Posamezna številka Din 1*— ŠTOV. 33. V LJUBLJANI, v soboto, dne 7. marca 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. NARODNI DNEVNIK Isnaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. sfesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— Sporazum. Po končanem boju za zastopstvo v narodni skupščini in tik ob prvem sestanku novoizvoljenih poslancev je gotovo zanimivo pregledati bojne pozicije obeh taborov. Kajti za oba tabora gre: Tabor vlade, ali takozva-nega nacijonalnega bloka in pa tabor opozicije, blok narodnega sporazuma. Vsled enostavnosti in strukturne jasnosti pričnimo z drugim. Priznati se mora, da je vodilna misel tega bloka prav primitivno doumljiva: bl>oraz«ni med vsemi tremi brati! In prav ta doumljivost je idejna in tudi praktična moč opozicije. Baza za skupno delo v korist ljudstva in pro-speh države je trdno podana; nihče naj ne vara drugega, nihče naj ne išče lastne koristi, ne da bi se oziral na svojega soseda, sožitje je treba v državi urediti v medsebojnem razumevanju in v pravičnem razmerju. To razume najpriprosteji človek in ta razumljivost je prinesla bloku tudi večino narodnih glasov pri volitvah; velike ideje se ne izražajo v dolgovanih programih — sporazum je orilcM, brez kakega posebnega umevanja, brez srca, edino le iz zagrizenosti in hipne strasti. Da bi s takimi partiznni bilo mogoče trajno uspešno delo sedanji vladi, to je povsem izključeno. Radikali so tudi po svojih tradicijah preveč izkušena politična organizacija, da bi resno verjeli v zvesto in konsekvenlno sodelovanje b»kih zaveznikov. z vsega moramo zaključiti, da bo ; ne"®l časa trajalo to soležje, pač oliko časa, dokler srbska skupina < odobru ne pregleda terena in ne preizkusi nasprotnih pozicij — čim pa pride na obeh straneh do prepričanja — in do tega v normalnem razvoju stvari mora priti tla je uničenje v glavi na tej in na oni strani izključeno, takrat mora nastopiti kriza in nastopiti doba za izkrislalizira-nje pravega državnega vodstva v naši državi. Da takrat, v tistem velikem momentu sedanji žonglerski jeziček SDS ne bo niti najmanj prihajal v poštev, o tem je že danes vsak dvom izključen. Na kakšen način se bo ta čistilni proce« izvršil, to ni važno, katere v Heodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 1*. TELEFON ŠTEV. 552. Pred prvo sejo skupščine. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tajilu. Pis«aenun vprašanjem naj se priloži za odgovor. Rač im pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. Beograd, 7. marca. Danes ob 9. so bo pričela prva seja naroune skupščine. Politična situacija je ostala nespremenjena, nerazjasnjena. Parlamentarne vrste se v zadnjih mesec dni niso nič spremenile. Med vladnimi strankami obstoji politična nestrpnost, in jo bo danes p (večal nastop sremskih radikalov, ki nameravajo vložiti javen protest proti delu samost, demokratov. Nobenih znakov ni za spremembo kurzov in o zbliža-nju protivnih strank. Včeraj popoldne so neki radičevci intervenirali pri Ljubi Jovanoviču radi svojih klubskih prostorov, ki so vsled prezidave radikalnega kluba postali nedostopni. Trumbič je hotel Jovanoviču le vrniti poset o priliki njego-vega potovanja po Dalmaciji. Vsi ti poseti nimajo nobenih političnih tendenc in se jim pripisuje večja važnost kakor je v resnici. Vsi politični krogi mislijo, da se nekaj pripravlja. Vlada se je sestala včeraj ob 15.30 in razpravljala o razmerah v parlamentu in o najvažnejšem vprašanju za od-nošaje med vlado in opozicijo, to je, o vprašanju izpustitve vodstva HRSŠ na svobodo. Diskusija o tem je trajala dve uri in je dokazala, da so mišljenja v vladi razdvojena. Vlada je sklenila, da se dr. Maček in ostali člani še pridrže v internaciji. Vlada je motivirala svoj sklep s tem, da je rekla, da se Maček nahaja v sodnijski preiskavi ter ima o njegovi svobodi odločevati skupščina in ne vlada. Kazen tega je pripravljen nov obtožni materijal, ki bo izročen sodišču in internirano vodstvo bo odvedeno nazaj v sodnijske zapore. Vlada hoče s tem prisiliti opozicijo do abstinence in tako zasesti vsa mesta zase. Nasprotno pa so šefi opoz. bloka storili ravno nasprotne sklepe in so pripravljeni onemogočiti vsa prizadevanja vlade, da bi ona zavzela ves skupščinski aparat in ga pridržala zase. Današnja seja skupščine je prvi znak boja med obema političnima skupinama. DANAŠNJA SEJA SKUPŠČINE. Beograd, 7. marca. Na seji vlade, ki se je vršila včeraj popoldne so govorili o volitvah začasnega predsednika skupščine. Današnja seja skupščine se prične ob 9. in jo bo otvoril najstarejši član parlafhenta Arca Lazič (demokr.) iz bregalniškega okrožja). Vladna skupina bo predlagala za ' začasnega predsednika skupščine dr. Nikolo Subotiča (radik. iz Dalmacije), kot tajnika pa Kobasico in Mio-viča (SDS), Kujundžiča (davidov.) in Bora Milovanoviča. Blolc narodnega ; sp; razuma bo nastopil s skupno listo z dr. Korošcem na čelu. Minister za : izenačenje zakonov Srskič bo podal ostavko takoj, ko bo izvoljen v veri-! fikacijski odbor. Njegovo ostavko pri-, čak ujejo v pondeljek. Seja šefott opozicijo-nalneaa bloka. Beograd, 7. marca. Včeraj popoldne so se sestali šefi opozicionalnega bloka in so razpravljali o taktiki bloka v skupščini. Ugotovili so, da je bil sporazum opozicionalnega bloka sprejet od vseh klubov in bo objav-! Ijen, ko bodo smatrali šefi bloka to : za potrebno. Šefi bloka se bodo se-I stali danes pred sestankom skupščine : in bodo odredili vse potrebne moda-I litete za volitve verifikacijskega odbora in začasnega predsednika skup-; ščine. Danss popoldne pa se bo vršila ! plenarna seja bloka narodnega sporazuma, na kateri se bo izvršilo konstituiranje bloka. o c. »«"narv-^j - Pribičevicev predlog za fuzijo SDS z NRS odbit. Beograd, 7. marca. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so skušali priti samostojni demokrati v intimno zvezo z radikali in je Pribičevič predlagal, da naj se osnuje edinstveni klub radikalov in samostojnih demokratov z nazivom: Klub nacionalne radikalne stranke . Na ta način, je mislil Pri-biČvvič, da bo prišlo do fuzije z radikali. Predlog je bil odbit z motivacijo, da o tem ni možno razpravljati brez pristanka celega radikalnega kluba. Radikali so proti vsemu, kar bi moglo dovesti obe stranki do več- jega zbližanja. Pribičevič išče vzroka za fuzijo, ker so mu izgledi za uspeh med ljudstvom minimalni in se še vsak dan bolj zmanjšujejo. To potrjuje dejstvo, da so samostojni demokrati po Sloveniji in Iirvatski vodili volitve po svoji volji in kljub vsem kooperacijam z radikali niso mogli dobiti več ko 19 mandatov. Pri-tucevič je poleg tega med radikali tudi osebno nesimpatičen in bi njegova prisotnost v radikalni stranki povzročila samo razpad radikalne stranke. UKINJEN JE SEKVESTRA Z VELEPOSESTVA THURN - TAXIS. Beograd, 7. marca. V teh dneh se j* končala afera radi ukinjenja sek-vestra z imetja Thurn - Taxis. Radi le afere sta padla že dva ministra, ker nista hotela ugoditi željam nekaterih politikov'. Pravosodni minister Lukinič pa je afero rešil na svoj način, ne da bi o tem kaj obvestil Pribičeviča ali pa Pašiča. Ta zadeva, ki je bila rešena mimo Pašiča in ministrskega sveta, je izzvala v radikalnih krogih veliko ogorčenje. Tudi pri opoziciji je vzbudila vest lahno vznemirjenje in l)o prišlo do prepira v parlamentu. Pravni minister dr. Edo Lukinič je poslal posebnega kurirja v Zagreb, da naznani sekciji za uki-i n jen je sekvestrov rešenje o tej za-i devi. Maček in tovariši ne bodo izpuščeni. Beograd, 7. marca. Včeraj sta se in tovarišem. Oba sta se takoj nato mudila^ v Beogradu zagrebški veliki ; vrnila v Zagreb. Kakor se poroča, župan Zuccon in šef policijske straže jima je bilo sporočeno, da ostanejo i avlovič. Dobila sta potrebne in- ; dr. Maček in tovariši še naprej za- vStrUkClje tul nrvl ‘ nMi 1 * od notranjega ministra v prti vprašanju postopanja proti dr. Mačku i VOLITVE V VERIFIKACIJSKI ODBOR. beogiad, 7. marca. Včeraj ob 5. pop. je bila sklicana skupna seja radikalov in samostojnih demokratov, ki pa so ni vršila. Ob 6. zv. se je nato vršila po seji vlado seja radikalov, na kateri so sklenili, da nastopijo pri volitvah v verifikacijski odbor radikali in samostojni demokrati s skupno listo, na kateri kandidira 17 radikalov in 4 od SDS. P. 1’. lista bo do-bila verjetno 11 mandatov (to jo 10 radikalov in 1 SDS), opozicija pa bo dobila 10 mandatov. muslimanski klub soglasno ODOBRIL SPORAZUM. Beograd, 7. marca. Muslimanski klub je imel včeraj sejo, na kateri je soglasno sklenil, da vstopi v Blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije. Obenem je soglasno odobril tudi besedilo sporazumu. Nato se je klub konstituiral ter je bil izvoljen za predsednika dr. Mehmed Spaho. narodu zasidrane partije bodo (Kidale za krmilo svoje najbolje može, ne moremo reči, eno edino je gotovo, da le tiste, ki so v narodu zasidrane. Blok narodnega sporazuma ima že danes pri tem svoj levji del. In to nam vliva upanje na boljše čase v sedanji državni mizeriji. K. | PRIHOD CHAMBERLAINA V PARIZ. ! Pariz, 7. marca. Angleški zunanji j minister Chamberlain je prispel sinoči ob 6. v Pariz. Sprejel ga je angleški poslanik v Parizu in zastopnik francoske vlade. Nato je Chamberlain (Kisel v angleško poslaništvo, kjer se je vršil dine, na katerega je bil povabljen tudi Herriot. Med obema državnikoma se je vršila kratka konferenca, ki se bo danes nadaljevala v francoskem zunanjem ministrstvu, na tej konferenci se bo razpravljalo o ženevskem protokolu, garancijskem paktu, ponudbi Nemčije, o poročilih kontrolne komisije in o evakuaciji kolnske cone. Danes potuje Chamberlain v Ženevo. Na povratku pa se bo ponovno zadržal v Parizu, kjer bo imel krajšo konferenco s Herriotom. KRONPRINC KANDIDAT DESNIČARJEV? Berlin, 7. marca. >Vorwftrts* objavlja daljši proglas ; Jenaor Zeitungc, v katerem se predlaga za predsedniškega kandidata na prvem mestu kronprinc Wilhelm. VorwMrtfii pravi: List je v ozkih zvezah s turinško vlado in je oficielni organ nemških nacionalistov. Republiki more kandidatura bivšega kronprinca samo koristiti. Famozni kronprinc, katerega je v Nemčijo privedla samo želja po vladi in ki je po svojem povratku v Nemčijo prisegel, da se ne bo vmešaval v politiko, bo po volitvah najbolje spoznal, kako ga nemški narod odklanja. Sovjetska zunanja politika. Dne 4. marca je bilo otvorjeno v Tiflisu tretje zasedanje central, izvršnega odbora Sojuza socialisti čeških sovjetskih republik. Zasedanje je otvoril K alin in. ki je poudarjal važnost dejstva, da se zasedanje vrši v Ti-ilisu, kar je dokaz, da je SSSR nastala na podlagi načela samouprave narodov. Samo na tej podlagi se morejo narodi razvijati, iz zunanjih vzrokov pa je potrebno, da je SSSR centralistična. Kalinin je nato poudarjal, da bodo sovjeti vedno skrbeli za interese kmetov in da je zato sovjetska vlada znižala davke kmetom za eno četrtino. To je mogoče, ker »o se sovjetske finance tako zelo izboljšale. Nato je podal zunanjepolitični program sovjetov Bikov. Opozarjal je na številna de iure priznanja j sovjetske vlade. Rikov je nadalje omenjal j poskuse, da bi se ustvaril blok proti sovjet-ski državi, kar se je zlasti opazilo po izpre- j ruembi angleške vlade. V resnici obstoji mož- 1 nost novega pritiska na Ameriko, zlasti vsled velikih finančnih zahtev nekaterih držav. Toda to odtehta rastoči vpliv sovjetov na Daljnem ia Bližnjem vzhodu, ki vedno bolj vznemirja evropske in ameriško vlado. Evropski položaj označuje oslabitev revolucionarnega gibanja. Krize, kakor v prejšnjem letu, se ne bodo več ponovile. Zato pa rastejo mednarodna nasprotja, katerih ne more rešiti noben Versajski dogovor in vsled katerih Je protisovjetski blok nemogoč. Jamstvo za ugodno stališče SSSR v mednarodni politiki je v gospodarskem razvoju in v konsolidaciji sovjetskih financ, kar je izvršeno brez pomoči tujine. Nato opozarja Rikov na pomembnost dogovora i Japonsko. Amerika je edina velesila, ki ni priznala sovjetske Rusije. To pa je •l dogovorom z Japonsko paralizirano. Vendar pa želi SSSR, da pride do sporazuma z Ameriko, s katero jo vežejo skupni interesi zlasti v orientu. Sporazum s Francijo je mogoč in potreben. Kar se tiče dolgov, pa je treba pripomniti, da so bili storjeni iz političnih ozirov, da je razpolagala Francija s carsko armado. Francija je vse dosegla, kar je iskala. Sovjetska vlada pa se odreka vsem zavojevalnim načrtom carizma. Ce pa ni mogoče formelno priznati dolgov, pa s tem ni rečeno, da se ne bi mogel skleniti sporazum. ■ Odnosaji z Veliko Britanijo so ostali po odpovedi londonskega dogovora neizpreme-njeni. Odpoved škoduje bolj Ameriki ko S. S. S. R. Rusija ne bo nikdar zahtevala nemogočih obvez. Zato ni zunanja politika SSSR usmerjena na pridobitev materialnih dobrin, kakor pa na dosego miru. Sovjetska unija odklanja oboroževanje in njeni vojaški izdatki so neprimerno manjši od drugih držav. Tieba pa je biti previden in zato bo sovjetska vlada ob priliki debate sprožila vprašanje, če se ni šlo glede zmanjšanja armade predaleč. Politične vesti. — O rekonstrukciji vlade piše »Vreme* sledeče: Kakor doznavarno, ne bo podal g. Pašič ostavke, dokler ne bo izvoljeno pred-sedništvo skupščine. Tedaj bo demisioniral z motivacijo, da je vlada dovršila svojo misijo, to je, da je izvedla volitve. Tedaj bo novi predsednik skupščine predlagal kralju osebo, ki ima največ izgledov, da sestavi delovni kabinet. Ta oseba bo na vsak način g. PaSič. Novo vlado bodo tvorili radikali in samostojni demokrati, ker so zaenkrat druge kombinacije nemogoče. Ne bodo pa vstopili v kabinet vsi prejšnji ministri. Od novih bi vstopili v vlado Ljuba Jovanovič, Marko Trlfkovič, N. Uzunovič in Ljuba Živ-kovič. Ce bi bil Uzunovič izvoljen za predsednika skupščine, potem seveda ne bi vstopil. Dr. Srskič je izjavil, da noče biti več Minister. V radikalnih krogih se govori, da bo Srskič predsednik verifikacijskega odbora. Iz vlade odpadejo dalje Šurmin, Drin-kovič in Wilder. Kot novega drž. podtajnika se imenuje Demetroviča. — Gradiščanski deželni zbor o Pribičevi-eevih represalijah. Nemci pridno izkoriščajo Pribičevičeve represalije za agitacijo proti naši državi. Najprej v dunajskem parlamentu, potem v graškem občinskem svetu in sedaj še v gradiščanskem deželnem zboru so bile vložene interpelacije zaradi Pribičeviče-vih represalij. Interpelacija je bila podpisana od vseh strank. Socialni demokrat Tom-čič je leja vil, da odklanjajo gradiščanski Hrvati r. ogorčenjem Pribičevičeve represalije, katere utemeljuje Pribičevič tudi s tem, da so bile pravice gradiščanskih Hrvatov po-gažene. Hrvatska manjšina na Gradiščanskem da uživa v vsakem oziru narodno in kulturno svobodo. Na Gradiščanskem je 54 občin, v katerih žive Hrvati. Za njih otroke je 80 čisto hrvatskih šol, na katerih se poučuje tedensko i>et ur nemščina, potem 20 šol, na katerih so uči dopoldne hrvatsko, popoldne pa nemško. Končno je 12 šol v ob- činah, kjer s ohrvati v manjšini. Na teh šolah se poučuje pet ur tedensko hrvaščina. Pod madžarsko vlado niso imeli Hrvati niti ene sole. Tekom 4001etne madžarske vlade ni bilo niti ene hrvaške šolske knjige, danes pa da imajo gradiščanski Hrvati boljše šolske knjige, kakor pa oni v Jugoslaviji. Pomisleki Pri biče viča da Sb zato neosnovani in gradiščanski Hrvatje ostanejo dobri Avstrijci. V istem smislu je govoril tudi hrvatski župnik Jandričevič, član krščansko socialne stranke. Ne mislimo, da je vse tako lepo, kakor sta govorila ta dva poslanca, pač pa konstatira-mo, da Pribičevičeve represalije ne bodo avstrijskim Jugoslovenom niti najmanja koristile, temveč samo Škodovale našemu imenu. Nemška iniciativa na rešitev »varnostnega vprašanja. »Times« objavlja predlog, ki so ga pred 14 dnevi izročili zastopniki Nemčije zavezniškim državam v Londonu, Bruslju, Parizu in Rimu. Nemški predlog se glasi: »Nemčija priznava važen pomen, ki ga ima ohranitev statusa quo ob Renu za Francijo, Belgijo in Anglijo. Nobene rešitve renskega vprašanja pa ni smatrati za stabilno, če je Nemčija od nje izključena. V dokaz svoje odkritosrčne ielje za trajen mir bi bita zato Nemčija pripravljena razpravljati o možnosti Ren zadevajočega garancijskega pakta, pri čemur bi bilo treba povabiti vse intere-sirane države. Dopolnilo takega pakta bi tvorili potem dogovori, po katerih bi se vsi spori med Nemčijo in Poljsko ter med Nemčijo in češkoslovaško razsodili potom arbitraže.« Glede vzhodnih mej je bil predlog dopolnjen ■/. ustmenimi pojasnili, po katerih bi bila Nemčija pripravljena obljubiti, da absolutno pod nobenim pogojeni ne bi skušale z vojaško močjo doseči kakršnokoli spremembo v versajskem mirovnem dogovoru, temveč da se bo potrudila vsako spremembo meje doseči potom pogajanj s Poljsko ali pa potom Zveze narodov. - Predlog je bil objavljen šele sedaj, ker je Nemčija prosila, da ostane njen predlog v tajnosti. V angleških krogih je naredil nemški predlog dober vtis. ———mmmmmT - IM . Izpred porotnega sodišča, j GOLJUFIJA S ČEKOM IN VLOM. Včeraj se je vršila samo ena porotna ’ obravnava. Na zatožni klopi je sedel Ivan j Klun, rojen 1. 1894 v Trstu, italijanski po- ; danik, lesni koinisijonar v Trstu, Via Mirti ; 10, že 6krat radi tatvine in 4krat radi vla- • čuganja predkaznovan individij. Zagovarjal . se je radi hudodelstva goljufije, hudodelstva tatvine in prestopka nedovoljene posesti in : nošnje orožja. , Iz obtožnice posnemamo sledeče: I. Dne 2. novembra 1923 je predložil ob- i toženec pri Ljubljanski kreditni banki v , -•>vrbo vnovčenja ček banke »Credito Venelo« v Pordenone, glaseč se na 17.000 lir ter ■ izvabil od Ljubljanske kreditne banke v škodo omenjenega italijanskega zavoda ' 65.110 dinarjev. II. Dne 16. oktobra 1923 je vlomil v spalno sobo Kajfeževe natakarice Frančiške Le- ! gatove ter ukradel gotovine najmanj za j 7500 dinarjev in raznovrstne zlatnine v j skupni vrednosti 9030 dinarjev. III. Posedoval in nosil je neprijavljeno j strelno orožje. Razlogi: Ad I. Sklepal je po Sloveniji les- ! ne kupčije za neko italijansko tvrdko. Pri j tem je prišel na nepojasnjen način v posest j čeka, glasečega se na 17.000 lir, ki bi naj ga bila izdala banka »Credito Venetot. 31. oktobra se je peljal v Zagreb, kjer je poskušal v treh bankah ček zaman vnovčiti. V j »Mednarodni banki« mu je ravnatelj rekel, j da se mu zdi ček sumljiv in, da ga kupi le j pod pogojem, da se preje obrne brzojavno j na »Credito Veneto«. Obtoženec tega ni ho-tel, ter se je odpeljal v Ljubljano, kjer se je srečal drugi dan v kavarni z Ivanom Sitarjem, ki odseda trenotno radi vloma pri Lovšinu 21etno ječo. Sitar je obljubil, da ga seznani z D. P., češ da se ta razume na take stvari, ker je že enkrat vnovčil neki italijanski ček. Se isti dan so se sestali vsi trije v kavarni. Domenili so se, da bo P. vnovčil ček v Ljubljanski kreditni banki za 59.500 dinarjev, kar dobi več, ostane njemu kot provizija. Naslednji dan so se podali vsi trije pred Ljubljansko kreditno banko. Obtoženec in P. sta vstopila, in P. se je obrnil na ravnatelja Kajzelja, ki je ukrenil, da je banka ček kupila za 65.110 dinarjev in sicer je izplačala 40.000 dinarjev takoj, po ostanek pa je imel priti obtoženec naslednji dan. P. je izročil omenjenih 40.000 dinarjev obtožencu, ki ga je pooblastil, da pride po ostanek on. Zato je moral P. ček sopodpisati. Pri tej priliki je podaril obtoženec P.-ju 200 dinarjev. Naslednjega dne je P. inkasiral ostanek 25.110 Din, si pridržal provizijo 5.610 Din, 19.600 Din pa je izročil glasom dogovora Ivanu Sitarju, ta pa dne 4. februarja nekemu Italijanu, ki 8e je legitimiral s Klunovim pooblastilom. Ljubljanska kreditna banka je poslala ček svoji podružnici v Trst, ki ga je vnovčila pri »Banca della Venezia Giulia«. Ta banka pa je dobila od bančne zveze »Credito Nazionale« obvestilo, da je ček ponarejen. O tem se je »Banca della Venezia- Giulia« tudi sama prepričala', ker je našla v arhivu že anuliran ček iste številke in serije od istega zavoda. Ker niti P. niti Klun ničesar nimata, mora trpeti škodo 65.110 dinarjev Ljubljanska kreditna banka. — Klun je vedel, da je ček ponarejen. Glede P. in Sitarja se to ne more dokazati. — Obtoženec zanika, da bi bil vedel, da je ček ponarejen. Pravi, da ga je dobil 30. oktobra na kolodvoru v. Krškem od nekega Italijana, ki ga je poznal le na videz, in ki je trdil, da je zastopnik milanske tvrdke »Pelosa«. Ta ga je posil za posojilo 15.000 Din. Dal mu je samo 10.000 Din. Kot garancijo je dobil ček s prošnjo, da ga vnovči in izroči ostanek Italijanu ob priliki v Krškem ali pa v Ljubljani v kolodvorski restavraciji. Dalje zatrjuje obtoženec, da se je peljal v Zagreb po opravkih, kjer so je oglasil v treh bankah. V poslednji mu je dejal ravnatelj, da ček na prvi strani nima j Ic: podpisa, ter da morda sploh ni krit, ia naj pride čez par dni. Priznava tudi, da »e je pozneje proti neki priči izrazil, da je bil ček v Zagrebu zavrnjen. Pravi, da je prvo svo-to, ki jo je dobil v Ljubljanski kreditni banki po odbitku posojila, izročil Italijanu v kolodvorski restavraciji, po ostanek pa da ga je poslal k Sitarju, ter da je končno, ko je zvedel, da je ček ponarejen, iskal Italijana in tvrdko »Pelosa« zaman po Italiji. — Verjetno je, da je dobil obtoženec ček od nekega Italijana, ni pa verjetno, da bi Italijana ne bil poznal ter neznanemu človeku zaupa! 10.000 Din proti čeku. Prav tako neverjetno je, da bi Italijan zaupal neznanemu človeku. Nasprotno je moral obtoženec Italijana dobro poznati. Da je vedel, da je ček falzificirau, je mogoče z gotovostjo sklepati iz višine provizije. —■ Vse banke so ček odklanjale. Trditev, da je iskal Italijana in tvrdko »Pelosa« po Italiji, je ovr-žena po pričevanju njegove matere. Ad II. Dne 16. oktobra 1923 je bilo vlomljeno v spalnico Frančiške Legatove, natakarice pri Kajfežu v Florjanski ulici, ter so bile ukradene gori navedene stvari. V sobi se je našlo vlomilsko orodje in vžigalice, s katerimi je vlomilec svetil. Dolgo časa so iskali storilca. Končno se je pa vendarle zvedelo, da je dal obtoženec nekemu J. Peterci nekaj zlatnine v svrho razpečavanja. Obtoženec je prvotno tajil, pozneje je priznal, ter opisal vse podrobnosti vloma prav natančno. Dejal je, da je dal polovico izku-pička Ivanu Sitarju in nekemu Crvarju, ker sta sedela po krivem radi te tatvine v preiskovalnem zaporu. Po treh mesecih je svoje priznanje naenkrat zopet preklical. Dejal je, da je prevzel sprva vso krivdo nase le zato, da razbremeni Sitarja in Črvarja, ker je vedel, da sta po nedolžnem zaprta. Taka požrtvovalnost je nerazumljiva. Verjetno je prvo priznanje, ker je obtoženec opisal razmere v Kajfeževi hiši prav natančno. To priznanje podpira tudi izpovedba J. Peterce, glasom katere se je obtoženec — precej časa po izvršeni tatvini, ko je bil nekoč pred Narodnim domom med njimi v trenotku, ko je šla Legatova mimo njih, o tej tatvini govor, -— izrazil: »To smo pa mi naredili!' Tudi obtoženčevo predživijenje govori za njegovo krivdo. Ad III. Obtoženec prizna, da je nosil neprijavljen samokres, zagovarja pa se s tem, da je samokres še isti dan, ko ga je kupil, prodal naprej. Zagovor: Obtoženec se ne čuti krivega. Ni vedel, da je ček »fovš«. Ko je povedal Italijanu, da so zagrebške banice ček zavrnile, mu je Italijan odgovoril, da je ček pristen in, da naj ga vnovči v Ljubljani. (Obtoženec govori počasi, ker si mora sproti izmišljati.) Da je ček napačen, je zvedel šele meseca februarja. Povedal, da mu je to P. Takoj nato je bil aretovan. — Predsednik: »Tistega človeka, ki vam je dal ček, pa niste nič iskali.« — Na to vprašanje obtoženec molči. - Predsednik: »Ali niste imeli celo knjigo čekov?« — Obtoženec: »Ne, če ne bi bil danes milijonar.« — Predsednik: »Ali je^ niste v kavarni Evropa sežgali?« — Obtoženec: :>Nič ne vem o tem.« — Predsednik prečita prejšnje zagovore obtoženca, ki si zelo nasprotujejo. Obtoženec pride v vedno hujša protislovja. — Zanimivo je, na kak način se je obtožencu posrečilo vnovčiti ček pri Ljubljauski kreditni banki. Kakor je izpovedal ravnatelj Kajzelj, kupuje banka čeke samo od znanih ji oseb, od drugih jih prevzame samo v svrlio vnovčenja, ki »e efek-tuira šele po prejetih informacijah. Ker je ravnatelj Kajzelj poznal P.-ja, je dovolil, da je banka ček kupila. — Tekom obravnave se ugotovi, da ni oškodovana Ljubljanska kreditna banka, temveč »Credito Veneto«. — Med časom, ko je bil obtoženec ▼ preiskovalnem zaporu, ga je obeskala njegova žena, ki je spustila na tla kos blaga, popisanega s črnim svinčnikom. Kaj mu je hotela pravzaprav sporočiti, se ne da pojasniti, ker je besedilo preveč zagonetno. Dolgočasna obravnava se je vlekla ves dan. Končno je bila preložena v svrho zaslišanja cele vrste prič, od katerih bivajo nekatere celo v inozemstvu. Prosveta- REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Sobota, 7. marca: Izgubljene duše, gostovanje gospe Podgorske iz Zagreba. Izven. Nedelja, 8. nuirca: Ob 15. uri: Stričkove sanje, ljudska predstava pri znižanih cenah, [srven. Ob 20. uri: Vdova Rošlinka. Izven. Ponedeljek, 9. marca: Rosmersholm. D. Opera. Sobota, 7. marca: Mlgnon, Red C. SLOVENSKO MARIJONETNO GLEDALIŠČE »ATENA« v Mladiki. V nedeljo dne 8. marca igra slovensko tnarijonetno gledališče Poccijevo pravljično igro v 4 dejanjih »Obuti maček , pred to pa dr. Lahovo burko-enodejauko »Gašperček na kavi«. Občinstvo se opozarja na to, da se na splošno željo prične prva predstava ob pol Gostovanje Hinka Nučiča. Prišel je nazAj med svoje in bil je kot med svojci sprejet. V teh časih, ko gledamo hemerne pojave dosti obljubljajočih, a po uspehih klavemih novih pokretov, ko se nam obeta zlata dob« prero-jenja našega gledališča, se je sinoči v natlačeno polni hiši resnično navdušilo občinstvo za umetnost našega človeka, ki Je skromen v pričetku, naturno in neskokoma rastel, trpel in se na notranje očlščal, da je zamogel očistiti tudi druge. Hinko Nučič je v 25 letnem delovanju preizkusil vse vloge, vse /,'enre< '*? fa*le in prehodil ves register dramske literaturo bodisi naše ali tuje. Od Linharta, Alešovca preko Cankarja do najmodernejših, je poznal vlogo statista in ble-kot glavni junak tisočkratov. Močan kot jpwald, zanimiv kot Hamlet in sijajen v masni ter nastopu cesarja Jožefa II. v opereti ■Logarjeva Krista«... Nuči6 je tlp onega igralca k. zdnizi v sebi vse te navidez nezdružljive svetove in nespravljiva stoletja in jun da s svojo umetnostjo resničnost in živ-Usnje. Saj jo jubilant tudi v resnici proizku-sil vso mizerijo in obupno borbo slovenskega i igralca iz polpretekle dobe. Krasi ga pa tudi 1 nezrnagljiv ponos, drzna volja in velika alt ! tivnost. ZaJubilej in gostovanje med nami si i ,0 izbral »Othella«, ki ga je igral v srhohrva- ! ščint. Zo pri prvem nastopu je bil od pu-blike viharno pozdravljen, po pavzi pa je bil jubilant vpričo igralskega ansambla nagovorjen v imenu uprave po g. Ot. Župančiču, g. Šest mu je Izrekel dobrodošlico za ljubljanske kolego in v daljSem govoru ga je pozdravil zastopnik akademske mladine. Povsod pa cvetje, darovi, vzkliki in solze resničnega navdušenja. Vse to je mož v istini zaslužil. - Igrn sama je bila — dasi ne v vseh vlogah enako — vprizorjena dobro. Ospredje zanimanja je bil Othello rojaka. Svojega zamorca ni predstavljal kot rohnečega divjaka (kar včasih zapelje najboljšega igralca) ali postaranega vojščaka. To je bil v visoko kulturni doževt republiki pofinjen pol-zamorec, Igran s plemenitim ivatosom in le bliskovito v urah strasti ali sle žugajoč vulkan. V teh trenutkih je gost popolnoma pozabil okolico: vihar mu je resnično bobnel po prsih. Tako je dal svoji kreaciji prepričevalno vernost. Dostojanstveni vojščak je bil v prvih slikah, odkritosrčni otrok narave v sceni pred senatom in v slepo in globoko strast omrežena žrtev v nadaljnih prizorih. Jago je topot ostrejše karakteriziran in s tem ustvarjen boljši kontrast ter učinkovitejša igra. Rojaku iskreno čestitamo k jubileju in ga želimo pogosteje pozdraviti na naših deskah, ki so tudi njegove. —-i. — Gostovanje gospo Podgorsko, Članice Narodnega gledališča v Zagrebu bo v soboto, dne 7, t. m. Gospa Podgorska, ki so je povspela v kratki dobi nied prve igralke zagrebškega odra, nastopi v glavni ženski vlogi Lenormandove drame »Izgubljene dufief. Začetek ob H. ttri 7,večer. Mladinska predstava ^Hamleta« piiicdi za ljubljansko mladino Kino Vodmnt na Kodeljevem v soboto, 7. t. m. in v ponedeljek, S). t. m., obakrat ob 2. in 4. uri popoldne. Gostovanje Zdenke Zlkove ia Marija Šimenca v Ljubljani. V ponedeljek in lorek gostujeta v naši operi izredno priljubljena In odlična umetnika Zdenk aZlkova in Maria Šimenc. Prvi večer na stopita v Pikovi dami, drugi večer pa v Toscl. Občinstvo opozarjamo na ta gostovanja. Jutri v nedeljo popoldne se poje v operi Netopir kot ljudska predstava pri znižanih cenah. ZnČetek ob 15, uri. Drama pa igra ob 15. url Stričkove sanje, zvečer ob 20. url pn Vdovo Rošllnko. Josip Jiranek, eden najodličnejših Čeških pianistov in klavirskih pedagogov, priredi v ponedeljek, dne 9. t. m., v Ljubljani »voj pianistični koncert, na katerem bo izvajal izključno le klavirska delu svojega velikega učitelja nesmrtnega očeta »Prodane neveste«, Smetane. Smetanove klavirske skladbe se odlikujejo po svojih večno lepih melodijah, v posameznih pa nam v najkrasnejših barvah slika lepoto češko zemlje ter življenje naroda. Jiranek je pianist odličnih umotniftkih sposobnosti in znan daleč preko mej svoje ožjo domovine. Zato bo brez dvoma nudil njegov koncert vsem ljubiteljem glasbo izreden užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi slavni virtuoz Josip Jiranek v ponedeljek, dne 9. t. m., ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. I. PnstiriČka, Toccatlna, Prijazna pokrajina, Scherzo, Polka. 2. Tri poetične polke, Pozdrav s Češke, Polka. 3. Na bregu morja, Koncertna etuda. L V CeŠkl, V Salonu, Na vrtu, Slnvnost čeških kmetov. 5, Češki plesi. 6. Fantazija nn češke narodno pesmi. predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in je istih še dovolj na raz|»olago. Opozarjamo na VI. mladinsko predavanje, ki so vrši pod naslovom »Glasba Srbov« in ki sestoji Iz treh delov. O srbski glasbi govori zborovodja Srečko Kumar. Operni pevec Nikola Cvejlč za|K>je več srbskih samospevov in pri mladinskem predavanju sodeluje celotni mešani zbor Glasbene Matice, ki M po je dva najlepia Mokranjčeva Hukoveta. Mladino vabimo nn ta koncert, zn katerega so dobe sporedi v Matični knjigami. Vstop Jo dovoljen le gojencem ljubljanskih šolskih »vodov. Ob 75 letnici Masaryka. Ko je pred 15 leti slovensko dijaštvo prvič praznovalo Masarykov jubilej, teda ]e napisal v »Omladini« dr. Krivic med drugim sledeče besede: »Masarykovemu življenju in nazorom njegovim daje čar, da je svojim nazorom ostal v praksi zvest do skrajnosti ...« Menda res ni mogoče v kratkih besedah lepše označiti Masarykovo vrlino kakor v tem naglašanju njegove zvesto-. be do idealov. Od ključavničarskega vajenca do predsednika republike se je povzpel Masaryk, toda vedno je bil isti demokrat, vedno je ostal isti objektivni rodoljub nad vsemi strankami, ki pozna samo resnico in ljubezen do naroda ter vsega človeštva. Isto ljubezen do demokracije, ki jo je Kazal docent Masaryk, isto ljubezen izkazuje demokraciji tudi predsednik Masaryk. Njega ni prevzela slava, njega ni omamila moč, temveč ostal je vedno isti oznanjevateij resnice. Kakor je bil kot prvi realistični poslanec učitelj naroda, tako je še danes njegov učitelj. In kar daje njegovim besedam posebno vrednost, to je njegova humaniteta, njegova nravnost, ki ga povzdiguje visoko nad okolico. Te lastnosti, ta zvestoba do demokracije, je dala Masaryku avtoriteto, kakršno si le redko kdo pridobi. Ta avtoriteta pa je bila blagoslov za Ce-boslovake. Kadar so bili dnevi za mlado republiko najtežji, kadar je že marsikak rodoljub obupaval nad srečno bodočnostjo, tedaj je vedno Masarvkova osebnost povrnila vero in češkoslovaški narod je z»al, da se mu ni treba ničesar bati, dokler je na čelu republike on, ki jo je ustvaril. I a vera se je zlasti pokazala pred leti, ko je Masaryk težko obolel. Tudi največji politični nasprotniki so tedaj s strahom brali poročila o zdravstvenem stanju prvega predsednika češkoslovaške republike in veselje je šlo preko vse češkoslovaške, po je prišla vest, da je >tatiček« ozdravel. Najvišje, kar si more priboriti človek, 0 si je priboril Masaryk: ljubezen na-'o.ia. Iu to kljub temu, da ni bil nikdar poiovlčar, da je vedno odločno povedal svoje mnenje. S kako silo se je boril pioti klenkalm stranki, kako odločno je nastopil v Wahrmundovi aferi. Tedaj je dejal v avstrijskem parlamentu sledeče vznešene besede: Dovolite mi reči, da med svobodo in narodnostjo ni nobenega prius in posterius. Narodnost je program. In vi, gospoda, bodisi branite svoj narod svobodomiselno, ali ga pa klerikalno uničujete.« Kljub tem njegovim besedam pa uži-\a Masaryk isto spoštovanje kler. strun-ke ko kake druge. Zakaj Masaryk je pokazal, da ve ceniti verstvo in nravnost, da je mož, ki ceni ideale, da je rodoljub, kateremu ni mogoče ničesar očitati. Resnica nad vse! To je bilo od nekdaj Snslo Masaryka in brez obotavljanja je nastopil protj Kraljedvorskim rokopi-8om; Pa čeprav so od vseli strani kričali nanj, da je narodni izdajalec. Toda mue-nJe drugih ni bilo za Masaryka nikdar ■nerodajno, temveč edinole njegova vest. In ko so širili razni barbari 19. stoletja Vest 0 židovskih ritualnih umorih, je zo-Pet nastopil Masaryk proti tej neresnici, oePrav so kričali, da je plačan od Židov. Pose ono veiiKo uslugo pa je storil Musarja svojemu narouu po prevratu. Kakšne vinarje oi presiaia cešivosiovaska repuDima, da ni ono njegove mirne Ue-seue, ki je ekstremiste m šoviniste (trzala v mejah. Mirno smemo reci, (la in pciueniie številne nacionalne manjšine na češkoslovaškem nevarnost, ua ni bi-10 Masarykove avtoritete, ki je skrbela, ua imajo tudi drugorodne manjšine v češkoslovaški svoj dom. Oseba Masary-aa je bila vez med drugorodnimi manjšinami in Češkoslovaško in kako živa je ta vez, se je videlo lani ob priliki Masarykovega obiska Moravske. Nemci so tekmovali tedaj s Cehi v počastitvi predsednika republike in njegova pot tudi po nemškin krajih je bila triumf, kakor ga niso doživeli nikdar avstrijski cesarji. To je dosegel Masaryk, da je tudi Nemcem »tatiček« in kadar so vsi nemški apeli v parlamentu zaman, tedaj vedo Nemci, da čuva njihovo pravico mož na lliadčanih. Posebej je omeniti Masarykovo priza devanje, da je politika nravna. Med etiko in politiko ne sme biti nobenega prepada. Macchiavelizem in intrigantstvo v politiki je napačno. Tudi mal narod ne sme v politiki intrigirati. Kdor hoče in zna delati, ne rabi intrig. Zlasti napačno pa je vsako nasilje. Da, proti nasilju se je treba boriti, magari tudi z železom, toda nikdar se ne sme na nasilje odgovarjati z nasiljem. Ko se liberalne stranke še niso hotele niti zavedati važnosti socializma, ga je Masai vk že krepko oznanjal. In da je danes Češkoslovaška glede socialne zakonodaje že skoraj prekosila vse druge dežele, ni uemala zasluga Masaryka. V vsakem oziru prvi je bil vedno Ma-saryk in tako se lahko ob svoji petinsedemdesetletnici ponaša, da ni Cehoslo-vaka, ki bi ne bil hvaležen usodi, da mu je dala Masaryka za predsednika. To je najlepše zadoščenje za delo Masaryka, v tem je njegova najlepša slava. * * * Pred dobrimi dvajsetimi Jeti smo se Slovenci prvič seznanili z Masarykovimi ideali in skoraj jih je usvojila večina slovenskega dijaštva. Zlasti pa vse narodno radikalno dijaštvo. Kje bi bili ini danes, da so vsi ti dijaki ohranili zvestobo Masarykovim idealom, da smo tudi Slovenci ustvarili svojo majhno, pa vplivno realistično stranko. Pa nekateri niso mogli pričakati dovolj hitro politične moči in ko se je šele začela prav graditi, so jo s svojimi kompromisi v javnosti porušili. In vedno usodnejše je postajalo njih delo, dokler niso zaplavali v reakcionarne vode, dokler niso se združili z onimi, ki ubijajo tudi najprimitivnejše državljanske svobode. \ znaku Masarykovih gesel so nekoč iitist( pili mladini, danes pa preganjajo liste, ki so teni geslom ohranili zvestobo. Tudi to je treba ob 751etnici Masaryka konstatirati, ker iz te konstatacije gre pot h konsolidaciji slovenske politike. Primer zvestobe do idealov je Masa-ryk in ker je zvestoba do idealov bila zaigrana, zato je izgubila napredna inteligenca svoj vpliv, zato je zmagala SLS. Citajte Masaryka in spoznali boste to! Nikdar ni bil Masaryk polovičar. Vsako delo, ki se ga jo lotil, ga je dovršil •*o konca in nobena stvar ga ni mogla 1'iisiliti, da hi 0Hjni Krc(jj j)()ta. Masaryk je bil tisti, ki je največ storil, ' Jo poslala Češkoslovaška svobodna in neodvisna. Se leta 1917. so bili nekateri *a\ezniki muenja, da je treba Avstrijo *‘luuniti. Proti temu nazoru se je Masajk z vso vnemo boril in od leta 1914. 'kiju je neprestano oznanjal, da je tre-'U Avstrijo razbiti. In uspeh je, Avstrija h4 razpadla in Češkoslovaška jo postala most oj na. Samostojnost sama pa ne zadostuje, Reba je dati samostojnosti trdno pod-Ikgo, državi je treba dati ustavo. Zato j« Masnryk poskrbel, da je Češkoslovaška dobila svojo svobodomiselno ustavo bi da ni bila samostojnost Češkoslovaško Polovičarsko delo. Masaryk in ustava. Avstrijska slava je šla h koncu in da resi kar se Še rešiti da, je izdal dne 1". o, ona 1918. leta cesar Karl manifest, \ ra erein obljublja narodom federacijo, a\ onemijo in Vse mogoče lope stvari, samo da bi Avstrija ostala. Takoj je odgovoril Masaryk na ta manifest m sicer s tem, da je proglasil neodvisnost Češkoslovaške. Ker vemo, da ta federacija iri la avtonomija pod dinastijo Habsburžanov ničesar ne pomeni, proglašamo s tem svojo samostojnost Nočemo priznavati božja prava kraljev .., Proglašamo, da je dinastiju Habsburžanov nezmožna vladati našemu narodu in zato ji odrekamo vsako pravico, da bi vladala nad Češkoslovaško zemljo.« In takoj nato je tudi že proklamiral Masaryk v glavnih potezah ustavo porajajoče se češkoslovaške države. Češkoslovaška država bo republika, v kateri bo cerkev ločena od države. Demokracija bo slonela na splošni in enaki volilni pravici. Pravice manjšine bodo varovane s proporcionalnim zastopstvom. Enake pravice bodo dane narodnostnim manjšinam. Vlada bo parlamentarna in priznava se načela narodne iniciative in referenda. Stalna vojska bo nadomeščena z milico. Veleposestva bodo razdeljena, da se učvrsti kolonizacija, plemiški naslovi pa bodo odpravljeni. V zunanji politiki se pripravlja načelo samouprave narodov in tajna diplomacija .se izloči. Ustava postavi vlado, narodnostno pravično, sposobno izločiti vse strankarstvo, in razredno zakonodajo. Pro- I N 1 glas ustave končuje z zmagovitimi besedami: > Demokracija je odstranila theokratično aristokracijo, militarizem je poražen, demokracija je zmagala.« Masaryk pa se ni zadovoljil samo s proglasom teli načel, vedno znova in znova je opozarjal, da je treba ta demokratična gesla tudi uzakoniti. In ko so občinske volitve v juliju 1919. dale približno sliko narodnega mišljenja, teokratična, Tuserja s sestavo vlade. V aktu o imenovanju opozarja Tušarja na odgovornost in pomembnost tega, da bo prvič socialist predsednik vlade. In pri lej priliki opominja na prvo dolžnost de-mokratične vlade, da pravilno informira javnost doma in v tujini. Notranjega ministra opozarja na potrebno rešitev vprašanja narodnih manjšin, prosvetnemu ministru priporoča oprostitev šole od cerkve in vztrajno naglaša potrebo ločitve cerkve od države, v nasprotju s Kramafem, ki je obljubil, da do te ločitve ne pride. in v drugi poslanici narodnemu predstavništvu pravi Masaryk: Demokracija je brez priznanja avtoritete nravstveno-sti, brez avtoritete v poklicane osebe nemogoča. Svojo samostojnost smo dosegli, ker smo vroče verovali v svoje narodne ideale, ker smo imeli vero v svoj narod. Nato zopet opozarja na potrebo ločitve cerkve od države in nato govori o pravicah narodnih manjšin. Narodnostni spori, ki so Avstrijo uničili, ne smejo \Iadati v Češkoslovaški. Človek nima ljubezni samo do svojega naroda, temveč tudi hrepenenje, da živi z drugimi narodi v prijateljstvu. To je tudi zmisel češke humanitarne misli, ki je pridobila češkoslovaškemu pokretu simpatije tujine. Naša narodna politika lojalno priznava narodne in jezikovne pravice manjšin. Državo smo stvorili mi in zato je naravno, da bo imela svoj nacionalen značaj, toda v naši republiki ne bo nobenega nasilnega raznarodovanja. Globoko nravno čustvo preveva vse Masarykovo delo. Navdušena vera v zbli-žanje narodov preveva Masaryka in zato nikdar ni poznal šovinizma. Njegov narod naj se udeleži tekme narodov in s svojimi vrlinami si pribori častno mesto. Ustava ni Masaryku zbirka paragrafov, temveč njemu je manifestacija narodove zrelosti, njegovega svobodoljubja, njegove moralne sile. Ustava ni zato tu, da tlači druge, temveč naloga ustave je, da dviga vse, da je vsem v državi v pomoč. In Masaryk se je trudil in delal, da to visoko pojmovanje o ustavi prodre in da se v tem zmislu umevajo zakoni. Ena najlepših zaslug Masaryka je, da je dal češkoslovaškemu narodu to visoko pojmovanje o ustavi in s tem tudi o lastni samostojnosti. Ravno na tem pojmovanju pa je država najtrdnejše zasigurana. Iz življenja Masaryka. V iiodoniuu na Moravskem se je rodil dne 7. marca 1850 Tomaž Masarvk. Njegov oče je bil cesarski kočijaž in ž njim se je Masaryk preseljeval iz kraja v kraj. Življenje, ki ga je imel priliko ojrazovati med podaniki graščin, njihovo razmerje do gosposke, mu je zgodaj vzbudilo njegov socialni čut. V devetih letih je menjal Masaryk kot deček petkrat svoje bivališče. Kamor je prišel, povsod je moral znova pridobiti sebi ugled. Tedaj se je razvila njegova energija. Spoznaval pa je tudi zgodaj življenje in vedno menjanje okolice ga je sililo h koncentraciji, ž. enajstimi leti je prišel na nižjo realko iluRtopeč. Starši so hoteli, da postane ("m ini ključavničar in so ga poslali na Dunaj oda Maaaryk se je kmalu vrnil, ker je hotel postati kovač. Znanci pa so pregovorih starše, da ga j>ošljejo v šolo, ker je pretalentiran, da ne bi Študiral. Tako je vstopil leta 1805. v drugi razred gimnazije v Brnu. V šesti šoli je dobil consilium abeundi, ker ni hotel iti k spovedi in ker. je dejal profesorju, ki mu je dejal, da mora iti k spovedi tudi če ne veruje, kakor dela to on, ki je državni uradnik, da je neznačajnež. Odšel je na Dunaj in je naredil tu leta 1872. maturo. Že v gimnaziji se je naučil Masaryk celo vrsto jezikov. Po maturi je odšel v Tipsko, kjer se jo seznanil z amerikansko študent m jo Oharlie Clarri(|ue, svojo poznejšo ženo. Tu je napravil leta 187«. doktorat in se pričel pripravljati za docenta na dunajski unberzi. Za svoj hdbilitacizski spis je spisal monografijo: Der Selbstmord, als Roeinle Massenerscheinung. Ko se je leta 1882. delila praška univerza na češko in nemško, je postal Masaryk izredni profesor filozofije. 18 let je moral čakati, da je postal reden profesor, čeprav mu je bilo obljubljeno, da se to zgodi že po treh letih. 8 prihodom v Prago se je Šele prav začelo delo Masaryka. Pričel je izdajati revijo »Atheneunu in v boju proti »Kraljedvorskim rokopisom«, katerih nepristnost je dokazal, je zašel na politično polje. Ko se je bil boj za splošno in enako volilno pravico, je korakal Masaryk kot edini profesorjev na čelu (lijakov, ki so demonstrirali za to pravico. Leta 1906. je bil izvoljen za poslanca in ostal v parlamentu do vojne. Njegovi nastopi v parlamentu so bili slavni in vse je utihnilo, kadar je zasedel govorniški oder Ma-saryk. Nevenljivih zaslug si je pridobil zlasti za svoj narod, ko je v Friedjungovent procesu neustrašeno dokazal Avstriji, da so njeni dokumenti falzificirani. V decembru leta 1914. je odšel Masaryk iz Avstrije ter pričel boj za češko neodvisnost. V Ameriki in daljni Sibiriji je zastopal stvar svoje domovine in kljub vsem zaprekam končno zmagat. Boj za resnico in demokracijo, boj za svobodo in pravico, temu je bilo posvečeno vse življenje Masaryka in v teh znakih je izvoje-val sijajno zmago. Hvaležni smo Masaryku za to zmago, ker bila je v korist tudi našemu narodu. Zato se s hvaležnostjo spominjamo jubileja Masary-ka z iskreno željo, da bi usoda ohranila Ma-saryka še dolgo češkoslovaškemu in našemu narodu, demokraciji in sporazumu narodov. Masarykovi aforizmi. Zlo moramo premagati z dobrim. Moramo zavračati vsako nasilje in sicer dosledno, ker drugače ne pridemo dalje. Braniti so moremo in moramo. V skrajnem slučaju tudi z železom, toda ogibajmo se aktivnega nasiljn in novega nasilja. Staro pravilo: Ne laži! poučuje tisočkrat bolj, ko vsi bombastični govori o domovini in narodu. Sovjetsko * Pumo so sledile vse kapitalistično orientirane države vsem novim poizkusom in oblikam, vsem onim eksperimentom in nared-bam sovjetov, ki naj bi dale realno podlago uovemu gospodarskemu in svetovnemu nazi-ranju, — komunizmu —, ki se je do sedaj smatral v splošnosti vedno le kot utopija. V pogledu uspeha je bil skepticizem splošen in prvič vidimo, vsaj v začetku, združen ves svet v sporazumu skupnega bojkota proti vsemu, kar prihaja iz sovjetske Rusije. Veliko zanimanje je vzbudil razvoj denar-stva, ki bi se po teoretični razlagi moral do minimuma zmanjšati ter cel sistem prevreči in opustiti. Izgledalo je, da se ta ideja uresničuje, posebno še, ker se je takoj po revoluciji pričel neprestano se povečujoči proces razvredenja denarja in uničevanja njegove kupne moči. Še v letu 1921. se je ta, do sedaj v tako silni meri še nepoznani proces inflacije, pripisoval edino vplivu komunističnega doktrinarizma. Dokler nam ni Nemčija pokazala, da je ruska inflacija, primerjana z njeno, bila zelo majhna, ter da tudi država, kakor Nemčija, kljub strogemu priznanju kapi-lizma, lahko samovoljno, iz političnega šovinizma uniči svoj denarni sistem. Akoravno so motivi teh dveh največjih inflacij povsem različni, je vendar viden in glavni učinek: spicšno obubožanje širokih mas, v obeh državah isti. Videlo se pa je, da sta državi največje inflacije vendar bili relativno hitro dovedli ekonomsko sanacijo za tako važnega faktorja, kakor je merilo vrednosti — denar. Ko je leta 1917 prešlo vodstvo Rusije v roke komunističnen stranke, se je nahajala država v najobupnejšem stanju. Milijonske armade so se vračale z bojišč, so pustošile in plenile, bile brez vsakega reda in vodstva, prometne prilike so povsem odpovedale, zveza j. 'nozemstvom je bila prekinjena in povsod se je uničevala stara oblast, nova pa se je ravno ustvarjala revolucijonarnim polom sredi strahot državljanske vojne. Naravno je pri takih razmerah, da mora vlada, hoteč zadovoljiti svojim denarnim potrebam, upotrebiti kot edino sredstvo tiskanje bankovcev. Tako se je tudi v komunizmu nadaljevala inflacija, pričeta z izbruhom vojne in ki jo je nadaljeval že tudi Ke-renski. Čim bolj se je uničevalo gospodarstvo in njene organizatorične vezi, v teni večji meri se je moralo tiskati bankovce. Vidimo, ua v letih 1917—1920 ni bil edino komunistični doktrinarnem vzrok uničenja denar-elva, temveč notranji razvoj socijalnega življenja in gosjiodarsko povojno stanje. Vsaka, te tako curistično-kapitalistična vlada, bi se morala boriti s sličnim pojavom inflacije. Tudi je razumljivo, da v dobi »komunizma boja« ni mogoče govoriti o smotreni denarni ali financijski politiki. Šele v letu 1919, s pričetkom drugega dela revolucije se izločijo iz vladajočega kaosa obrisi nove gospodar- denarstvo. ske strukture. S poudarjenim uvajanjem novega komunističnega družabnega reda dobi tudi valutna in finančna politika, ki se je do sedaj ravnala le po trenutnih potrebah razvoja, povsem točne smernice. Denar, njegova vloga In njegov pomen v gospodarskem procesu se prične smatrati kot nepotreben. Izdelala se je nova računska enota, ki naj bi odgovarjala teoriji o vrednotah dela ter naj bi temeljila na izračunavanju višine uporabljene delovne energije, ki se jo upotrebi za produkcijo gotovega dobra. Delovanje gospodarskega prometa naj bi se iz svoje dosedanje formule: blago — denar — blago ali delo — denar — blago skrajšalo v novo obliko: blago — blago ali delo — blago, z namenom, na ta način vzeti denarju ono moč, ki jo ima v kapitalističnih državah s svojim donosom brezdelnih prihodov. Pobiranje davkov se je ukinilo, vsa državna in komunalna dela in ona socijalno važnih ustanov so se izvrševala brezplačno. Mezde so sc- naturalizirale in potreba denarnega prometa se je zmanjšala do minimalnosti. V pomladi leta 1921 pa je prišlo do spre-menitve tega eksaktnega komunizma, kar je pomenilo za gospodarstvo prehod iz dosegle mrtve točke. V ohranitev dominacije komunističnemu sistemu je Lenin v najbolj kritičnem trenutku spoznal pretečo nevarnost ter ponudil poljedelstvu, katerega pomoč je potreboval, koncesijo. Bil je to prvi korak k novi ekonomski politiki, ki pomeni za celotno rusko gospodarstvo eminenten napredek. Dovolilo se je poljedelstvu, da svoje pridelke, v kolikor njih proizvodnja presega predpisano izdajo v naturalnih davkih, prodaja prosto po svobodnih cenah in na poljubnih ližiščih. Neglede na politični pomen te koncesije, pomeni ona zopetno upostavitev individualnega ekonomskega razvoja. Na novo se razvijajo prosta tržišča, kjer se organizira novo gospodarstvo in kjer določa in legulira cene blaga razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Avtomatično se pojavi zopet cirkulacija denarja, katerega prične urejevati v eri »Nep-a« zopet državna /lasi. Bankovci starih emisij se potegnejo iz prometa in zamenjajo za enotno novo emisijo. Državna banka prične uradno objavljati relacijo papirja k zlatemu rublju ter določevali indeksne številke blaga. S pričetim delom ekonomske konsolidacije se tudi socijalna in politična vprašanja likvidirajo in jako hitro se organizatorično delo komunističnega programa uresničuje. Akoravno z velikanskimi žrtvami in raznimi koncesijami staremu sistemu, ki so prehodnega značaja, se je komunistom vendar posrečil prehod iz teorije v prakso. Začetkom leta 1923 se izvrši končna reforma denarstva. Vpelje se novi denarni sistem, katerega enota naj bo v polni vrednosti krita z zlatom. Ze meseca oktobra leta 1923 prične ruska državna banka z izdajanjem bankovcev, glasečimi se na zlato, ki so bili kliti s 50% v zlafu in 50% z gospodarskimi menicami. Enota novega denarstva je zlati červonec, ki odgovarja predvojni vred-! nos!i 10 zlatih rubljev. Gospodarski zakon, ! ki pravi, da v času inflacije dobri denar slabega izpodrine, se je tudi v Rusiji uresničil. Akoravno je država še dalje tiskala papirnate stare novčanice, je ljudstvo hitelo izmenjavati papir v červonce, v katere je masa dobila zaupanje. Inflacija je bila ustavljena, červonec je postal splošna računska enota. Ker Rusija sama producira večje količine zlata in ker se to zlato radi socijalizacije steka v državno banko kot kritje červoncev, A. France — Brousson: Zabava na kmetih. A. France se roga slavi, naslovom in drugim posvetnim ničevostim. Ako je postal nesmrten član Francoske akademije, ga to veseli samo zbog tega, ker mu je bolj udobno sprejemati doma v škrpetah posete raznih veljakov, nego da bi sam hodil okoli njih. Kako še lahko koristi naslov »nesmrtnik , razvidiš iz naslednje zgodbe: »Nedavno tega sem si privoščil oddih na deželi z vrlo gospo, sicer nekam boječo, ki sem jo srečal liki pogozdilo vilo v goščavi Boulogneskega Lesa. Nekoliko sem kratkoviden in svojih strasti ne skrivam kdo ve kako spretno. Pa tudi brezbrižen sem, oso-bito pa mi, na žalost, nedostaja največje izmed družabnih kreposti, svetohlinstva. Sedela sva na klopi z mojo sotrudnico in se povsem nedolžno trudila. Tedajci pa se nenadno pojavi nekak poljski čuvaj, drzovit in besen: »Že četrt ure vas opazujem, vi satir! Kako vam je ime?« Po naključju sem imel pri sebi posetnico. Pomolil sem mu jo z zlatnikom. Spravil ga je v žep in pogledal vizitko. Ko je videl, da sem član Francoske Akademije, se je sirovimi začel cediti od udvorljivosti: »Oprostite, gospod Akademik«, mi je rekel. »Saj nisem mogel vedeti: semkaj prihajajo vsake bire ljudje. Sicer pa če sem vmes posegel, je bilo to zastran otrok. Veste, ti smrkavčki niso slepi, kadar treba videti, kar se ne bi smelo. Za drugo mi je pa toliko mar kakor za lanski sneg. Čemu so gozdovi, kakor za to, da se ljubimo v njih? Nesreča je v tem, da ima gospa rdeče krilo in videti ga je od daleč, kakor zastavo. Ako bi si gospa, nikakor je ne mislim jeziti, oblekla črno krilo, bi bilo dosli bolje. Mnogo manj bi jo videli. Pri vsaki stvari je treba obzirnosti, kaj ne? Da nisem prišel, ne bi bil imel veselja, spoznati gospoda Akademika.« Potlej nadaljuje A. France: »To dovoljenje, ta prostost, ki jo daje slava, se razteza celo na družinske člane velikega moža. Tako je g. M... (Michelet? op. prev.), zgodovinar, imel čednega nečaka, čigar šege so je bilo Rusiji mogoče že tekom 10 mesecev potegniti iz prometa stare rublje in jih nadomestili z zlatimi nakazili. Tudi v inozemstvu je v preteklem letu pričel kotirati ruski červonec kot jako sta-bila zlata vrednota, tako, da je denarni sistem Rusije, ki je bil dolgo časa groza ostalim državam, danes zopet eden najbolj čvrstih in zdravih svetovnih denarstev. Urejeno denarstvo bo zasiguralo gospodarstvu Rusije, bodisi pod kapitalističnim ali komunističnim vodstvom brez dvoma zdrav razvoj doone stopnje, ki jo mora zavzemati Rusija po svojem mednarodnem položaju v svetovnem gospodarstvu. bile dokaj krivoverske. Da bi napravili veselje njegovemu stricu, enemu izmed stebrov republikanske stranke, so ga imenovali šolskim nadzornikom. To se je reklo deti volka v ovčjo stajo. Črez nekaj časa so zapazili, da ne deli ocen po vzgojeslovnih sposobnostih kandidatov, temu« po njih telesni zaslugi. Vedno so bili najmlajši, ki so našli milost pred njegovimi očmi. Več jih je privedel celo v svoj hotel pod pretvezo, da jim bo dajal nasvete. Navzlic discipliniranosti in navzlic hierarhičnemu duhu, ki na srečo vlada v univerzi, so se nekateri med temi mladiči jezili nad temi preveč »nadležnimi« zaupnostmi. Branili so se, igrati Ganymeda s tem naučnim Jupitrom. Protestirali so, prosvedovali. Stvar so naprej pravili. V^t je prišlo na dan. Vstajale so pritožbe. G. Fallieres je bil tačas naučili minister ... Ljudje se mnogo rogajo temu debeluhu. To ni prav. Možak je mnogo bolj prebrisan, nego se domneva. Pod svojo trebu-šatostjo skriva vse muhavosti prevejanega Casftonca. To vam je slon, ki bi z rilcem odmašil steklenico šampanjca, ne da bi jo razbil. G. Fallieres se je branil zasledovati nečaka gospoda M-a, češ: »To je patrijarh republike, ena izmed najbolj poštenih slav sedanje vladavine. Nimamo jih onoliko, da bi smeli vreči njegov kip v blato. Kdo bi maral žalostiti častito starost tega zgodo-pisca naše revolucije? Pregreška nečakova ne sme pasti nazaj na strica niti na njegovo delo. Torej nobenih sodnih preganjanj, nobenega pohujšanja. Temu prestrastnenm nadzorniku bomo namignili; da v univerzi ni na svojem mestu. Prosili ga bomo, naj lepo sam od sebe poda svojo ostavko. Poverimo pa mu dobro plačano nalogo, pa lije daleč, v kakih krajih, koder ljudje nimajo takih seksualnih predsodkov. Tako so storili. Nečak gospoda M-a je podal ostavko. Napredoval je v službi, toda v Alžiriji, če se ne motim. Stric ni prav nič izvedel o vsej tej zadevi. Da ni po mili sreči njegov vnuk imel člana Akademije v svoji družini, bi bil prišel pred poroto kakor pro-slaski satir, zasačen na predmestnih utrdbah ... Po vsem tem pa recite, da Akademija nič no zaleže.« N. K. Edgar Rice Burroughs: 2 Tarzanovi doživljaji v džungli. Tarzanova prva ljubezen. — Teeka je Tarzanova — je izražal opičji človek z globokimi goltuiki velikih človeko opic. Thada, Numgo, Gunto, katere je zdramilo renčanje obeh samcev, so deloma hladnokrvno, deloma napeto opazovali. V Tangovili majhnih možganih je tičalo globoko spoštovanje pred svitlo kovino, katero je umel Tarzan tako spretno sukati. Tu-blat, njegov trmasti očim in gorila Bolgani sta že podlegla temu jeklu. Opičnik se je dobro zavedal uevarnosti in se je previdno v Spirali približeval Tarzanu. Caltal je na ugodni trenutek. Enako se je gibal njegov nasprotnik, ki se je zavedal svoje ne-dostatne telesne teže. Spočetka se je zdelo, da ne bo zadeva končala, kakor se je že večkrat zgodilo, namreč s tem, da bo eden izmed bojevnikov odnehal ter se odstranil na-videzno se zanimajoč za kako drugo stvar. V drugem slučaju >casusa bellk bi se pač tako končalo. Toda Teeka se je čutila nenavadno počaščena, ker je vzbujala tako zanimanje. Kaj takega še ni doživela. Večkrat je že gledala, kako so se drugi samci j borili za samice in vselej je s hrepenenjem priča- j kovala, kdaj se bo pordečila džungelska trava za- I radi nje. Široko čepeča je zasnavljala nad obema prav nepristransko. Obkladala jih je z različnimi psovkami. Hirtah, Kača, Dango, Hijena in še enake zbadljivke so deževalo. Pretila jima je, da bo poklicala Numgo, ki naj bi oba pretepla s palico. Nuinga je bila tako stara opica, da ni mogla več plezati, ter je morala zaradi pomanjkanja zob omejiti svojo brano le na banane in gosenice. Okoli stoječe opice so se smejale. Tang je postajal divji. V nenadnem skoku se je pognal na Tarzana, toda mladi, gibčni nasprotnik je skočil na stran in mu prišel za hrbet. V naskoku je zavihtel svoj nož in je sunil Tanga divje za vrat. Opičnik se je okrenil, da bi se izognil orožju, ki ga je zadelo le na ramo. Rdeča kri je izvabila Teeki vzklik očaranja. Ha! Vendar enkrat zanjo! Pogledala je okolico, da bi videla, kakšen 'lis je zapustilo krvo-prelltje. Ce bi se Teeka ne bila tako slastno zabavala, potem bi morala pač razločiti nad seboj v vejevju čudno šušljanje, katerega ni mogel povzročati nikak veter, ker ni pihal. Ce bi pogledala nad se, bi videla, kako preži zgoraj med vejami vitko telo in kako zlobno jo opazuje par sviti ih oči. Teeka vsega tega ni videla. Ranjeni Tang se je renče umaknil. Tarzan je bil tik za njim. Zasramoval ga je ter mu kazal svoj nož. Teeka je prišla izpod drevesa, da bi bila bližja borcem. Veja nad njo se je zamajala ter se pod ležo nekoliko upognila. Tang je zopet obstal, pripravljajoč se na nov naskok. Povesil je glavo ter sprostrl roke. Ce bi mogel zagrabiti rjave, mehke roko, zmaga bi bila njegova. Tangu se je zdel Tarzanov način boja umazan, ker se ta ni hotel spustiti v rokoborbo. Ker mladenič svojih moči dosedaj še ni preizkusil nikjer drugje kot v igri ni vedel, če bi bilo umestno, za početi boj na življenje in smrt z golimi rokami. On sicer ni poznal strahu, a čul samoobrambe mu je narekoval, kaj naj stori. Njegov način je bil najbolj prikladen zgradbi telesa. Čeprav je imel ostre zobe, so bili v primeri s Tangovimi le skromno orožje. Tako z dalje pa je lahko povzročal s svojim nožem občutne rane se je spretno izogibal Tangovitn kleščam. Tang je ponovno napadal kot bik. Tarzan pa je plesal pred njim sem in tja in zasramoval v džungelskem žargonu svojega nasprotnika. Parkrat ga je dregnil z nožem. Od časa do časa sla bojevnika prestala in se zajemajoča sapo ogledovala. Ko sla zopet tako počivala, se je Tang slučajno zagledal preko glave svojega nasprotnika. Takoj se je izpremenilo njegovo obnašanje. Mesto jeze so izražale potezo obraza skrajno bojazen. Vsem opicam je bil znan la krik, ki ga jo Tang iztisnil ter zbežal. Vprašanje je bilo nepotrebno, krik jim je jasno naznanjal najhujšega sovražnika. Tarzan je bežal z drugimi opicami. Tedaj je čul, kako se meša leopardovo pihanje z obupnimi kriki opice. Tudi Tang jo slišal isto, a se ni niti okrenil. Vse drugače Tarzan. Hitro se je ozrl, da bi videl, če se ne nahaja kaka opica v neposredni nevarnosti. Silno se je prestrašil. Teeka je bila, ki je klicala na pomoč. Hitečo proti najbližjemu drevesu je zasledoval leopard v drznih, elegantnih skokih. Nikamor se mu ni mudilo. Tudi če bi mu ušla na drevo, bi jo dosegol s šapami, še preden bi splezala v višino. • 1 ar/.an je videl, da mora Teeka umreti. Zakri- čal je Tangu in drugim samcem za pomoč. Sam je hitro potegnil izza pasu vrv. Dobro je vedel, da bi ’ jo leopard prav hitro popihal, če bi se spustili vsi sanici v boj. Čeprav so vsi slišali klice na pomoč, nihče ni storil niti koraka, a razdalja med leopardom ter Teeko so jo vedno zmanjševala. Mladenič je drvel zn leopardom, kričal nad njim, da bi obrnil nase pozornost vsaj toliko časa, da hi Teeka ušla med visoke veje, kamor se Shoeta ni drznil plezati. Toda le ta se ni zmenil za zabav-ljivke, niti za poziv, da naj počaka in se spoprime ■L njim. (Dalje prih.) kit Dnevne vesti. — Odkod ta liprememba? V četrtek sta se >Jutrot in »Slovenski Narod« še norčevala a preorientacije HRSS, v petek pa je že >Jutro< zasviralo drugo melodijo in opu-55* »mešenje. Odkod ta izprememba? Ali je prižel iz Beograda migljaj, da je smejanje neumestno in da je stvar veliko bolj resna? — Ne bodite smešni! »Jutro« piše, da je skužala opozicija pri zadnjih volitvah zmagati « terorjem in naeilstvi. Kar smilijo se nam vladne stranke, kako so bile preganjane! — Tudi »Učiteljski tovariš< je prevzel metode mladinskega tiska, da se zavije v molk, kadar bi moral odgovarjati. Zdi se nam, da prevzem take metode s strani glasila UJU ni propaganda za učiteljstvo. — Donesek k našemu časnikarstvu. Te dni so sprejeli naši listi neko zaupno informacijo, ki ni bila za javnost. Kljub temu se je našel list, ki je to informacijo objavil. Žalibog je bil to ravno — »Učiteljski tovariš«. — Zakaj vendar »Jutro« ne objavi načrta novega tiskovnega zakona? Dolžnost pravega bulvarnega lista vendar je, da javnost seznani g tako važnim načrtom, dokler je še načrt in ne potem, ko je že zakon, ko je prepozno. In »Jutro« je kot glasilo vladne stranke tem bolj dolžno, da objavi načrt, ker v zakonodajnem delu se najlepše vidi vrednost in sposobnost vlade. Ali pa se mar »Jutro« gamo sramuje novega tiskovnega zakona? Ali se ga boji objaviti, ker bi potem tudi najvemejši bralci spoznali, kako reakcionaren zakonski načrt si upa vlada »nacionalnega« bloka predložiti? Smo v resnici radovedni na odgovor! — Mešanje pojmov. Vladno časopisje bi nakrat hotelo preorientacijo HRSS naslikati kot zaslugo vlade in njene politike močne roke! Ta farbarija pa ne bo uspela, ker tako i>ozabljivi niso niti največji lahkoverne«, da ne bi vedeli, da je radičevce pritisk vlade samo krepil in da je samo dobra volja Davldoviča vzbudila tudi dobro voljo Hrvatov ea sporazum. Taka je resnica! — Novoiivoljen poslanec — umrl. Novoizvoljen radikalni poslanec Sandžaka g. llu-sija Jusupovič je umrl. Izvoljen je bil na listi g. Trifunoviča. Na njegovo mesto pride g. Murat Idrizovič iz Belega Polja. — Beležimo t zadoščenjem. Zadnja »Or-juna« je odločno nastopila proti bojkotu, ki so ga pričeli oznanjati mladini nad slovenskim trgovcem, ker ni njihovega političnega prepričanja. Bojkot je umesten in potreben le proti tujcu, ki pa je je žal ponesrečil le vsled nerazpoloženja naših strank. Ta boj-kotni klic je klerikalna metoda, ki jo je treba odkloniti. Končno pravi »Orjuna«: »Zato naj skrbe privredni krogi sami, da kompaktno odbijejo poizkus, zanesti politično borbo tudi v gospodarstvo. ~ Nesreča gosp. Nučiča. Pri predstavi >Utnella« je padel g. Nučič v prizoru, ko se onesvesti, tako nesrečno, da si je zlomil kost. Kljub 'sirnim bolečinam pa je g. NuCiČ igral naprej m publika ni niti opazila, da se je zgodila nesreča. G. Nučič leži sedai v bolnici. — Zakon na poskušnjo hočejo uvesti tudi v Angliji. Član zbornice Cordov Ridgley je izjavil, da bo predložil zakonski načrt, s katerim se uvaja zakon na poskušnjo. Po-skušnja doba bi trajala eno leto. Po tej dobi bi bila ločitev zakona nedopustna. — Velika eksplozija v (linamitni tovarni. V renskih dinamitnih zavodih v Bresteritzu se je prigodila strahovita dinamitna eksplozija- V odelku, kjer se dinainitne patrone zacini in kjer delajo samo ženske, je nastal lr- neznanih vzrokov ogenj. Nastale so tri silovite eksplozije. Kako silne so bile te eksplozije, se vidi iz leg«, da je objekt, v kate-'(,n> so je zgodila eksplozija, zginil s površ-J* *6mlje. še 200 metrov oddaljene hiše 80 Mie porušene. Zračni pritisk je bil tako si- x da 80 SiPe !)(>PokHle St? 10 kilometrov nih razvalinami hiš je bilo pokopa- lo Polno delavcev. Dosodaj so izkopali mrtvih, 7 težko ranjenih in 81 lahko ranjenih delavcev. Vztrajno pa se govori, da JO bilo vsled eksplozije ubitih najmanj 50 delavcev. — Zakonske dramo. Na Dunaju je bil aretiran 581etni krojač Franc Gregorides, ki je 8v°ji ženi 20 težkih ran s škarjami. — Uti dan je imel Johann Lackner prepir s svojo ženo. V jezi je dal mož ženi par zaušnic. Ko mu je žena dejala, da ga bo naznanila policiji, je to moža tako razkačilo, da je vzel kuhinjski noi in ga zasadil s tako silo v hrbet tene, du se jo nož odlomil. Žena je nato s klino v telesu zbežala k Bosedom Rešilni voz jo je potem prepeljal v bolnico kjer so ugotovili, da je nož šel mimo hrbtenice v pljuča. Nevarnost je, da bo žena umrla. — 'Kletno starko je posilil 24letni dninar Kapljar iz Osijeka in sicer v navzoč-»osti mesarskega pomočnika Josipa Kollei-hii« *i 80 ^ obupno branila in je zado-panjem več prask, toda njen na-je bil brezuspešen in Kapljar je zadovolji svoji nizki strasti. Mesarski pomočnik pravi, da je hotel starko braniti, da pa je bil njegov napor zaman. Kapljar se zagovarja s popolno pijanostjo. Bil je izročen sodišču. 5; . Velika tombola poštnih nitjih unltii-ue»ceT. Dno 19. aprilu t. I. bo priredilo ‘Osrednje društvo poštnih nižjih usluiben-!'ov »a Kongresnem trgu veliko javno tombolo r, mnogimi lepimi in bogatimi dobitki, »sata tablica stane samo 2.50 Din. Prodajajo jih vsi pismonoši v Ljubljani, ŠiSld, Vi-ln v Mostah. Nihče naj ne zamudi te ugodne priliko, vsak naj poskusi svojo srečo. Čisti dobiček je namenjen bolnim in Podporo potrebnim Članom, njih vdovam in slrotara. Začetek točno ob 15. uri. — Odbor. — II. Kotni sejem v Ljubljani se je vrSil '•no 4. marca v velesejmsklh prostorih. Po svojem obsegu je bil mnnjfti kot prvi dne *#• januarja. Namon to prireditve je bil, vnovčiti še preostale kože divjačine, ki se j je postrelila v zadnjih dveh mesecih. Cene J so se gibale v približno istem okvirju kot j zadnjič, opazil se je padec kun in dvig zaj- j cev. Nudilo se je za približno 400.000 Din j blaga, tendenca je bila dobra, končen potek ! zadovoljiv. — Nezgoda. France Štempihar, hlapec ] mestne občine, je peljal dne 5. t. m. na dvo- j vprežnem tovornem vozu barako po Wolfo- j vi ulici. Vozil je pravilno po levi strani ce- i ste. Ker pa je bila baraka višja kakor : »solnčna streha« pred trgovino Vlaj-Ivanuš, i je zadel Štempihar v omenjeno streho, vsled j česar je železno ogrodje razbilo šipo izlož- t benega okna vredno 7670 Din. Seveda je bi- j la poškodovana tudi »solnčna streha« in zna- i ša tozadevna škoda 1000 Din, tako, da je | skupne škode 8670 Din. j — Tatvina obleke. Julijana Matelič, zasebnica, Kladezna ulica 1 je prijavila na policiji, da ji je bila dne 3. t. m. med 8. in 11. uro iz nezaklenjene veže ukradena obleka njenega moža vredna 375 Din. Obleka je temnosive barve ter že nekoliko ponošena, i Uzmoviču do sedaj še niso prišli na sled. — Avto povozil psa. Dne 5. t. m. je povo- ; zil na glavni cesti na Glincah neki šofer j nadsrednjevelikega psa neznanega lastnika. ! Pes je bil tako poškodovan, da je imel samo j še toliko moči da se je zavlekel v cestni ja- s rek. Prišlo je na lice mesta oko postave, ki j je napravilo trpljenju ponesrečenca konec s strelom iz službenega revolverja. Dve uri pozneje je prišel mestni konjač, ki je psa odpeljal na »pasji britof« v Mestni log. Policija je ugotovila, da se je pes klatil že par dni po Glincah ter vzbujal s svojim brezciljnim ležanjem sum, da je stekel, ali pa drugače bolan.« — Pogreša se. Tone Hostnik, hlapec pri mokarju Lojzetu Zormanu, Stari trg 32 je odšel dne 2. t. m. neznano kam, ne da bi se bil do danes vrnil. Ker je bil mož bolehen in zadnje čase nekam potrt, ni izključeno, da je izvršil samomor. Hostnik je slabotne srednje postave, okroglega obritega obraza ter nosi črno suknjo in črn klobuk. Star je 71 let ter rojen in pristojen v Moravški občini. | — Saje so se vnele dne 5. t. m. ob pol 16. i v dimniku enonadstropne hišice na dvorišču hiše št. 21 na Poljanski cesti. Prvi je opazil ogenj krojač Tone Jarc, ki stanuje v hiši. Dal je obvestiti požarno brambo, ki pa ni stopila v akcijo. Zakaj Jarc je ogenj preje pogasil. Škode ni nobene. — Dva priporočljiva gosta. Dne 5. t. m. sta prišla v neko ljubljansko gostilno dva prav zgovorna gosta. Popila sta dva čaja in dva litra vina. Ta dva gospoda sta bila Rudolf C. in X. Zadnik. Ko je bilo treba plačati sta se začela prerekati. C. se je izjavil insolventnim, Zadnik pa je izjavil, da plača samo polovico, nakar je je odkuril, pe da bi bil kaj plačal. C. je dejal, da poravna ves račun drugi dan. Tega mu ni nihče verjel ter 6e tudi ni zgodilo. Sicer je pa možakar zagrešil v Ljubljani že več takih sleparij. Lansko leto mu je pripomogel na primer gostilničar Dolšak v Rožni ulici radi sličnega dejanja do ričeta. Kljub temu svoje na- ■ vade ni opustil. Zato so ga vrgli kmalu na- ' to iz kavarne Zvezda, kjer so ga bili že par-krat pardonirali, na cesto. Revanširal se je s tem, da je razbil s pestjo šipo na oknu vredno 20.000 kron. Vtaknili so radi tega v preiskovalni zapor. Nato je prišel na opazovalnico, odkoder se je včeraj vrnil. Njegov »cehkumpan« je bivši fašist iz Senožeč, ki je »prlvandral« brez potnega listn iz Italije. — Vlom v Dolu. V času med 22. in 26. februarjem je vlomil do sedaj neznan storilec v muzej graščine v Dolu, ter odnesel majorju Globočniku, stanujočemu v Ljubljani, lovsko dvocevko, vredno približno 1500 Dinj flaljnogled, vreden 600 Din ter dva svedra in oblič v skupni vrednosti 60 Din. Puška je dobro ohranjena, ker pa je bila razdrta, je porabil tat takozvani zatvorač (to je del, ki spaja cev in kopito). Brez zatvorača je puška nevporabna, zato bo skušal tat ta del kje dobiti ali pa si ga bo hotel dati narediti pri kakem puškarju ali pa ključavničarju. Daljnogled je navadni »poljski« 26 s pove-čalnim steklom v šatuli na jermenu. — Nezgoda. Lojze Lasnik, delavec v Podutiku, stanujoč v šiški, je obsekaval dne 2. t. m. pod »Cekinovim gradom* drevesa. Ko je odsekal vejo v višini 12 do 18 metrov, je padel ž njo vred na zemljo. Pri tem se je poškodoval v levem boku ter se tako pretresel, da čuti po vsem telesu bolečine. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v državno bolnico, odkoder so ga pa naslednji dan odslovili radi pomanjkanja prostora, ter se zdravi sedaj doma. Nesrečo je zakrivil sam. , ’ , Mesečna revija za novo zborov- ‘ glasbo. Izdaja, zalaga in litografira pevsko druStvo »Ljubljanski Zvon« v Ljub- in iiin ? i!"i» naročnina za Jugoslavijo J) Din, za Italijo 10 lir, za Ameriko 1 dolar. Delavno pevsko društvo Ljubljanski Zvon« namerava z izdajo »Zborov« nuditi pevskim društvom nove, &e ne objavljene pesmi zii moški, ženski in mešoni zbor n Cfl-polln, težke in Inhke, da bo vsako zh svoje koncertne priredbe kaj primernega dobilo. I'rvl dve številki ste izšli. Ker je naročnina zelo nizka, upamo, da ne bo nobenega zbora v Jugoslaviji, ki se ne bi naročil na »Zbore«. O izdaji še izpregovorimo. — 3. številka »Planinskega Vestnika1 je izšla in prinaša sledečo vsebino: Dr. V. Bohinec: O čaščenju“g0ra in jezer. — Dr. Jug: Plezalne turo v Kamnl5klh-Savinjakih Alpah. — Jakob Aljaž: Spomini na dr. Fri-schaufa. — čez hrib in dol. — Obzor. — Društvene vesti in Naše slike. Kakor VBaka, tako je tudi ta Številka »Planinskega Vestnika« zanimiva. Naročajte »Planinski Vestnik«. Drobne vesti. Nemškemu parlamentu je bil predložen načrt, po katerem se ima zvišati hišna najemnina na predvojno višino. Berlinski magistrat je sklenil, da imenuje eno glavnih ulic po Ebertu. Abd-el-Krim, vodja marokanskih vstašev je umrl. Njegov brat se misli proglasiti za njegovega namestnika in sultana Maroka ter bo nadaljeval vojno proti Špancem. Ameriški še! generalnega štaba, general Pershing, je na potu v Južno Ameriko težko obolel. Borzna stavka v Italiji je končana. Devize pa so nekoliko padle. Konflikt med fašisti in bojevniki postaja vedno večji. Levičarski bojevniki nameravajo ustanoviti lastno stranko. Predsednik bojevnikov Viola, ki ima zlato hrabrostno svetinjo, je proti razpustu glavnega odbora bojevnikov protestiral pri kralju. Glavni urednik lista »A Vitag« je bil vsled razžaljenja »Prebujajočih se Madžarov« obsojen na 2 meseca zapora in 10 milijonov kron globe. Senator Matušek je izstopil iz češkoslovaške komunistične stranke. Kardinal nadškof v Napol ju je prepovedal svojim duhovnikom, da bi na katerikoli način posegali v politično življenje. Fašisti zelo toplo pozdravljajo odredbo kardinala, ker so bili skoraj vsi duhovniki aktivni člani popolarske stranke. Velika skladišča orožja so bila odkrita v Avstriji. Blizu Wiener Neustadta je bilo odkritih 10.000 cilindrov, napolnjenih z zelo strupenimi plini. Na drugem mestu pa je bilo najdenih 2000 karabink in veliko drugega orožja. Vse to je bilo najdeno na podlagi posebnih ovadb. Kontrolna komisija je zato pri avstrijski vladi protestirala. Po vesteh iz Kaire so italijanske čete napredovale - proti oazi Džarebub, napadle neko beduinsko kavarno ter ubile 16 mož. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. Dne 6. marca 1925. i Vrednote. 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 65, bi. 68; 4% Kranjsko dežel- j no posojilo iz 1. 1888 bi. 22; 4'A% Kranjsko ! deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 bi. 22%; 4^% Kranjsko dež. posojilo iz 1. 1917 bi. 22; Celjska pos. d. d., Celje den. 210, bi. 214; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 235; Merkantilna banka, Kočevje den. 104; Prva hrvatska štedionica, j Zagreb den. 945, bi. 955; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; .Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana : bi. 135; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana bi. 430; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Split«, anon. družba za cement Portland, Split den. 1200, bi. 1250; »Stavbna , družba« d. d., Ljubljana den. 275, bi. 285. ■ Produktna borza. Les: Plohi, 40 mm, ko- j nični, I., II., III., fco Postojna 3 vag. den. I 580, bi. 580, zaklj. 580; bordonali smrekovi ' in jelovi, 6—9 m, 9—12, 30/30 <, fco Po- ; stojna bi. 450; lipovi hlodi od 2.50 m dolž. | naprej, 25 cm naprej, fco naklad, postaja bi. 190; hrastovi plohi od 2.65 m dolž., 30, 40, ’ 50, I. in II., fco meja den. 1250; bukova , drva, 1 m dolž., napolsuha, fco meja den. 23; bukovo oglje vilano, la, fco meja den. 115. — Žito in poljski pridelki: Pšenica srem- ‘ ska, 75 kg, par. Ljubljana bi. 500; pšenica domača, fco Ljubljana den. 450, bi. 485; otrobi pšenični, debeli, fco -slav. post. bi. 225; otrobi pšenični, drobni, fco juta vreče, loco Ljubljana bi. 215; odpadek pšen., fco medjimur. post. bi. 300; koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. bi. 257.60; koruza nova, dobavitev marec, fco sremska . postaja bi. 210; koruza nova, dobav, marec, j fco slavonska postaja bi. 215; koruza nova, dobavitev april, fco sremska postaja bi. 220; oves bački, rešetan, fco Ljubljana bi. 360; laneno seme zimsko, fco Ljubljana den. 700; konoplja, b/n, fco Koloriba tranz. bi. 650; krompir rdečkast, semenski, fco štaj. posta-• ki iko' krompir beli, fco štajerska postaja bi. 158; krompir rumeni, fco štajerska postaja bh ]42. — Stročnice, sadje: Fižol rib-jučan, ciščen, fco Ljubljana den. 320; fižol koks, mščen, fco Ljubljana den. 340; fižol beli, fco vag. slavonska postaja bi. 410; orehi, fco vagon hrvatska postaja bi. 850; jabolka izbrana, fco štaj. postaja bi. 275. — Kemični produkti: Modra galica, 98/99, fco Postojna tranz. bi. 639. X Znižanje tarife za les. V zvezi s konferenco lesnih industrijcev 12. febr. v Beogradu se poroča, da se v kratkem znižajo tarifi za 30 odstotkov. X Italijanske borze so prekinile »voje delovanje v znak protesta, proti nameravani državni kontroli valutne trgovine. X Znižanje železniške tarife za i*vo* sladkorja. Na zadnji seji gospodarsko-financij-skega komiteja našega ministrstva se je sklenilo, da se zniža prevozna tarifa za sladkor, ki je namenjen v inozemstvo za 30 odstotkov. Ta znižana tarifa velja samo do 1. novembra t. 1. X Nemški tovorni vagoni za Francijo. Kot blagovne dobave na račun reparacij namerava naročiti Francija pri nemških tvrdkah 4000 tovornih vagonov. Od teh naj dobi francoska severna železnica 700 vagonov, 8800 vagonov pa ostale železniške družbe. Dobave, ki se prično z letom 1926, se bodo razdelile na več let, da se s tem ne škoduje razvoju francoske industrije. X Tvrdka Morgan & Co New York poroča, da se je zopet odposlalo v Nemčijo 2,500.000 dolarjev zlata. S to pošiljatvijo je izčrpan amerikanski delež Davvesovega posojila Nemčiji, ki znaša 110 milijonov dolarjev. Od tega je bilo poslanega v zlatu t Nemčijo 50 milijonov dolarjev, 60 milijonov pa ostane v Ameriki na nemški račun. X Rastoča svetovna produkcija aluminiju-ma. Leta 1913 je znašala svetovna produkcija 60.000 ton, ki se je sedaj tako povečala, da se ceni produkcija za leto 1925 na 250.000 ton. X Posetnikom Praških velesejmov (od 23. do 29. marca t. 1. ). Uprava praških mednarodnih vzorčnih velesejmov naznanja vsem zainteresiranim krogom, da poleg 50% popusta na železnicah v ČSR imajo posetniki tudi 33% popusta na kralj. SHS železnicah za vse potniške in brze vlake. Na ta način so stroški združeni s posetom omenjenega velesemnja minimalni. Pričakuje se vsled tega, da bo udeležba tukajšnjega strokovnega sveta kar najobilnejša. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave 600 zavornjakov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje vodopostajne zgradbe v Vršcu. — Dne 26. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jekla, glede dobave barv, glede dobave grafitnega materiala, glede dobave stekla ter glede dobave variva (Schlaglot). — Dne 27. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave volnenih mazalic, glede dobave zakovic, glede dobave bombaževine za čiščenje lokomotiv ter glede dobave mazalic. — Dne 31. marca t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 290.000 kg ovsa; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne pločevine in svinca, glede dobave desk itd. ter glede dobave zakovic. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave. Direkcija državnih železnic r Ljubljani sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave raznih kirurgičnih instrumentov in obveznega materiala. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 2. aprila t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede kartona. — Dne 3. aprila t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave žebljev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dražba konjskega gnoja se bo vršila dne 21. marca t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja prekajenega mesa. Centralna mlekarna drž. imanja »Belje« v Belem Ma-nastiru ima na prodaj 20 q prekajenega tne-I sa od mladih svinj. Povprečna cena 80 Din j za kilogram. BORZE: ' *’■ marea. Curih 11.98, London Sr3J,apJa 814-70' Pr«K« 185.20, New York 61.87, Irst 258.20, Berlin 14.80, Dunaj 0.0867, turih, 6. marca. Beograd 8 40, Pariz 26.55, London 24.79, New York 519.70, Milan 21.12, Praga 15.45, Dunaj 0.00788. Najboljši *lv«ln| stroj I® edino le Josip Petelinca Mamka Grltzner m Adler rodbino, obrl ln fndu*t'Ho Ljubljano “SJSEE « vtiMiu bruoMM. Vidutni *ir«ncl|«. Delavnica *a popravila *• »tiki T*lot-ii«M «• mil* Masarykove misli. 1 Cesto se človek, ki išče prepričanja, utrudi in nima potem nobene sile in energije, priti do prepričanja in vsled utrujenosti postane brezbrižen. Brezbriž-: ni ljudje pa so največji neprijatelji miš-; ljenja in napredka sploh. * * * | Verstvo ni in ne sme biti politika. Toda ; ravno verstvo je politika, seveda politi-i ka, ki služi močnim. Verstvo in cerkev j bi morala biti branitelja nravnosti in ljubezni do bližnjega. * * * Etika ne zahteva samo, da bi bil uči-; telj dober, ampak tudi, da se mu da, kar mu gre. * * * Naše rodoljubje mora biti naprednost, ! narodnost nam mora biti človekoljubnost. * * * Politika, kot socialna praksa mora postati del nravnega prepričanja. Dokler tega ne bo, ne bo dobro. Jaek London: (30) Burni doživljaji. Roman Južnega morja zakaj hočete toliko razje odgovoril — No? je rekla novrstuih stvari? — Jaz vzeti medicino, — Aroa. — Vi meni plačati. — Ta je imela sedaj vzgled njihove hvaležnosti. Bila je podoba, da je imel Sheldon vendar-le prav. Aroa je čakal topo in ravnodušno. Nekje daleč na mprju je poskočila in pljusnila riba. Majhen val je zaspano zažu-borel na obrežju. Senca uharice je vzpla-hutala nad njeno glavo ter izginila v žametasti tišini. Lahen vetrič ji je hladno zavel v obličje — bil je to veter od celine, ki je pričel pihljati ta čas. — Sedaj pojdite domov — je rekla ter se hotela okreniti, da bi vstopila skozi vrata. — Vi meni plačati — je rekel črnec. — Aroa, vi ste velik norec. Ne plačam ▼ani ničesar. Sedaj pa pojdite. Toda imec je obstal nepremično. Začutila je, da jo gleda skoro žaljivo, ko je ponavljal : | — Jaz vzeti medicino. Vi meni plačati, vi j meni plačati sedaj. — ! V tem hipu pa jo je menilo potrpljenje in ! prisolila mu je tako zaušnico, da je odletel | med svoje tovariše. Toda ti niso hoteli oditi, i Drug črnec je stopil naprej, j — Vi meni plačati, — je rekel, j Njegove oči so imele oni žalostni in hu- ! dobni izraz, ki ga je bila često opazila pri ! opicah. Toda dasi ni mogel skrivati zadrege, j če ga je gledala, je vendar krepko stiska! I svoje debele ustnice ter se trudil, da bi trdo-j vratno in neomajno vztrajal pri svojem sklepu. j — Zakaj? ga je vprašala, i — Jaz Gogoomy — je dejal — Bawo biti moj brat. j Spomnila se je, da je bil Bawo oni bolni ' črnec, ki je umrl. : — In dalje? je ukazala, i — Bawo vzeti medicino. Bawo umreti. J Bawo moj brat. Vi meni plačati. Moj oče j biti veliki poglavar v Port-Adamsu. Vi meni j plačati. — Joana se je zasmejala. — Gogoomy, vi tudi biti tak velik norec, i kakor Aroa. Kdo plačati meni medicino? In ne meneč se dalje zanje je stopila skozi vrata in jih je zaprla. Gogoomy pa je pritiskal za njo ter govoril drzno: — Moj oče biti veliki poglavar. Vi mene ne udariti po glavi. Na mojo besedo vi se preveč bati tega. — — Jaz se bati? — je vprašala in se po vfisni telesu stresla od jeze. — Zelo mnogo se bati udariti mene po glavi — je dejal (iogoomy ponosno. Zamahnila je z roko čez vrata ter ga udarila. Udarec je padel v loku, zadela ga je s ploskvijo roke tako močno, da se je črnec opotekel v stran in skoro zgrudil. Skočil je na vrata, hoteč jih podreti, medtem pa je toipa ostalih črncev navalila na ograjo. Joana je mislila naglo. Njen revolver je vise! na steni njene kolibe iz bičevja. Samo enkrat ji^ je bilo treba zavpiti in priklicala bi pomorščake; zato se je čutila varno. Ni hotela kričati na pomoč. Raje je zažvižgala Satanu in ga hkrati poklicala po imenu. Vedela je sicer, da je zaprt v sobi, toda črnci niso počakali njegovega prihoda. Z divjim tuljenjem so zbežali v temo; obotavljaje jim je sledil Gogoomy. Joana pa je vstopila v bungalov; spočetka se je smejala, na zadnje pa i se je skoro do solz raztogotila nad tem do-I godkom. Vso noč je bila presedela pri črncu, i ki je umrl, sedaj pa pride njegov brat >; ! zahtevo,, naj mu plača njegovo življenje! — Uf! Ta nehvaležna bestija! je zamrmrala premišljujoč, ali naj ta doživljaj pore Sheldonu ali ne. (Dalje prih.) Knjigovodja prvovrstna moč z daljšo prakso išče »jesta pri večjem podjetju. Eventualno prevsema pri manjših trgovinah knjigovodstvo in korespondenco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance itd. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna j-Merkur« v Ljubljani MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5‘- 50 oara. vsaka nadaljna besede Malo sobico v sredini mesta išče mirna gospodična. Ponudbe na upravo lista pod »URADNICA«. Gospodična v starosti 25 let, dobra in mirna, želi mesta k boljši rodbini za sobarico, pomoč v gospodinjstvu ali varuhinj« Na dobro k otrokom. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Poštena in marljiva«. 5o ceno domačo hrano se sprejme gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. Din 500 - nagrade onemu, ki preskrbi bivšemu skladiščniku mesto pisarniške sluge, paznika ali skladiščnika za takoj ati pozneje. Ponudbe uu upravo lista pod šifro: »DELO 700«. Proda s- makulaturni papir po 5 Din kg, kje, pove upr. »Naroda. Dnevnika'. Kupi se ieško-slovenski slovar. Ponudbe z oavedbo cene na upravo lista pod ,OEH«. Štedilnik železen se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod šifro >ŠTEDILNIK«. 19 let prianaae, »Larucin« pilulo najsigur-neje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 Din Skatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Subotica. Išče se jtaoovanje v Ljubljani obstoječe iz 1 »obe in kuhinje. Plača se od 300 io 400 Din mesečne najemnine. l’o-sadbe na upravo lista pod »Takoj«. Sostanovalko najrajše kako uradnico, sprejme na stanovanje stara, osamela gospa. — Soba lepa in zračna, cena nizka. Natančnejše informacije se izvedo v upravi lista. Mor itli HI ali predali hišo vilo, tovarno, trgovino, obrt veleposestvo grajščino, posestvo, itd., naj se obrne na Gospodarsko pisarno, družba i o. i. v Ljubljani, Wolfova ulica l/II. Josip Peteline, Lfubljana Mm vcliku! (1)11™ PreScmo»ena spomenik«) ob VOdl N« malol Priporoča polrebiClne la Šivilje, KroJaCe, Čevljarje, •• d lori e. modno blago, pletenine, iepne robce, »Celite, »ukance. toaletno blago. Telefon «5 rclefon W5 m m POMLADANSKI VELESE)M V PRAGI 22.-29. MARCA 1925.' Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razstavljalcev. NajugodnejSa prilika za' nakup svetovnoznanih češkoslovaških proizvodov. 50% z nižana vožnja v Češkoslovaški Brezplačen vizum za potne liste Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani: Češkoslovaški konzulat Aloma Company na Bregu Kongresni trg 3 QJ 1/1 Popolnoma varno naložile denar m imiuiim r. 2, z o. z. v Ljubljai, telefon št. 9 Mestni trg št 6 Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev. Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer vloge, kijih izplačuje brez odpovedi, po 8°[o vloge z eno nesečno odpovedjo, po 10°|0 vloge s trimesečno odpovedjo, po 12°|0 vloge s šestmesečno odpovedjo, po 15°|0 Izv eni j ubij anskl m vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih* stroškov. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. i Sil 3C 3C Sip r. ar trsc. jc. j traeta £301 E. L Bulwer iii nad vse priljubljeni zgodovinski roman v 2 delih - toplo priporoča v na kup zn ceno broS. Din 56’ . ve*. Din 68’— vsem ljubiteljem dobre knjige Zvezna knjigarna Marijin trg 8. Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in r zastavo zalog blaga, iščejo posojila oz. družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družb« as o. *. v LJublianl, Volfovo ulic« t. - II. Razširjajte .Narod. Dnevnik4! on ra °C£e Danama J ekstilbazarju kupite meter po močnega kambrili in plave kole melef 140 cm Urok meler ic po motti Slo! in $evi]8t meter po. in vse drugo oblačilno blago kupite najceneje pri TEKSTILBAZAR-iu v Ljubljani, Krekov trg štev. 10 j prvo nadstropje. Velika prodaja ostankov vsako sredo in vsako soboto. J Ur Pišite po cenik! Po pošti razpošiljamo vsak dan! j iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiM