Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ' ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. - GLAS Lisi slovenskih delavcev^ Ameriki. _ —» Vifi KOT HA DAW DOBIVATI C "GLAS NARODA" . PO POSTI NARAVNOST HI SVOJ DOM Citajte, kar Vat Telephone: CHelsea 3-1242 Kalmi m Strmi CUh Matter September 15th. 1940 at the Post Office a* New York. N. Y, under Act of Coofi-eaa of March 3rd. 1879. No. 162 — štev.. 162 4 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 19, 1941— TOREK, 19. AVGUSTA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. UMIK RUSKE VOJSKE ZA DNJEPER RUSI SO VRGLI PONTONSKE MOSTOVE CEZ DNJEPRA, DA SO SE UMAKNILI. — 1,500,000 NEMCEV V UKRAJINI. — NEMCI GREDO PROTI DNJEPROPETROVSKU Po poročilih, ki so prišla v i London, je maršai Simeon Bu- S Krima pa prihajajo nova denny v bojih z Nemci v Ukra-1 ojačenja v novo obrambno čr-jini izgubil okoli 150,000 voja-jto na vzhodnem, bregu Dnje-kov in se je moral pričeti umi-| pra. kati čez Dnjeper. Do sedaj je i Poročila z nemške meje pra-oustrun Dnjepra spravil od ' vi jo, da so proti Rusom v U- 300^000 do 400,000 vojakov, o-stali pa se še vedno brjejo ter se počasi 'umikajo proti reki. Angleški vojaški izvedenci so mnenja, d** so Nemei v boje v Ukrajini vrgli okoli milijon petsto tisoč vojakov. Nemškemu vrhovnemu poveljstvu *y je .bilo na tem mnogo ležeče,' L imcl1 ^le|>so priloz" PRVA POMOČ NEMŠKEMU UJETNIKU knaijini Nemei poslali 4 do 6 oklopnih divizij, 50 drugih di-vuzij ter okoli 50 drugih in-fnnterijskih divizij — rumun-skih, madžarskih, slovaških in italjanskih — skupno okoli 1,500,000 mož. Nemci so na celi vzhodni da pride na žitu in industriji zelo bogata Ukrajina čimprej pod nemško oblast. Zadnje straže Budennyjeve armade z največjimi naiporom branijo umikanje glavne armade ter povzročajo Nemcem strahovite izgube. Zlasti ne bore okoli velikih moč vir je v, ki od 2apada (branijo dohod.do Dnjepra. V teh bojih se Rusi posebno poslužujejo velikega šjjgvila a^rcipJLpttPv. . (Zadnje štiri dni- je deževalo v Ukrajini, kar je bilo maršalu Budennyju zelo ugodno, ker je mogel v tem času umakniti mnogo svoje artmade čez Dnjeper. t'ez široko reko so položili dva pontonska mostova, enega pri Dnjepropetrovskn, drugega pa 50 milj nižje proti jugu pri Zaporožih. nostt v Ukrajini, da vdarijo jia Rusijo. Pred vsem so naslednji ugodni pogoji za Nemce. 1. Tukia^ je levo krilo ruske voj.ske in pokrajina je za vo-jevanje bolj prikladna, kot kjerkoli na 2000 milj dolgi fronti; Nemci so računali s tem, da bodo uničili rusko levo krilo ter s tem povzročili med Rusi veliko zmešnjavo; 2. Ukrajina je dežela, kjer jeJjotel Hitler postaviti novo, neodvisno in Nemčiji :4prij«^-teljsko" državo; in 3. Po tej poti morejo dospeti Nemci na Bližnji Iztok ter zadeti angleškim interesom najhujši vdarec. Poleg tega pa se bodo na tem kiraju mogli nadaljevati boji tudi v hudi ruski zimi, ko bodo boji na severu popolnoma prestaii. Ta slika, ki je prišla po rauio, kaže, kako nudi prvo ]>omoč nek ru^ki zdravnik nenišk tfnu letalcu Ernestu Reetsu, ko je bil njegov aeropian izstreljen na ruski fronti in je 'bil prepeljan v rusko bolnišnico. Rooseyelt stavi upanje v Rusijo Včeraj je predsednik Roosevelt poklioail v Belo hišo kongresne voditelje in jim je podal natančno poročilo o svojem sestanku z Winstonom Churchillom na Atlantiku. V svojem poročilu je rekel, da je Rudija ključ položaja v Evropi ter da upa, da* se bo Rusija za nedogledni cats mogla upirati proti Nemoem. Kongres-nikom je rekel, da se naj nikar ne vznemirjajo vsled pri« četnih nemških uspehov v vojni z Rusijo. Junaški odpor ru-nke vojske je onemogočil Hitlerju, da letošnje poletje ni mogel vpasti v Anglijo. Medtem pa se Anglija, pripravlja, da pošlje svojo armado na evropsko celino, kajti angleško vrhovno poveljstvo je uverje-no, da mora biti zmaga proti Nemčiji izvojevana" iia evropskem ozemlju. PREPRECENJE LINČANJE V NO. CAROLINI Nad petsto moških je oblegalo jetnilnico, ho-teč se polastiti obdolženega zamorcp. — Držaji policisti so naposled razklali cirhaL V mestec« Roxborq na meji Noi«th Caroline in Virginije, ki ima komaj pet tisoč prebivalcev, je naposled zavladal mir, dočim je bilo treba v soboto močnih oddelkov državne policije, da< so ukrotili razburjeno ljudsko množico. V mestno jetnišnico se je zbralo kakšnih pet»to moških, oboroženih z revolverji, kamenjem in palicami. Hoteli so vdreti v poslopje ter odvesti" zamorca in ga seveda po stari navadi linčati. Moč ameriške armade Iz poročila vojnega depart-menta je razvidno, da šteje a-meriška armada 3 milijon 545 tisoč mož in časnikov. 517 ti-sov je rednih vojakov, 281 tisoč 900 je narodnih gardistov, 65 tisoč rezervnih častnikov v aktivni službi ter 681,500 mož, ki so bili vpoklLcaoii po novi kon-škripcijski postavi. V armadi je 101,900 častnikov ter 1,443,500 vojakov. Ker bo vojaška služba podaljšana in ker kličejo v,sak mesec nb-vince od 21. do 281. leta, bo število vojaštva v razmeroma kratkem času znatno naraslo. Vojna produkeija pa tudi tako naglo napreduje, da ne bo armadi manjkalo niti opreme,, niti vojnega materiala. Vsi ieklarji naj bodo člani unije! Odbor za organiziranje jeklarjev je uvedel splošno kampanjo — Zdaj so na vrsti Betle-Hem, Republic, Youngstown in fnlon^ jeklar-ne. — Organizacija ima že pol mSKjona članov. Iz Pittsburgha poročajo, da Stražniki so nekaj časa zadrževali drhal s plinskimi bombami, naposled pa poklicali na pomoč državno policijo. Pa tudi državni pcflieisti niso imeli lahke naloge. Laeroplane bodo spravili v zapadno Afriko v ozadju Da-karja, od koder bodo pričeli svoj vpad. v Ameriko poleti leta 1942. Nemci so že pričeli graditi veliko letališče v bližini Dakar ja. Na delu je okoli 10,000 4 4 pri silnih'' delavcev, Peta i-nova vlada v Vichyju pa o tem skrbno molči. Vpad na zapadno poloblo pa je odvisen od tega, kak uspeh bodo imeli Nemci v svoji vojni proti Rusiji in v vojni, ki jo bodo pozimi pričeli v Iranu. Najprej mora biti drobljena ruska vojaška sila, potem šele se bodo mogli Nemci lotiti velike naloge, da vpade jo tudi v Ameriko. Nemški vojaški krogi odkrito priznavajo, da si mora nemška armada osvojrti petrolej-blast nad Sredozemskem morju, da bo mogoče nemoteno prevažati petrolej v Severno Afriko, nakar bo prišel vpad v Južno Ameriko. Nasilen landlord Iz Mexico City poročajo, da je neki gospodar že dolgo terjal od svojega najemnika stanarino, ker mu je pa slednji ni mogel plačati,,je prejšnjo soboto vdrl gospodar v njegovo istanovanje, prisilil družino z revolverjem biti vrnjeno, njihovo suverenstvo, vsem deželam morajo •biti zajamčena enake gospodarske pravice, zajamčena naj bo svoboda morja, ustvarjena splošna varnost,- izvedeno mora biti splošno raizoroženje. Ena sama Wiisonova točka (štv. 1) nima v Churchill-Jioosveltovi izjavi vrstnice. Določa namreč "javna pogajanja" in "jaivno diplomacijo" br«s tajnega meše*tarjenja med diplomati. Predsednik Wilson je predložil svoj sklep skupni seji kongresa 8. januarja, 1918. To je pospešilo nemški polom, ki se je za vršil novembra, ietega leta. Druga točka v WiLsonovi izjav j. zahteva, naij "mir omogoči vsemu človeštvu neovirano potovanje po morju", do-čim predvideva tretja točka "odpravo vseli gospodarskih zaprek ter ustvarjenje enakih trgovinskih pogojev zal voe dežele, ki soglašajo z mirom in so ga pripravljene vzdržati." Četrta in peta točka v Rbosevelt-Churehillovi i«j povesta isto, toda nekoliko bolj podrobno. Četrta Wiisonova točka* zahteva splošne garancije, naj imajo države le toliko orožja, kolikor ga potrebujejo za vzdržan je domače varnosti. RoosevellvChurehillova izjava govori o "končnem uničenju naeijskega tiramstva",-nakar bo mogoče vsem narodom sveta brez strahu v miru živeti. Osma točka zahteva odpravo nasilja in razorožitev napadalnih narodov. Wiisonova štirinajsta točka, ki je končno dovedla do (zdaj že mrtve) Lige narodov, je zaJitevala. sodelovanje vseh narodov za dosego medsebojne garancije politične neodvisnosti ter teritorialnega obstoja majhnih ra velikih držav. V zadnji točki priporočata Roosevelt in Churchill u-fctvarjenje nad al j nega in trajnega sistema splošne varnosti ter obljubljata 'podpirati vse praktične odredbe, ki bi miroljubnim narodom oLajšale težko breme oboroževanja. V točkali od 6 do 13 je Wilson odločil obnovo ozemlja, suverenstva, meja in avtonomne vlade v Rusiji, Belgiji, Franciji, Italiji, Avstroogrški, Romunski, Srbiji, Črnigori in Turčiji. -- Tako so biie rojene oziroma obnovljene nove suverene države: Sovjetska Rusija, Belgija, Francija, Italija, Avtftri, ju, Madžarska, Čehoslovaška, Jugoslavija, Turčija, Poljska, Utavskav Letska iti Estonska. DaneS je med njimi Turčija edina, ki še ni v vojni. Roosevelt in Churchill ne imetiujeta v svoji tretji točki nobene dežele po imenu, izagotavljaita pa, da je pravica, vsakega narodai izbrati si obliko vlade, pod katero hoče živeti. Nadalje želita obnovitev suverenskib pravi© in samovlade onim, ki jim je bila nasilno odvzeta. Slednjič sta proti vsem ozemeljskim spremembam, s katerimi bi prizadeti narodi -ne bili zadovoljni. najavi imajo velik uspeh n Ii sel RAZGLEDNIH O, DOMOVINA! Naša domovirun Slovenija je križana*—razpeta leii na tlth. Težka tujčeva peta ji iztiska izadnji itedih ia njenih prsi. Saj nismo vedeli, kaj ae godi v naši domovini, kajti kruti tujec ne dopusti, da bi vnanji svet izvedel, kake krutosti uganja v iuijših krajih on, ki *že stoletja vpije v svet, da je kulturonosec. Nad 200,000 naših ljudi — mnogi so naši sorodniki—so Nemci z njihovih pose&tev pregnali in jih večinoma preselili v Srbijo. V njihove hiše prihajajo nemški vojaki po dnevi in ponoči in jim dajo časa samo depot minut, da se pripravijo na odhod—kam? — nikdo ne ve. S seboj rmejo vzeti samo svoje najpotrebnejše stvari—najslabše obleke, kajti boljša olbladida vzamejo Nemci in jih pošljejo v Nemčijo. i55& "slovenske .svinje", kot naše ljudi nazivljajo Nemoi, zadostujejo cunje. 200 dinarjev dovolijo vsaki družini, da vtzame s seboj, potem pa naj se preživljajo, kakor hočejo—kaj Nemcem mar. Hitler je odločil, da mora biti naiša domovina Slovenija poplnoma nemška v treh mesecih—ni šlo in podaljšal je rok na štiri mesece. - V domove vcJLrajo nemški vojaki po dnevi in ponoči in odpeljejo ljudi na železniške postaje, kjer jih natrpajo v živinske vagone, katere zapečaltijo, ter peljejo naše ubogo ljudstvo v Srbijo. Po tri dni in tri noči se vozijo, natlačeni, da morajo .samo stafL, ne sedeti, ne ležati. Mnogo jih med vožnjo umrje. Kjerkoli že jih vržejo iz vlaka in jih. prepuste samim sebi —* v gozdu ali na polju. Naj gredo, kamorkoli, kaj nemškemu vojaku mar "win discher Hund." Hitler hoče, da je slovenski narod -iatrebljen m da se na naših domovih naselijo Nemci, da bo od avstrijski meje od Štajerske preko Slovenije prosta pot za Nemce do našega Jadrana. Takoj, ko so Nemci prišli v Slovenijo, so nemške oblasti odredile, da mora biti vsak otrok cepljen. Matere so bežale v gozdova, toda nemški vojaki so jih polovili in pripeljali pred zdravnika, da je cepil otroke. Matere so se bale, da bi bila njihovim otrokom ocepljena smrtna kal. Hftler na vsak način hoče -uničiti slovenski narod! Izobraženci so vsi *a]prti, imovitejSi Ijradje odpeljani v Srbijo in Bosno. Male popotnike so Nemci pustili, toda morajo delati «a Nemc». Predno je bil kdo ©dlpeljan, je moral podpisati listino, v kateri, "prostovoljno" odstopa vse svoje premoženje nemškemu rajhu. Da Nemci niso več 1 jtuTje, temveč zverine, je ra-zvidno tudi iz tega, da slovenskim dekletom pripenjajo na obleko enako "M. M." — Malitaer Maedohen—vojažko dekle. Tisoč let je živel naš narod pod tujima gospodarji; kadarkoli je bila kaka vojna, so bili Slovenci vedno v prvi fronti—toda imeli smo sa|j kake pravice. Danes za na« ni več pravice. Danes v očeh Nemcev nismo več ljudje. Hitler nas hoče uničiti. To poročilo prihaja iz zelo zanesljivega vira, pa navzlic temu bo vsakdo vprašal: Ali je to sploh mogoče? Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine. Spisi Josip Jurčiča I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kosjak. — Jesenska noč med bIo venski mi polhar" — Domen. — Dva prijatelja.. n. ZVEZEK: Jurij Kobil*. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — t*rad Ro-jinje. — GoKcUl m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — H& mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V, ZVEZEK: Sosedov sin. — 8in kmetskega ee-sarja. — Med dvema stoloma. VL ZVEZEK: Dr. Zobar. — Tngomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pica tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini — Pravd? bratoma VDOL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah, — Bojim se te. — Črtica is življenja političnega agitatorja. —Telečja pečenka. — Seat parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti — Bpommi starega Slovenca Andreja Pajka, 1 / EL« ZVEZEK: Bokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeč — Ponarejeni bankovci X, ZVEZEK: Veronika DeseniSka. 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 Nw*tt» pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO. "GLAS NARODA" LJUDSKA KUHARICA NojnovejSa zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c Naročile pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY J9. Dvojna mera. VELIKA HRANILNA VREDNOST JAJC. ,Jajca kot hrana' zavzemajo prvo mesto v evropski in ameriški kuhinji. Bri na« uporabljamo kokošja jajca, ponekod tudi račja in gowja. V drugih deželah zlasti v tropičnih, uživajo jajca skoraj vseh ptic. Strokovnjaki so ugotovili. da> so jajca zlasti kokošja, posetrao dobra hrana za človeka, po svoji veliki redilni vrednosti in prebavljivosti. Jajce tehta povprečno 50 do 50 ijframov. Od tega odipade 7 do 3 gramov na lupino, 34 do 35 gramov na bčijak in 26 do 27 granfov na rumenjak. Jajca sestavljajo nasklfaje hranilne snovi: beljakovin ja 12.55 odst. masti 12.11 odst. ogijikohidra-tov 0.55 odst. nniner^ftnib anc/vi «olI, 1.12 odst. in vode 73.67 odstotkov. Beljak ne v^buje vitaminov ki te rumenjak vsebuje irtineralne trnovi in vodo. V rumenjaku so v i tarnati A, B in D ter isrediro va®na licet in in gl ice rofosforna kislina. Vse sestavne dele jajca, seveda razen hipme, uporabi Slovaški ong&iniaranf brez ostanka. Po računih nekaterih strokovnjakov je 94.5 odst. suhih snovi. Beljak je sestavljen z nekaterih dragocenih aLbuminov (beljakovin). Te beljakovine l o spojene z vodo in solmi. Med solmi pnev^adujejo kalijeve soli. Beljak se strdi, e? ga segrevamo, ter postane žilava ne-raatopiljiva anov. Rumenjak vsebuje okrog 2 gramov posebnih beljakovin, ki sestoje 12 v i tel hi a in nuklipro-tvina Olavna sestavna nvn*-n- Materrnbka ljubezen je nekaj najlepšega na sve^u. Mati vse stori aa uvojega otroka, mati mu vse odpusti. * ' * Mati smatra svojo hčer za najlepšo, najboljšo^ najpopolnejšo. Če &e kakšnemu drugemu dekletu kaj nerodnega zgodi, blagruje .mati avojo hčer: — Jat naša pa ni taka, noša je pametna. Dobro sem jo vzgojila. Primeri pa, da tudi njena hčerka zaide na krivo pot. No, /mati naglo najde izgovore. — Ja, kaj hočemo, — pravi. — Vsi smo bili nekoč mladi. MLada, kri, huda kri . . . "Vfcr Hitlerjeva aavojevanja. ■.......1—»- V main j kakor, dveh letih je nt NEW SOME, K V. Hitler podjarmil vso Evropo. Zdaj se postavlja: Moj imperij sega od najsevernejše do najbolj južne .točke Evrope; od Norveške do Sicilije; od Holaudske po do Črnega morja je vse moje. Na tem oeem-Iju bom dal podlago novemu, mojemu redu, ki ga bom kaj kmalu razširil na vea svet. jaika >o ma&čobe, me^if njimi so nekatere du&iene in žveplene spojine. Nevezanih maščob je okrog 5 gramov. Začel^je bil1 % malim. Najprej je zahteval eudeUke Nemce, češ, Nemec spadat v Nemčijo. Tam in kjer drugod je njegov prostor. Tej njegovi zahtevi svet še ni preostro ugovarjal. Angleški ministrski predse d n i k iChamberlam se je celo strinjal ž njim rn mu dal svoj blagoslov. Tako je pograbil su-detske Nemce in Avstrijo. Če bi pri tem ostalo, bi še nekako šlo, čeravno so (bili sn-letski in aivstrijski Nemci že po nekaj mesecih Hitlerja do grla siti. Nato se je spravil na druge narode ter jih osvajal, drugega za drugim. Na vsem osvojenem ozemlju med milijoni pridobljenega prebivalstva nima Hitler niti enega odkritosrčnega prijatelja. Lizunov in prodanih duš pač ne sme smatrati za prijatelje. Kako naj prisili ta ogromni človeški material k pokorščini in ubogljivosti t Zasužnjiti tele-« je razmeroma tahka naloga, toda sužnjiti duše je po-povsem druga stvar. Noben evropski narod ne smatra Hitlerja zai odrešenika, pač pa edinole za valpta, kateri mu je vzel najdražje, kar je imel. Brenner in Atlantik. NESREČA V TOVARNI. V Kvarni Pengg v Lijubijani ce je utrgal gonilni jermen na stroju ter je te3ka železna sponka z veliko silo odletela. Zadela i? ključavničarja Ivana Ker-mela s tako si£o v nogo, da mfu je zadada veliko rano-ter zdrobila kot t in nerju. niso vee potrebne. Hitler se z Mussolini jem ne posvetuje več, pač mu pa enostavno ukaže: •— To in to boš storil, če ne . . . Konferencam na Brenner ju je psi sledila, povsem drugačna konferenca. Prejšnji teden se je vršila nekje sredi Atlantika. Vodilna držsjraika dveh najvplivnejših demokracij sta se na tej konferenci dogovorila, kako bo treba popraJviti krivice, ki so bile posledice Bren-nerskih konferenc. Kaj je bilo z Brunom. ---:-rH- Iz Italije prihajajo vesti, da .»e najmlajši IMusolmijev sin ni z letalom ponesrečil, pač si je pa sam vael življenje, ker ni mogel več prenašati ponižanj, s katerimi obdaja Hitler njegovega očeta, Benita Mus-solinija. Ce je to res, je škoda fanta, ker je zgrešil svoj cilj. Med italijansko mladino bi morali začeti agitacijo za odpor proti Hitlerju. Njegova beseda t>i mnogo zalegla, nakar bi se začela Italija polagoma otresati more, ki jo je privabila* v deželo- Mueeoliiujeva t'a^tihlepnost. Zdaj namreč italijanski narod več ne razmišlja, kako bi obračunaj z Muas<^inijem, ampak mu gre po gkivi, kako nke Ln Mlra-le gore so bili nekoč mfciogo bogatejši plemenite dnvjarii kot ko danes. Malokateri predeli slovenske j zevnilje so svetu i« številu kraljeval v zračnih višinah Savinjskih alp. so prepovedovali še pred .sto leti v Lm-čah in Solčavi čudjio, že obletit-lo prigotUbo: pripetila se je pri "Knesm", lepi, tedaj tudi bogati knnctiji na planinah, ki segajo pod odrastek kraljevske 01st rice med Robanovim in Logarskim kotom, do Sa«vinje pri znanem goničem hotelu "Ro-govllcu". Orel je odnesel mladega ovčarskega psa pri Knezu. Kra'jevski ptič sedf4 vrh visoke jeLke, da bi tani svoj njegovemu hrupu tako od mlak- plen mirno zauižil. Krvoloični njeni kakor pogorje od gornji Satvinji. Bolj i,n dlje kot kjer koli -voii4i ohiirnih (po-,zra^a t<°*koj spnsti svoj plfn h sestviih, v njih šiunali in v wJ krempljev in sam na mestu mr-lem pečevju strmih *rora, za .treene na tla, pes tpa oh*e-stam podedovano pravico, kij^i, le lffbko ranjen, na najvišrji jim je bili* ravno tako naravna J visoke jelke. Nemalo in po sebi ra^wnlHiva kakor ** «w»čndii!i domačini, ko so, upora bja nje svetih gorskih studeneev. Ko so se sčasoma porajali strožji predpt i in so se ti no pT%?licnih organih aa-'P^0 •čeli tudi resnično izvajati, div-' jim »lovcem in drugim, ki «o lov itak smatrpJi za svojo staro pravico, dol$?o »korgj ni bilo monovane Zav račke kleare s &a.vinjLni strugi pod Iglo, dokaaujejo, da se je Igla, oziroma skalnata soteska ob njfj imenovala "Vrata". Ob teh Vratih so predale domače straže in dajale svarilna znamenja dalje od roba do roba, da so bili njihovi tovariši, ki so zalezovali proti predpisom divjad ali skrivali pred1 orožniki pravočasno opozorjeni. Mnogo plemenite divjadi, ki so jo še lovili C€lj6ki grofje, pa tudi njihovi pokfiož-niki ee pred pet«to leti tud-i ob fi-amji Savinji, je tu že davno popolnoma, iztrabljene, gozdovi, nekdanji pragozdovi so izgubili mnogo svojega pri rodnega žiK-Alskega krama. THvji veper, tur, jelen, brkati ris, so samo deloma «e znani po imenih med domačini. Marsikatero Tivadno ime pa še spominja na to al i ono plemenito zver, na medveda*, na vodika. O orlu, ki je nekoč v velikem iščoč zvet- tega psička in «lecesna ter ga z vso (silo tako do4go ti-šči ctb deblo, da medved pjgine. ne da Stoletnica rojstva Dvoraka . -j •. t« ■«** t * Letoe praznujejo Čehi in ves fttid. Pod oboki cerkvice sv. kulturni evet 100 letnico roj- j Vbjtecha so se rodile prve rrte-stvai enega izmed največjih slo- ;lodrje večjega dela 'Slovantiki vanstkih skladatjefjev Antona Dvorak a. Oficielne proslave na Českenn so se začele že 19. marca. f plesi". To delo ga je tako pret-voelo, da je takoj nadaljeval inf -izdal drugi del te skladbe. Leta 1877 Dfvorak ni bil več Dvorakovo ime je 'bilo dolgo ^neznani organist. Tedaj je tu-neznano. Leta 1872 je bil clan * zapmstil to sludbo. Za nje-Komfeaikcfve kapele neki violi-;gove Moravske dvoi-peve je nkt Dvorak, ki Je sofdfellova'l tu- jzvedel skladatetj Bralims, ki je di v orkestru Prozatimnega di- j priporočil Dvoraka berlinske-vadla. Že deh-et let je igral vjmfu založniku Simimirocku. Te-orkeštrih in kazal';). je, da bo daj tse je aečel pnevrat v Dvo- ostal svoje življenje le godbenik. Bil je že nad 30 let star njegovo ime je bi!o v javnosti še neenano. Dvorak ie bil dijak prašfke •orjelamke šole in se je potegoval za mesto organista. Leta 1878 je dobi-1 glutžbo sorganista v mali cerkvi sv. Vojtecha v Pragi. Kot organist se je začfH udefstvovati tudi v komponira-nju. Že, ko je nastopil službo organista, je začela nenadoma vsa Praga govoriti o. nekem doslej neznanem skladatelju Antonu Dvoraku. Nljegova skladba "H^mnus*' je dosegla izrecen uspeh, toda ljudje tedaj /3e rakovem življenju. Dvorak je postal avtor svetovnega imena. N"jego v i4 * SI oivanwk i plesi" so bili sprejeti po vsej Evropi z ve5!kiin uspehom. Pczneje Dvoraku ni bilo treba več boriti za m peli in vsa dela, ki so slelJila. šo našla povsod najboljši sprejem. Dvorak ima tudi pri nas izredno mnogo obože-ževalcetv in zlasti cenimo njegovo operno glasbo. bi to bil bik op^i!. Bik da f • fVt°r * «ti čez n^aj Tsa, in teiko!^ladbe bivši violini v mah bil ski skok mimo lovca navTigor sflm mrtev z^n)di m tla_ ter izgine nad njegovo glarvo po grebenu v poraslem skalovju. Lovec pa obsedi s pufško v rcfci od prestanega strahu pol nezavj-ten na mestu, dokler medvedovo truplo začn«počasi °frkvV ,t 32 let ->e polzeti Ob drevesu k tlom. Bik l??.r' ko % ° 5ovo" misli, do je medved ^ živ. Sej1"1*1 ^ Praga, War ni mo-z večjo sHo ga pritisne ob deblo ?el f^m potiti, da bo ze in ga tišči tako doigo, kia se CeZf st,ri -- vefo po vsej Evropi. Sicer je V Podvezi skalnatem, gorovju zapadno nad Lulčami, koder vodi sedaj zaznamovana pot na Ojstrico, so nekoč h>vrM — pred dve sto leti — mefcfve-de. ^Neki pogumni 'lotvec se je ibil postavil na ozek, skalnati pomol, kjer je hladiiok^vno 121 indrno čakal na razvoj lova. V daljavi, tja proti Planinska, proti Planini, kjer se dandanes dbitskovalci Ojstrice tako radi ustavljajo, se je izgubljalo vpitje in kričanje ipogumffiib gonjače v, tako da je naš lovec brezskrbno in bfez pozornosti stal na svojem JtSsAAn lrihstti, čakal, da bi pri^fi gonjači bliže, ter se naslanjal na svojo/puško, ki je bila sicer nabita s eibra-in papirjem, ki pa ji je bil "pozabil dati na rvžigartnik "kap seL" Namah začuje v gostem iMedvedi so se .najdatj-i zadrževali v Luski Beli. Tam je doživel župnik ČrepinšeJt leta 1850 neljub dogodek. Zjutraj rano krene na prežo medveda. gane predramijo tovariši, ki so Bi}<) ^ hla, potem pa se je lo-idedved, MeH^ešček, lepa Rora til r posebnim ognje tn, Morav-McVivedjak, ter razne Med- Mcih dvospeVov. Kmalu je imel ved je jaime spo®mnjajo na ča- izredno mno«go naročil m delal se, ko so ?e po tedanjih obfiFr- je zelo marljivo. Zložil je ope-nih gozdovih in #ora»h ob gor- ro 14Trda palica** 1.1874, "Van nji Savinji se sprehajali pri- do" 1875. na kar sov enakem jazni, a nerodni medvedji pod- tempu .«ledikt. drosra njegova plat a rji- fveli'ka dela, overture, kantate svojim ženam. Po običaju njihove religije, imajo žene pra-' VmWaA milijoni (£, o. SeUccr) vico deliti hrano in varovati g^^^ zaloge življenjskih .pot>reb&ein pflemena. Ko se zdi ženi, da se je mož pregrešil, ga lahko jcaz-jnuje s postom. Kazen je lahko mfilejša, aili strožja, odvisna pač od greha mfoža. oditof=no od krutosti žene. VcS ih žene rte dajo možem dalje časa nobene hrane in mič čndnega ni če mora hud grešnik umreti afc!' lakote. Zato je razumljivo, da se možje prav radi pokore svojim dblaatniirt aenami Deklice tega .plemena se omože zelo mlade. Ofbičaj je, da mora ženin, preden -se omoži, plačevati posebno dajatev staršem, kar lahko tra ja včasih tudi več let. Te i* pride do možitive, Ptarai ni^o doHsm vrniti tega davka, ki ga je. plačeval ženin. Učeni antropolog se je moral potruditi v Afriko, da je odkril zanimive običaje. Toda podobni običaji vladajo marsikje tu-tii v civiliziranem svetu v Ameriki in Evropi. Ani nimajo morda žene v Ameriki še večje oblasti kakor v Nigeriji? Radarska talada (Marija Malcrjcva) Pricedbe Melite liajc (Wiliwif Bonseis) Placrluski otak (Anatole Franc«) Pisane zg*dbe (Janko Kae) Iz iirljenja za ilvijesje (Ivan Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mohlkanee (J. P. Cooper) SkrivBoaUJ atnknre (Psvei EeUer) Po $1.50 zvezek Zl«an in kasen (F. M. D^mldJ) Tlgrovi maje (Mavrico LsUaac) Krištof Dimae (Jack L and m) Mbterijs (GtuUve le Beocs) Lncifer (Jean de L* Hire) Izpod GoUee (Slavko Sarin«*) Po $2 zvezek PreSerea (France Kidrfe) Po $2.50 zvezek VUnjera repntiea (VL Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. QJJJIFOHNIA : San Trandaco. JOLOHADO: Pueblo, Peter Cultg. L A I Frank Zopaač* INDIANA: InUutpoUi ILLINOIS: Ckleago, J. Cicero, J. PaMaa {OtUcato, «ooro in nitnola) Joliet, Jennie La Sane. J. Spe tick Maacontak, Frank liorth Cbtcago te |fa»*Nf». VABIUND: K1 tralller. Fr. V MINNESOTA: -Cblsbolm, J. Lokanleb Bay, Joa. J. Peabel Brelech, Loola OooBt • GUb^ft, £xmls Tci^l Hibbln«. John Porle MONTANA: BewNp, M. M. Waaboo, L. Oboat pa WBBRASKA: , Omaha, P. Brodcrlct V1W YORK: Brooklyn, Gowanda, .Tim* Folia ■Worcester, OHIO t Otofomnd, Anton Bobek, linger, Jacob Beanlk. Job« hlapni« Qlrard, Anton Nagodo Lorain, Lonla Balant, John YooagstowB. Anton KlkoU OK8GON: Orecob Otty. J. ffiMir PBNNSlLVANln:, Bessemer, John Jernlkax Qonenmegb, A >iwth Oorerdaie In okolica. Iki. l\ Bxport. LonSa JJtanMI Farrell, Jerry Okurn Fr. modnlkai Qroenabnrg, rtuk Novak Homer City. Fr. Fsoonebak Imperial, Ven« i*alcich Jobnatovn, Jok Krayn, Ant. Tauialj Midway. Juwn Pittsbnrgh fat. okolica, FWlIp Progar Tnrtle Creek, Fr. SehCfnr West Newton, laaapk Joran .. w .. WISCONSIN. , Milwankea, Weat AlHa, Fr. WTO MINO: , Hock Spxtagi, Lants IHaianndrlllo. 7a = ^ -i * Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski moHtveniki: KVIŠKU SRCE 2)4 X Inčer — 224 strani vezava nroetno ............ SBc. KVIŠKU SRCE — (fit. 35*) 2% x 234 inčev — 224 strani v belem celolida ...... A#c KVIŠKU SRCE — k. 408) 2% x 3% infev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI 6LASOVI — (št. 4«) 2% x 4 l n«ev — 255 strani vstevii Sv. Kriiev Pot Cena *L50 RAJSKI GLASOVI — (it 418) 2Vfr x 4 infer — 255 strani vrtovi* Sv. KrBev Pat Cena $LM SKRBI ZA DUŠO 3x4% ln Cev — 512 strani Cena «1.75 NEBESA NAŠ DOM — (tt. 415) 2% x 4% InCev — 384 lnčev Četa 75« SVETO PISMO $3.— (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po telo nitki ceni. Jih tudi moremo prodajati po gori znaSeoi ceni. Zalaga po nI opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-strečl. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) dno veaano ..............j v nanje veaano .......... .V CATHOLIC rocsra MANUAL v fino usnje veaano..... -L— Slovenie Publishing Company HEW YORK, N. T. 216 WEST 18th STREET •ULAB II1DD I" — Kck TOIV Tuesday, August 19, 1941 flTIITDVEJlN L OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 68— Kako dolgo živijo živali rT T ■Človeku je dama pravica, da dar ni»*o toliko različne druga ae zanima za starost drugih in j od druge razliični z nobenim še nisem govoril. In o pro^tozi-dar3tvu zu pr,w tudi nič ne vem. Madžare, pa — te (poznam ! JVifi' er:lovit/Ta ;rwra> biti, če lahko neprisiljeno brusiš tej madž^r k! y dngi debele resnice v oči. Lflieger si to lahko prh r šfr. Jaz n-.'. Kaj ima cesar od tega, da se poteza za Mactž>; t * Dum*. k Lueger na Dunaju veliko boJj priljubljen kakor cesr.r. To ima od tega. . Obra/, Frr.uf*;« Ferdinanda se je zmračil. Luegerjeva priljubi jenor! mu "a mahoma zaizdela nevarna. Mislil si je: "Tu hn:s!i^č ne fllmja samo raizdraženosti zoper cesarja, ampak tu-li z. per men*. Kot vodja velike protimadžarske stranke tso iv plavil marsikatero misel, ku. je piav za prav moja. Jaz moram Vnt prAOoltma&Jedarik molčati, on bo pa smietamo posnel. A imorebiti mi ue bo visela tega nič več mar. Morebiti boar» čfcT leto onv že razjedt-n od črvov. Morda im^m vomaj se io'jko euriL, da se poslovim od Zofijo.'* Zda.i ^krrr.jreis tsu več v«, del, kakšna je na pogled. Imel je nekaj rj«-ih eiik. a nobena #c mju ni adeia podobna. Na nobeni ni mop-el n^.jtl km ga je bi!lo očaralo. Zadnje me-steai. zrak je bi! vlažen, vso noč je bilo dezevdo SUH« sta drug drugemai naprosi in p'aniia 4rug dru.^r n v o! >m Ona mu je božala lica in lase. Ster za se je vi!-: proti lt!'rrijemt> gocsdu. Rahel dežek je začenjal padati. S tr?mikov re .je dvigal močan vonj. Stojali rt* proti gozdu. t4P--vM;nM! se boš," je rcida. Ni pa rekla, da naj se vrneta. je itola r. A neiagovorjeno vprašanje je viselo m°d njima "Nikuv Li vnrase-ati," je raisffii. "Ne vpraševati," je ntisliia cm:. Kn je pa p ribližalo slovo, je vendarle grofica vprašala: 14'Kraj prr.vi zJ.-bvnik*" Takoj se je r.-.ziezil . 4'Dr. Kii^mneugert Kako me je nvučR Oadravel pa kljub temni »i*em. Zdaj pravi: če® leto dni. Cea leto dni, pravi, arii je pouok. da ozdravim. A jaz «se mju ne dam več trpinčiti!" "Oh, Franci! &e se nuoraš dati trpinčiti! Meni na ljubo stori to, vean, da boš storil." ■ *4Jeseni me hoče spet vleči v Meran." "Le naj te vieče. Vsak idtan ki ga preživiš daleč'od mene, blagoslavljam, akc vem, da si vsak dan bolj adrav. In potem — ko to leto mine — -—" "'Kaj bo potem?** *'Pote*n naju r.ič eč ne loči." ■"In če umrcni?" "Tedaj nm-rem s teboj. Toda ozdra/vel boš. Tako živo ei predstavljam, kako srečna bova potem! Vem, da bova čez leto dni srečna, kakor še nista bilia. dva človeka na svetu." Draeč se za podpazduheT sta šla nazaj. 4\Zdaj pa nič več o bolezni," je zaprosil Franc Ferdinand. Prikimala je in se resno nasmehnila. "Koliko časa sem se veselil tega iaprehoda," je mic-lil sam pri te bi. 4'Ta pc»t v dežju po smrekovem go&hl in po travnikih in zavest, da je Zofija zraven mene, je vredna, da so daja ušesa slišal klice "F/sriva Italia!' m "Abaa=o T Austria!" Od besnosti se je stresel, kadar je cul, da mu pravijo "Este" »'Ni««n Este," je kričal, "nisem Lah!" " (Nadaljevanje prihodnjič.) ------------------ _ ne ibelsedb pri človeku, A živali, ki smemo smatrati kot n e izpod- 'bitno dejstvo. To velja zlasti gledt na zveri, ki živijo v ujetništvu pod povsem drugačnimi pogoji, kakor pa na prostem, kjfT se bije boj aa življenje in f*mrt. A to je tudi pri opicah ki se v feletki ma'okdaj postarajo, marveč poginejo večjidel že v svojih "najlepših letih". Oe torej zvemo, da postane gorila .".tara 7 let, šimjpanz in orang-utang 10 let, a pavijan so tulai v borBi za. obstanek, ne pOznajo pcimembnosti starostnih Steviil k. V navadi je-, da določimo starost *s stevi'om doseženih let v OTviJjenju. Vendar ne ustreza število let zmeraj njihovi vsebini. Prav nič ni torej napak, če pravin>o, da je treba Vojna 'ieta šteti dvojno. Dvaj-txtletni mladenič utegne biti stanče(k in kak ak petdesetietniik " Z ' " . , j . ,18 let, s tem se ne vemo dosti. ic in to duševno, xr , . . _ 7 if ft in nniAA ,\r NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-BDSKA 1CBJA Cena Poiljlt« 35 centov PO 1 ivoto ? cnamkab ox. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SBBB POPRAVLJA KUPON, U gm dobite ■ atlasom In ko ga Izpolnite in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne aemlje-vide a novimi mejami vojskujočih se driav, kakor bodo premo~ ajene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: "GLAS NARODA- 11« WEST 18th STREET NEW XORK, N. T. iska razlika pri živalih, ki ven- odpravi s sveta. Če postane ^fibod star 70 let, se Šlovek ne začudi, toda če ges dloživi 80 let, je pa le eikbio, saj se moramo vprašati, Jtako da je to na pravila da je ljudi s svojo starostjo tako doljtro ^Ie>f)rta. SFon doživi 100 let staposti, a najplemienitejša žival, konj, do-ičaka ie 25 let. Skromna je srna, ki večinama ne dočaka več ko 10 let, a jelen le 5 let. Domače živali kot pes, mačka in koza, so iste starosti kot jeleni, a averi utegnrvejo v ujetništvo ■doseči visolse star« tL Lev dočaka 65 let kar se nuu v svobodi brez dvoma ue posreči. Yolk in severni medved dosežeta 30 in lisica 15 let. In kako je to z zaietevo pri žuželkah? O neki mravlji vedo pogledati, da je dečakala 15 let »tarosti. Čohelja matica pa doživi sajmto 3 do 4 %ta. Navadma mfnJha preživi komaj poletje. Največja pa je razJika med Me-tuzalenriom med živalmi, kit?om z njegovimi 300 leti in pa muho enodnevnico, ki sicer kot ličinka živi nekaj l. Ko se zjutraj u- mivate, i-aplakujt« nosnice z rrtrzlo vodo. V začetku izpla-kujfie nofniee z milačno vodo, potem pa z vedno bolj nrrelo. Ne izpostavljajte se tudi naglim izpremerrfbam toplote. Oblačite se tako. 'da se ne bo^te znojfli in da bo oblelka vendar dovolj topla. Varujte se alko-ho'Ta, pa tudi tofbačneg» dima fn drugih par, ki dražijo nosno aluEjnieo. Tudi pnesuh zrak v stanovanju"ni priporočljiv. Za tO postavljajte na ueč ali radiator posode z vodo. Vaflo^te /z.' J" - ' "" Lepa knjiga Je kulturna poslanka; "JI sree . . . (FSnigar) ji vrata v nate domove. m z i vi VIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga Je svojevrsten pojav j ilo venski književnost i, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskesa naroda od davnih početkov ▼ starem slovanstva do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo na Sega »vljenja in trpljenja, ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafie zgodovinsko delo. DED — je ZEMLJO otrebii zoral OCE — js ie pose Jal ln gledal bojna njeno rast SIN- Je zorel med Udkim klasjem VNUK — se je dvignil prati besu novega 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VFZANO Cena $2. Poštnina plačana JI« WE8T lSth STREET Avtor knjige je IVAN MATlClC, ki je spisal splofino znano knjigo — NA KRVAVIH -POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda** NEW YORK. N- *■ se tudi zaiprašeniih prostorov. V času epijefemije nahoda se Ogibljite obolelih in izplakujte nos in gr^rajt^vodo z priuitr-rto ZTiKi-ijo dee=infebcijskih smd-stev. Nahod se pogosto posreči pregnati z uživanjem vode z majhnim dodatkom joda, ali če se dobro oznojimo po lipovem čaju, gorkih zavitkih ali aspirinu. Zdravljenje nahf da je navadno enako s pomočjo inha-liranja, zavitkov in čaja, pod zdravniškim nadzorstvom pa lahko s pridom aži.vamp kalcij, se obsevamo in jemljemo rnczne praške ter preiparate. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KAT.TJE. Emil Adami«—II JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rm mofikl ...........M America je v stanju stiske. V*ak državljan je dolžan pri tem pomagati in sicer s tem, da kupi Denfense Savings Bonds in Stamps. Kupite Defense Bonds in Stamps! NOTE 7A Kl.AVIR AM HAR. ŠEST NARODNIH PESMI za ma- m zbor .................... SEST NARODNIH PESMI sa w teni zbor ................... »rane Venturlnl—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... M ferdo Jovanee—H. M LAD 111 LET, MftNIXft SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU KOLO BARVICA MLADI KAPKTANE OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ_______ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ......... DEKLE NA VRTU OJ, MARIČRA. PEGLJAJ. JI JU M KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^r ^ M ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 !\t Recepti so napisani v angleškem jeziku: nonAirVwi *v* J i) tf ; i »i Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so' tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi' Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za< > kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in 1 izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street : New York, N. Y. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m- Ud in mešani) .... ......... M Moški zbori 08KAR DEV: BarClca; OJ, moj »ocel je Sot; lT.m ml fantje, dnr ▼ »u poj- demo .......................M OSKAR D^V: .Srečno, Uubca moja; Ko ptid- ca na tuje gre; SoCl; MoJ oCka ma konjička dva: Dobi* sem pl- SIoto; Je vplhnlla luC .41 & ŽEDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) JS IZ STARE ZALOGE pa imamo ie naslednje pesmi, katerim smo znižali oene: Ameriška slsTenaka Ura. (Hataar) Jt Orlovske Umne (Vodopivec) ______ M Slovenski akord), 22 me&anit In moških zborov (Kari Adami«) Trije Miul zbori « ' tlea) .. V pepelnitni nail, kan tata xa sale, sbor In orkester, (Sattner).... Mladini, peni u mladine • klavirjem (E. Adamič) .11 JC EMIL ADAMIČ: Modra devoJka (belrkranjska.. M Vso noC pri potod ...........Jt J ur Jeva .......................25 Bodi Micka domo; Kaj dnve- gm hočem; Zdrtvlet ........JB$ VASILIJ M IRK In A. GROBMINQ : Vetrič; F«, cradlni ..........Ji FERDO JUVANEC: Zjutraj ......... Slovanska .— • ............» PESTER JEREB: Pelin ro*a; VASI-L1J MIRK: Podoknlca ........Jt S&ORKO PRELOVEO: Ko mo fantje prod vasi BI----J* Le enkrat Be ................. Slava ^lelu ..................J* HR. VOLARIČ: Rotmarln; JOS. PAVČlC: Potrkan ples ......J» Dve pesmi. (Prelevee) zbor In solo Naii