, da je avtorjev najmlajši brat Arnošt Adamič nap sal Soli v predmestju nekak epilog, kako je bilo namreč 25 let poeneje v isti hiši. V »Dcmovini« so pred nekaj tedni izšli št;rje njegovi podlistki s temo: Vsak doživlja mladost po svoje, a vsi siično. Slika je ista, le okvir je drugačen. P. *. &e:e!mica KOLEDAR: Petek, 16. junija: Jošt. O A iN A SNI F, PRIREDITVE; Kino Matica: Potovanje v preteklost. Kino Sloga: Moji štirje m'adi. Kino Union: Marija Suart. Kino Moste: Kora Terry. Prva sklepna produkcija G'a«bene aka-deije ob 17.30 v veliki Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta št. 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komotar, Vič. Tržaška cesta. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 16. junija: zaprto. Sobota, 17. junija ob 18.: Nevesta s krono. Red Sobota. * A. Strtndberg: »Nevesta s krono«. Pravljična igra v petih slikah, katerih dejanje se vrši na švedskem v Dalarnu. v bližini Siljanskega jezera. Dedno sovraštvo dveh kmečkih rodbin, katerih potomca se ljubita, je vzrok za zločin, ki ga zagreši nevesta, da bi rešila svoj rodbinski ponos in pravico do poročne krone. V glavnih vlogah: Jan. šaričeva, Danilova. Korošec in Rakarieva. Režiser: C. Debevec. Scena: V. Skrušny. Seri bo: »Kozarec vode«. V lahkotni, francoskega ša"ma in duhovitih besednih dvobojev polni komediji .ie prikazal dramatik Scribe k't smejoč filozof udarnost prislovice. kjer se bonijeta dve sili, zmaga — tretja. TT — vojvo-dinje MalbourouThške in grofa Bolirgbro-ka — odnese zmago par zaljubljencev. Igrivost dejanja, izvrstne vlege in spretno zgrajeno dejanje, polno nerr'č"kova-nih obratov, t"^-*-'- '-^med^o. ki se dodaja v dvornem okoliu anglešk? kralvce Ane. Režiser: prof. O. šest. — Op°z»rjamo, da bo premiera v ned«Iio izven abonmaja. OPERA Petek, 16. junija: zaprto (generrlka). Sobota, 17. junija ob 18.: Baletni večer. Premiera. Red I. * Uprizoritev baletnega večera, k: oblega tri dele, bo jutri v soboto za —d Prvi. Vsebuje: 1. skrajšani in zgošč?ni balet Dohn&nija Ernesta »Pieretin n°-čclan« z Bravnicarjevo, p-gač^ri'"^' ir Kiirbosom v glavnih vlogah, 2. Griegovo suito »Peer Gvnt«, ki obsega osem plesnih t^č1«: kot vsebinsko zaključeno enoto z \Visiakovo, Japljevo in Kiirbosom v glavnih vlogah ter 3. Ravelc-v »Bolero« z Bravničarjevo, Japljevo, Kiirbosom in Pogačar jem kot solisti. Sodeloval bo celokupni balet in baletni naraščaj. Koreografija je inž. Golovina. Dirigent: D. 2ebre. Načrti za kostume: J. Vilfanova. Gounodov »Faust« s čudnom v naslovni In Heybalovo v glavni ženski partiji bo Izvajan v nedeljo izven abonmaja, ob 18. Oddajniska skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA Petek, 16. junija 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nem ščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.: Mali orkester vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Operetna glasba — Radijski orkester vodi dirigent D. M. Sijanec. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena med igra 17.30—18.: Kmečki trio. 18.45— 19.: Iz našega leposlovja — Matičič Ivan: Dom v samoti. 19.—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila ▼ slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20: Prenos državnega sporeda: prečitan bo članek ministra dr. G6bbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: »Dva Tolminca na tem in onem svetu« — zvočna igra, po istoimenski noveli I. Šorlija priredil J. Moder, sodelujejo člani Nar gledališča in člani radijske igralske druž'ne. vodi ing. Pengov. 21.15—22.: Richard Strauss: Alpska simfonija. 22.—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.: Glasba za lahko noč. Bolničarsko-samarijanski tečaj Rdečega križa V sredo ob 18. uri so napolnili glavno magi-stratno dvorano in njeno galerijo idealni mladi 1 udje. ki hočejo svoje moči posvetiti nesebični in požrtvovalni pomoči bližnjemu v nesreči in trpHenju. zlasti se pa žrtvovat," za pomoč ob letalskih napadih. Sporazumno z vodstvom mi>tno zdravstvene protiletalske službe je predsednik Slovenskega Rdečega kri/a dr. Oton Iettich otvoril. nov bolničarsko-samarijanski tečaj, ki se je v a n j prijavilo 198 go-spodičen jn gospodov, pri tem pa je značilno, tla je v tem tečaju več molkih kakor žensk, ri>eitem ko jc bilo v takih tečajih pred leti tudi po petkrat toliko žensk kakor moskh. V navzočnost; mestnega fizika dr. AJavricija Rusa kot izkušenega vodja tečajev je predsednik dr. Fettich razložil udeležencem namen in prjmKi Rdečega križa, ki je pred sedanjo vojno deloval v 62 državah vseh kontinentov ter je sedaj v njem okrog 19 m 11 i j o n o v odraslih članov. Ta mogočni organizacija požrtvovalnost-' deluje že tri četrt stoletja v miru in vojni ter je prinesla trpečemu človeštvu orjromne koristi. Ko je 24. j' mi ia 1854 r.b!eža'o na krvavih j-oljanah bojišča pri Solferinu 40.000 ranjen-ecv in umirajočih ;e plemen't; švicarski rodoljub Henrik Dunint. ker n: bilo niko-g-r. ki b' nesrečnem tisočem trpečih pomagal, spoznal potrebo z\ u-tanovtev prostovoljr'h pomožnih društev za pomoč ron juncem n bolnikom v vojni. Njegova drobna knjižica »Spomin na Solfcrinr« je pretre.-la ves civilizirani svet. Na r jc^rv o pobudo je bila skl cana prva mednarodna konferenca v Ženevi jn 22. junija letu- Ho 80 1 e t, ko je v Ženevi 12 držav podpisala znane ženevsko konvencijo ki jo upravičena smatram;/ z.i ustanovno listino Rdečega križa. V mirnih e a « : h daje Rdeči križ ljudstvu prvo pmmoč ob ve'ik;h o' -'mentamih ne-z-nenju mednarodnega sovraštva. Slovenski Rdeči križ poznate vsii. kj ste imeli ali imate svojce v vojnem ujetništvu, v internaciji. v nedostopnem inozemstvu ter se poslužujete njegove ustanove, da dopisujete s svojimi dragimi, jim pošiljate pakete, iščete pogrešane in pomagate tist:m. ki se vračajo v svojo domovino. Dandanes je pa ena najpomembnejših nalog R dečega križa pomoč pri protiletalski zaščiti. V tem pogledu sc Ljubljana žal do zadnjega časa ni prav zavedala svoje d ml ž n ost i. Sanjali smo o tem. da nam bodo vojne grozote trajno prihranjene, vendar pa je bil naš optimizem prevelik B!ižnj; napadi so nam odprli oči. zato sc pa moramo za težke dogodke, k; nam morda ne bodo prihranjeni, pripraviti o pravem č a s u. V ta namen Rdeči krž sedaj otvarja nov bolničarsko-samarijanski tečaj. V tej smeri ie Rdeči križ mnogo storil že pred sedanjo vojno. Od začetka delovanja Rdečega križa pri nas do konca leta 1939. jc brlo v njegovih samarijanskih in bolničarski h tečajih izvežbanih nad 4000 ceh Med italijansko okupacijo je pa žal razpadla požrtvovalne delujoča bolničarska organizacija, ki io Rd-č; križ sedaj oživlja ter računa, da bodo ud'ie>cnci tečaja njeni p orrrji. Udeleženci bodo v rednih dnevnih predavani v teku dveh mesecev pridobili potrebno znanje za prvo nomoč bližnjemu v nesreči. Zdravniki jih bodo poučevali v anatomiji. fiz:o!c*»ij\ higieni predvsem pa jih bodo usposobili za prv o pomoč ob nesrečah in nezgodah :n za negovanje bolnikov. Od udeležencev pa Rdečj krž zahteva, da v ta tečaj prineso t:<-to moralno pripravljenost, tisto milosrčnost in nesebično dobrotljivcst. ki jo je pokazal usmiljeni Samarijan ko ni šel mimo nesrečneža. kakor je šel mimo duhoven in levit, temveč se mu je bednik zasmilil ter mu je pomagal. Ob času bojev, grozot in sovraštva naj se udeleženci "/kažejo kot polnovredni ljudje z dobroti i i v'm srcem in radodarno roko. kot možje in žene. ki čutijo STČno notrebo. da pomagajo sočloveku v bedi in neteči Zavedajo naj se svoje vzvišene službe z vso resnostjo in vestnostjo, prav tako pa tud' z najstrožjo objektivnostjo in nepristranostjo. zlesti pa posvetite s'užb: vso tisto gorečnost, kj ne čaka v nesreči na poziv in poklic, temveč sama priskoči z srčne potTebe na pomoč, kjer koli vidi bedo in nesrečo. Kdor teh lastnosti nima, naj ostane doma. saj je služba Rdečega križa težka 'n odgovorna pa tudi sveta stvar Ljubljana, 15. junija. Kolesarstvo je v polnem razmahu. Kake: v prejšniih časih se pojavljajo razne nevšečnosti. Mod njimi jc za kolesarje naj-neprijetnejše. da so na delu spretni tatovi, ki izrabijo priložnost in odneljejo kolo. Boij 'kakor kolesa Rima privlačuje tatove pnevmatika Zgodbo se je že. da je tat ukradel kolo ali trioikel, ga odpeljal na samotno me=?to, snel nlašče in zračnice, morda še sedlo, kolo pustil tam. pnevmatiko pa med potjo naglo prodal. Prav te oni razpravljajo pred sodiščem o krivdi za tako tatvino. Kolesarski tatovi so spretni. Težko jim je priti do živega. Okradenci le redko lahko računajo na odškodnino, čeprav bi pa oblasti imele srečo in bi tatu izsledile, je v večini primerov, ko so kolesa prodana že drugim interesentom, malo verjetno, Ca bi oškodovanci dobili povrnjeno škodo. Večina tatov nima nobenega premoženja. Za-, to je pirva zapoved za vse kolesarje, da pazijo na kolo. dokler ga še imajo. Tudi v primeru, da bi dobili odškodnino, bi si težko nabavili novo kolo. ker jih skoro ni več naprodaj. Kolesarji so pogosto zelo lahkomiselni. Gredo po opravkih in puste nezaklenjeno in nenadzorovano kolo. Zadostuje le kratek hip in škoda je nepopravljiva. Tatovi, ki so se posvetili kraji koles, čakajo že na c.estah in takoj izrabijo oriložno-st. Zato nikoli no puščajte koles brez nadzorstva, še celo pa ne nesklenjenih. če imate kje opravek, kole prislonite tako. da ga lahko vodno vidite, če vam je to nemogoče, ga zauppjte znani osebi. Prejšnje čase so se že dobro uvedli m t'srn. ored sodiščem in drugod shranjevale! koles, ki so za malenkostno cdšodEino prevzeli kolo v varstvo. dokler je imel lastnik opravka kje v biižni. Dobro bi bilo. če bi se ta služba se-daj obnovila Nekaj moških bi tako ">ahko zaslužilo vsakdanji kruh. kolesarjem pa bi bila z p malenkostno odškodnino odvzeta skrb za kolo. Ker je pri današnjem povpraševanju po kolesih zelo verjetno, da opravljajo tatovi ukradena kolesa preko blečne zapore. hi bilo krr istn.o. da bi se na vseh r,ro. hodih noostiilo nadzorstvo nad kolesi. teez nadzorstva Vsak, kdor gre preko bloka, naj se legitimira, ali je lastnik kolesa. Naš opomin pred kolesarskimi tatovi je utemeljen po velikem številu prijav, ki jih je prijela o kolesarskih tatvinah zadnje dni ljubljanska policija. Nekaj teh tatvin smo že objavili. V zadnjem tednu so bile prijavljene še naslednje tatvine: Jože ž., sluga tvrdke Mayer v Wolfovi ulici je prijavil, da mu je neznan storilec ukradel obrabljeno moško kolo znamke >■ Aga«, tov. št. 610.917. vredno 2000 lir. Zasebni uradnik Bojan C. .je prišel ob svoje kolo že v decembru lani. ko mu ga je nekdo odpeljal z dvorišča pokrajinske uprave, kjer ga je pustil nezaklenjenega. Kolo je vredno 4000 lir. Bilo je skoro novo, sivo pleskano, znamke »Renova« s tov. št. 6082. Uradniku mestnega poglavarstva Alojziju V. je tat odpeljal kolo izpred gostilne Fon na Dunajski cesti, kjer ga je pustil pol ure brez nadzorstva. Kolo ie vredno 3000 lir, je črno pleskano in ima blatnike kromirane. Znamka kolesa je »Miele«, ima tov. štev. 511.283. Prejšnjo sredo ob 10. je bilo v Beethovnovi ulici odpeljano kolo Leopoldu K. Kolo je črno pleskano, znamke >.Diana« s tov. številko 142 571. V sredo 7. t. m. sta bili ukradeni še dve kolesi. Okoli 20. je neznan storilec odpeljal kolo, last Franca A., izpred hiše številka 4 v Tavčarjevi ulici Kolo je modro pleskano, znamke »Adria« s tov7, številko 5324. Ob istem času je bilo ukradeno kolo na Novem trgu št. 2. Oškodovan ie Franc V. Njegovo kolo ie zeleno obeska no. znamke »Puch« z evidenčno štev. 1454 V petek je bilo ukradeno kolo na škodo Dušana L. na Pogača!j«vem trgu. Tatvina se je zgodila ob 17. Kolo je črno pleskano. znamke »Jugostezir« s tov. št"v. 4 300.320. Razen koles zginjajo tudi pnevmatike. Oškodovanec K. R. ie prijavil, da so mu neznani tatovi odnesli s podstrešja 4 plašče in 4 zračnice za kolo-. Lastnik zaprtih prostorov, ki iih z enostavnim orodjem ni možno nasilno odpreti, mora zagotoviti možnost takojšnjega dostopa v slučaju nevarnosti, najbolje tako, da hrani ključ oseba, ki je vedno v bližini. SPOR T Paberki Nogometaši si krajšajo čas Ko se jc v Kodanju zaradi letalskega alarma zavlekel začetek neke nogometne tekme, so nekateri spretni igralci preganjali množici gledalcev. ki jih je bilo več ko 10.000. čas s. tem. da so se kazali kot žcnglcrji z žogo Največji uspeh med njimi je 'mel neki Niclsen. ki je kar v v.sakdanji obleki, s novršnikom in vso opremo za sprehod uganjal prave umetmje z žogo na glavi. Mož je 450krat zaporedoma ujel žogo na glavo, kar je morda celo nov svetovni rekord ki ga na do sedaj nihče ni beležil Vsak poznavalce te igre pa tako- dobro ve. da jc obvladanje žoge z.glavo za nogometaša velikega pomena Gundar Haegj* da,je izjave Švedski svetovni rekorder na tekal ščih Gundar Haegg ie nedavno izjavil zastopniken domačega tiska da jc njegova najbolj vroča žepa. da bi v svojem žvljenju lahko vsaj enkrat starta! pri olimpijskih igrah. »Dosegel sem dolgo vrsto najrazličnejših svetovnih rekordov.«- tako je dejal, »toda vsi skupaj n:so vredni toliko, kolikor bi me razveselila ena s 'rrm climp:jrka kolajna.« Kakor kaže. sc je začel torej ta tekač, ki je bil že v velikj nevarnosti. da bo zašel v profesionalne vode. zelo zanimati za najvišje nagrade, ki so namenjene samo čistim amaterjem v športu. Novi mož na Finskem K den vodilnih finskih listov poklanja vsako leto za najboljši športni uspeh zlate kolajne. Za lansko sezeno je bilo tc odllcovanje priznano tekaču na dolge proge Vilju Heinu. k' je na 10.000 m dolgi progi s časom 30:15.2 dosegel najboljšo znamko, ki je bila lani sp'oh dosežena v Evrop;. Poznavalci pravijo, da jc lleino šele v Tazvoju in bo verjetno letos še izboljša! formo in čase. V ta namen ga nameravajo njegovi prijatelji še letos srustiti v borbo z rojakom in svetovnim rekorderjem Taistem Mački jem. Prvi letošnji atletski Izidi Lahkostlctska sezona sc letos ne moTe prav razgibati in zato smo šc posebno \eseli, kadar tu in tam zasledimo kakšno vest, po kateri lahko sklepamo, da sedanji časi kljub vsej trdoti n'ti »kraljici športa« ne bedo zadali usodnega udarca. Tako beremo, da so se na enem prvih mitingov merili med seboj najboljši atleti v Budimpešti ter dosegi' nekaj kar dobrih izidov. Časi 10.9 na 100 m, 1:56.4 na 800 m m 8:54.5 na 3000 m so za peto leto vojne in začetek sezone več ko laskavi. Na istem mitingu So se uveljavili tudi metalci, ki so s kroglo prišli do 14.21 m, s kladivom do 50.01 m in z diskom do 46 80 m. Oni dan so se na tekmovanju zhr~.li tudi nekateri italijanski atleti in poskusili prvič svojo srečo v letošnji sezoni. Doseženi ca vi siccr niso presenetljivi, so pa vendar za trenutne razmere skoraj vredni občudovanja. Tako je Patcrlini dosegel na 400 m čas 50 4. Fra-scati na 800m 1:56. Facchini na 110 m z zaprekami 15.2 itd. Svetovni rekorder Consolini je zalučal disk 50.69 m daleč. V Parizu so se pred kratkim predstavili francoski tekači za srednje proge, da bi zrušili nekatere rekorde, kar pa j:m žal ni uspe'o. čeprav so obenem pokazali, da ves ta čas niso držali križem rok. časa 48.5 na 400 m ali 1:51.8 na 800 m kažeta, da so z vso resnostjo na delu kar velja posebno za slednjega (Har-scnne). ki je bil samo za desetinko sekunde slabši od veljavnega državnega rekorda še zmerom nepremaganeg: Sere Martina. Znani Pujazon je tekel 3000 m 8:26.7, kar je tudi samo za sekundo slabše od njegovega lastnega državnega rekorda Tretjina Dancev se bavi s športom Statistike iz leta 1P43 kažejo, da jc lan: na Danskem 469.000 .ktivnih športnikov gojilo 20 športnih pano« Naj\ečj: del športirkov se je posvečal g'mnas.ik: al: Ho vadb'. H sicer 155.000 kar pomeni, da ie b i vsak deseti Danec od 15 do 40. leta — nc glede na spol — član katerega koli telovadnega društva V pet h letih je članstvo teh dmštev narasle na 10%. Nogometna zveza šteje 95.000 aktivnih članov, to je za 6 % več kakor pred tremi leti. Rokomet je gojilo 59.000. strelske športe pa 29.000 aktivnih članov. V plavanju se jc udejstvovalo 19 000 ljudi, pr tenisu pa skoraj 40.000 Če bi prišteli še vse one. kj se morda aktivni ne bavijo več s športom, pa vendar kot bivši športnik' z navdušenjem spremljajo in podprejo delo v športu *edaj lahko mirno trdimo, da je najmanj tretjina vsega prebivalstva na Danskem tesno povezanega s tem pok tv to m. * V tekmovanju za nogometno prvenstvo hrvatskega Zagreba je bila v nedeljo r.a sporedu najvažnejša tekma, in sicer med Gra djanskim in Concordijo »Purgerji« so zmagali tesno z 1:0 ter si za letes žr dokončno osvojili prvo mesto ;n naslov prvaka Z:grcba. Izidi madžarskega pd: rlnega tekmovanja so bili zadnjo nedeljo: Ujpcst—Gamm.; 3:2, Kclošvar—Dorog 4:3. Csepel—Novi Sad 3:2. Ferencv-aros TK—Dimavag 1:0. MALI OGLASI Kdor Išče službo plača za vsako oesedo L —JO, za dri. to prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. - Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L i._ za vse druge oglase L -*j6G za besedo. za drž. to prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—■ Službe išče 1JKEZPOSELN1 gospod išče zaposlitev. Moder Trstenjakova 1 I-14697-1 Šluibodobi POSTREŽNICO 4kr:it po 3 ure n.i teden sprejmem. Pl.ča 200 lir mesečno brez hr.-ne Naslov v 03I. odd. Jutra. 14681-la HUZERKO izurjeno in dobrega briv. sk'-ga pomočniki, sprejme salon Navlnšek. 14683-1 a POSTREŽNICO za pop^Idm. iščem za t/koj Naslov v ogl. "dd. Jutra 14685-la SLUŽKINJO mlajšo, pridno ln pošte, no sprejme mala družina v središču LJubljane. PI.1Č1 m hrana do-b-.i. Naslov v ogl odd. Jutra. 14686 la kuharica s spričevali, samostojni, čista in zdrava ter povsem zanesljiva, dobi «lUžbo Vi koj v meščanski družini 5 odr^sl'h oseb. Plača zelo dobra. Naslov v orI udd. Jutra. 14675-la FRIZERKO sprejme salon Ve*l Jo*e, Sv. Petra cesta 44. Dogovor od 1 do 3. vsaki d n. 14717-la SLUŽKINJO zj vpa dela. sprejmem ta-k"j proti dobri plači. Na-slov v ogl odd. JutTa. 14737-lfl POSTREŽNICO za popoldrnske ure, sprejme proti dobremu honorarju 3-članski družina. Predstaviti s p od 10. do 13 ure. Tr.včnrjeva 2 TTT d<-sr.o. 1474? In 2 PREPROGI manjšSi. volneni, lepa vzorca, po ugodni ceni naprodaj Naslov v ogl odd. Jutra. 14616^ RJUHE in kapne. ter kompletno posteljno garnituro, izvrstno ohr-iiJ-.-no. po ugedni ceni prodam Na-siov v ogl. odd. Jutra. 14615-6 TRGOV. NASTAVKE steklene. lesene, dolžina enega 2 50 m, er.eg 1 m in 1 omarica v kvadrnt okrog Va m. ugodno naprodaj . Naslov v ogl. odd Jutra 14678 6 OTROČKI VOZIČEK predvojni materijah pro-dam z-i 1500 lir Videm-ska žt. 9 14587-6 RADIOAPARAT 5-cevni. nov. proda Stin ko Karlovšek. Knafljeva 8 (preje Dvofakovn). 12577-6 BLAGO z« moške sr. jce in za 2 moški obleki, prodam. Kopitarjeva 1 Debelj:ik. 14673-6 3 m BLAGA predvojnega. Za moško obleko, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 14718-6 RADIO 5 cevm, najboljšo nemške znamke ugodno prodam. Ogled od 13. do 15. in od 19. dtilje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14635-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam za nizko ceno. Vrazov trg 4. Vi-dlc. 14699-6 PREPROGE perzjiskc. 2 posebno lepi. pradposteijnika in 1 mali salonski, pristni ln lepo ohranjeni, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutru. 14701-6 DVA KONJA prodam. Trnovska 14. 14703-6 ŠIVALNI STROJ J a::, starejši todm za kako sobno pretjroro. N-islov v ogl. cdd. Jutra. 14637-6 NAPRODAJ: žimcica iz najboljše bele žime. plišaste zavese, uporabne za t«peciranje nove platnene kuhinjske brisače, kop lne mo-Sku hlače, kopalna čepica in čevlje iz prave cum? Za-nenj m tudi za protivrednost. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 14639-6 VI t H CA telet.n 32-4 J Kvalitetno filmsko delo s prvovrstno igralsko zasedbo. Mlada vdova obiskuje svoje nekdanje zaročence PctJvsKje v p?eteM©st Oiga Cehova, Ferdinand Marian in Rudolf Prack Danes radi Akademije kinopredstave ob 15.30 in 19.15! KINO SLOGA Tel. 27-30 Visoka pesem materinske ljubezni v usodi prave žene in matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu &SCJI ŠT1BJE MLADI Kathe Haack, slavna gledališka igralka v glavni vlogi, dalje John Pauls-Harding, Heinz Lauseh, Gerhard Bomba!, Bruni Lobel, Kermann Speelmans DODATEK: KULTURNI FILM »MLADINA MUZICIRA« Preustave ob 16. in 19. uri IllNO UNION Telelon iZ-i\ Strastna ljubezen škotske kraljice in njena nesrečna usoda v monumental-uem velefilmu MARKA STUART Žarah Leander, Willy BLrgel, Axel v. Amhesser, Lotte Koch, Fr. Benfer Predstave ob 17. in 19.15 uri lSTS2BHSSS2K3 DVA NAHRBTNIKA prodam. Vprašati v trafiki na Taboru. 14747-6 VALVASOR prva izdaja, naprodaj. Ponudbe. na ogl. odd. Jutra pod »Valvasor«. 14755-6 KAPNA IN BLAZINA dve popolnom.4 novi garnituri iz Schroll šifona in lepim ToUdo ročnim delom, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14756-6 CANKARJA kompletnega v platnu (lepo ohranjenega) prodam in Schloserjevo zgodovino (19 knjig v pol usnju). Ponudbe na ugl. odd. Jutra pod »Rari-tete«. 14757-6 KOPALNO OBLEKO temnomodro, popolnoma novo iz čiste volne, zn .-nočno, večjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14758-6 PEGE IN USAJ Vam zanesliivo odstrani AIba krema. — Droceriia Kane. Židovska ulica 1. 14619-6 MRČES IN GOLAZEN: uSi, stenice, bolhe. Ščurke, molie, miSi. podeane. vo luharie in braraorie zanesljivo pokončate S strupom, ki ga dobite » droceriji KANC. Židovska ulica 1. 14621-6 BRAMORJB prav gotovo pokončate z Bramorin zrni. Z navodilom v drogeriji Kane. Židovska ulica 1. 14620-6 STENICE ščurke, podgan*. Zanesljivo uniči Z"rod za po-končevanje mrčesa in golazni Zor Adolf. T.ivčar-jeva 4 III. levo. 14698-6 HIŠO dograjeno ali nedograjeno. kupim, prevzamem tudi hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stv«r«. 14623-20 STAVBNO PARCELO kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj parcela«. 14692-20 ZARADI SELITVE ugodno prodam staro pod-letje z velikim inventarjem. Mesečni dobiček 60.000 lir. potreben kapital 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi odločen kupec. 14732-20 KLET srednje veliko, nijraje okrog Figovca ali drugod, vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Tudi vinska«. 14579 17 £ obo odda OPREMLJENO SOBO oddam 2 zakoncema onstran blok«., brez perila. NuaIov v ogl. oii. Jutra. 14744 23 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 14553-7 ZNAMKE kompletno ztoirko ali po-szmezne partije, tudi prekomorske in pokrajinske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«. 14552-7 VREČE prazne cementne m slične. papirnate, kupuie PETRO NAFTA, Ciril-Metodova ce sta 5t ' 380-7 ELEKTR. MOTOR Siemens 4 HP t«koj kupim. Ponudbe ni ogl. cdd Jutra pod »Cena ni Važna<. 14682-7 ELEKTRO MOTORJE bencinske motorje. S chs motor 100 coti. tudi bolj močnega, v vsakem stanju. kupimo. Merkur. Puharjeva 8 14726 7 ALTO FRANKO T. B C., letalsko 1941 in Co. Ci., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Alto*. 14724-7 ZNAMKE pokramske v četverčku ali posamezne komplete, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1944 znamke«. 14725-7 PISALNI STROJ prenosljiv, v brezhibnem stanju kupim. Plačam dobro. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 14720-7 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, takoj kupim. Dam tudi protivrednost. Ponudbe podati na ogl. odd. Jutru pod »Plačam dobro«. 14735-7 IZREDNO DOBRO pl.-ičimo za stare bicikle in bi^ikel-gume. Merkur, Puharjeva 6. 14727-7 2 KOLESI moško in žensko, dobro ohranjeni ali novi. kupim Staničeva 17 Bufet Bežierid. 14743-7 KOZO MLEKAR'CO dobro, kupimo. Plačamo dobro. Ponudbe na ogl. odd: Jutra pod 'Koza'. 14746-7 LETCO in kino snemalni !n projekcijski aperafc Za ozki film. kupim. Oboie samo, če je prvovrstno in brezhibno. Ponudbe na ogl. odd Jutr pod ■Leic )-kinn-. PIANINO novejši mode!, ali zamen jem z-i gega. Ponudbe odd Jutra pod prilik«'. 14752 7 kupim kaj dru na »UdTi'i 14753-7 HIŠO v Dev. Mariji v polju ali njeni okolici, ni tudi na Studencu. Fužinah, šte-panji vasi ali kjer koli drugje takoj kupim proti gotovini do zneska lir 250.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutrc pod -Fcrdo«. 14739-20 VILO kupim. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Vrti.ča -Pod Rožnik«. 14554-20 r>j< OPREMLJENO SOBO s postrežoo, išče starejši uradnik pri maloštevilni družini ali gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Solidno". 14688-23a PRAZNO SOBO svetlo. zračno, lahko skromno, s posebnim vhodom. iščem blizu glavnega kolodvora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14723-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, iščeta uradnika-zakonca brez otrok. Ponudbe n.i ogl. odd. Jutru pod »Mesečno 50014696-23a ZLATO URO zapestno, sem izgubiUi v sredo zvečer okrog 6. ure od Intendaut-keg. skladišča do Bohoričeve ul. - Moste. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proti n.igradi v ogl. odd. Jutra. 14722-37 DENARNICO z denarjem in listinami sem izgubil v ponedeljek zvečer. Počten-ga najditelji naprosim, mj jo odda na naslov, ki je vpisan n5 legitimaciji v ogl. odd. Jutri. Denar si lahko obdrži kot nagrado. Prosim vsaj za listine, ki so mi nujno potrebne. 14721-37 PAPIGA se je zatekla. Dobi se v Pcdutišk' 20. 14709-37 NAPROŠAM GOSPO katera jc dne 14. t- m. ob 9. dopoldne pomoto-rr.a vzela listnico v trgovini s čevlji Jontes, Mestni trg. da Jo vrne v ogl. odd. Jutra. Gosp.f Je pozmna in se jo bo v nasprotnem primeru zasledovalo. 14748-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Boljša moč. Brez gume. Blizu sredine, čista, s veda. Cena. Cena ne pretirana. Družaben. Dobro dekie. Dobro plačam. Dobra znamka, Delnic.- z navedbo cene. Državni. Dve prijateljici, Enajst letnikov. Franja. Fooo-mat, Gostiina, Gumi, Gramoz. Go?d. K otrokom, Kopalnica. Mirni dom. Miren, M:ele Mlada koza. Mlado dekle. Mlajše dek'e. Nemščina. Nedograjeno, N. T., Oble. k.i 3000. Ohranjena, Prvovrsten Plačam preseli, ter. Podnajemnik, Pol tisočaka. Plačam prav dobro 33. Pen klub, Pošteno dekle. Poštena, Po-strežnica. Pošteni moč Primerno d-.rilo. Pomlad Pošteno Ribolov. Ribo. lovka Spalnica. Sreča t družini Stalen, Skromna sobica. Srečno Svidenje, Soliden. Sreč ,nje. Sreča. Škrob. Tramvaj 5 minut Takoj. Trgovec. Takoj ediočen kupec, T kojšen kupec. Točno olačat-i za dva. TPD 1&00. Trnovo. Tobralka. Upokojeni učiteljici, Upravna palača. Ugodna zamenjava Vinska trgovina. Velik promet. Vestna, in z ne.slji-va. Ventilator. Vrnitev blondina v modrem ali sivem. Zelo velik promet, Zi. razvajenega poslušalca. Žima. 2;elezn;čar, 2e-nttev, železo železničar snmec. 1944 4000, 36 do 40 let. 1 Julij. DAS DEUTSCIiE ROTE KREUZ Sonderbereitsschalt •Alpenland suent drin. gc-nd einen geiernten Koch. Personliche Vor-stellung in der Dien