List aa koriiti d«l*v-•k«ga ItudalVft. Delay-ci to oprnviienl do v»«ga kar product rajo. This paper 1« devoted to the Interest« of the working class. Work-ore are enlltled to all what they produce. Ent*r»o ft* •- coii J-.-la»» m»u»r, D*<. «, i«,?, at tb. pout efft'« at Chicago 111. uudn 11.« Act of Congr««» of Marcb 3rd. IH7V. Office: 2146 Blue Island Are. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na številko v oklepaju ki e« naha|a poleg v«, šetfa naslova, prilepil«, nega «poda) alt na ovitku. Ako (137) I« številka . a leda) vam e prihodnjo Številko našega lista poteč« naročnina. Prosi-mo ponovite |o tako|. Stcv. (No.) 136, Chicago, I11.9 19. aprila (April), 1910. Milwaukee« Vesti is socialističnega mesta. Danes, t. j. v torek, dne 19. a prila, je novoizvoljena socialistic na uprava z novimi aldermam in županom vred v Milwaukee uradno nastopila svojo službo in vzela kontrolo nad mestom, ktera bo v njenih rokah prihodnje dve leti. Do tretje ure popoldne je že zboroval stari council ; točno ob treh je pa predsednik councila formal no razpustil zasedanje in stari al dermani razen ponovno izvoljenih so zapustili mestno hišo, uakar so socialisti zajedli njihova mesta. Obenem je bil uradno vpeljan in zaprisežen novi župan, sodrug Emil Seidel • z ostalimi uradniki vred, kteri je nato formalno otvo-ril novi council in prečital svojo poslanico. — V Milwaukee so doslej takemu dogodku, kadar je bil vpeljan novi župan, vselej dali slavnostno lice. Notranjščina mestne dvorane je bila primerno okrašena in na vsaki mizi je bil šopek rož. Toda topot je bil utis slavnosti še večji; ne vsled dekoracij in rdečih rož, temveč vsled "tega. ker so prvič v zgodovini A-merike delavci prevzeli vlado velikega mesta v svoje roke. Galerija v mestni dvorani je bila natlačena ljudij in navzočih je bilo mnogo sodrugov tudi izven Milwaukee, n. pr. iz Chieaga in celo iz New Vorka. O tem, za nas de lavee važnem dogodku bomo na tančneje poro^tfli prihodnjič. # * * Socialistična mestna uprava v Milwaukee se je glasom platforme ondotne socialistične organizacije zavezala storiti sledeče v dtobrobii mesta in predvsem delavskih slojev : 1. samouprava mseta; 2. iniciativa, splošno glasovanje in preklic; 3% boljše šole; 4. municipalno (javno) lastništvo ; 5. prigrizek (lunch) za jeden cent; 6. škropljenje ulic po cesto železniški družbi; 7. sedež za vsako osebo na pouličnih karah in bolje varnostne naprave pri karah; ^ 8. {ricentna vožnja na poulični železnici; 9. osemurno delo za vse delavce; 10. cenejši plin; 11. cenejši led potom javne ali mestne ledenice; 12. eenejši premog in drva potom mestnega skladišča za gorivo; 13. korporacije morajo plačati svoj eel delež davkov; 14. javna stranišča in komfortne postaje; 15. delo za brezposelne po unij-skih plačah in na osem ur; 16. prosto vodo vdovam, ki s pranjem preživljajo svoje rodbine; 17. cenejši kruh potom "standard" vage. In še mnogo drugega. Vse to bodo socialisti v Milwaukee izvedli tekom prihodnjih dveh let,-samo morajo predvsem dobili samoupravo mesta (home rule), t. j. potom splošnega glasovanja spremeniti mestni charter, tako da bo mestni council neodvisen od državne postavodaje. Slednja ima namreč doslej do gotove meje še odločilno besedo o pravomočnosti ordinanc ali sklepov v mestnem svetu in razsoja o njih ustavnosti ali konstitucijonaliteti. • « e Socialistom se očita, da niso c nobeno stvarjo zadovoljni. Resni-ea. Ako bi bili zadovoljni, bi sploh ne bili socialisti. Nezadovoljnost je prvi korak do revolucije. So- cialisti ne bomo prej zadovoljni, dokler ve pade kapitalistični družabni red. Splošen pregled. Nihče ni menda na svetu v razmišljanju tako len kot gosposka — gospodje, ki odločajo v javnem življenju. Kedar jih zapusti njih pamet in si ne morejo pomagati iz zadrege, takrat pravijo: To je potrebno zlo. Revščina je potrebno zlo; prostitucija je potrebno zlo. V resnici pa ni večjega potrebnega zla, kot »o sami. Vse hočejo spraviti v red, delajo pa nered. Pospeševati hočejo napredek in naraven razvoj, v resnici jim pa ovirajo opt . . . • Naročajo spisati debele knjige, v kterih oznanjajo, da je vedno tako bilo in tudi vedno_tako ostane. Navidezno gredo tudi na delo. Navadno se oprimejo reforma-toričnega dela. Tembolj reformirajo toliko več škodijo. To vidijo sami, pa nočejo videti. In to vedo tudi sami, pa ne smejo vedeti. Zakaj? No, postali bi nepotrebni! V kapitalistični človeški družbi je pa že tako, da mora človek pov-darjati, da je potreben, če hoče živeti na račun dmzih. • e * — Boginja bogastva, radi tebe šepa obsodba, molči zakon, zaničujejo pamet, tlačijo vedo in resnico, ker si tovariiea šuftov, lopovov in neveničev, ker pospešuješ neumnost, vnemaš duše za pohotnost in jih moriš, ker sili nosiš vlečko in tlačiš pravico. Tudi dolžnim, ki te laatnjejo rst-varjaš več skrbi, kot prijetnosti, več grdega kot lepega. Ti ne uničuješ skrbi in revščino, pač pa jim daješ drugo obliko. "t « e e — Is poročila poljedelskega ministra, katerega je predložil kongresu, posnemamo, da trgovci z mesom v vzhodnrh državah imajo 20 odstotkov čistega dobička pri vsakem funtu mesa, katerega prodajo. Začno pa povdarja poljedelski minister, da imajo se večji profit pri mesu nižje vrste, ki prihaja le na mizo siromašnega delavca. Poljedelski minister tudi poroča, da je bila do sedaj resnica, da so do sedaj v Ameriki povžili več mesa delavci, kot katerikoli drugi deželi na svetu izvzemši Avstralijo. Ali to se je spreminjalo od leta do leto, ker niso povišali plače delavcem v primeri z naraščajočo draginjo. Iz tega poročila zaznamo, da se krči konzum mesa in se širi konzum krompirja in drugih rastlinskih rpidelkov. V druzih mestih kot v New Yorku imajo mesarji še večji profit. V Buffalo 28 odstotkov, v Cincinnatiju 23, v Bostonu 36, v majhnem mestu Allentown, Pa. pa celo 50 odstotkov. Iz suhega poljedelskega poročila lahko uvidi in spozna vsak delavec, kako jih skubijo in derejo mesarski tnisti in drugi kramarji, ako nima mreno na očeh in mesto možganov ajdovico v glavi. In dokler bomo živeli v kapitalistični človeški družbi, bo tudi ostalo pri tem. Zakaj delavci niste proti kapitalistični družbi, ki ima za vas le gorje ? e e * — Kaj je storila ameriška republika kot država za delavce? Nič, stokrat ničli! Dolžnost vsake države je, da skrbi za vse državljane enako. A-meriška država se še toliko ni pobrigala za delavec, kot sc brigajo v Rusiji in Avstriji. Tam so delavci zavarovani za slučaj bolezni in nesreče. V Ameriki tega ne poznajo. Delavec je prepuščen sam sebi, sam mora skrbeti za sebe potom organizacije. In še za to edino sredstvo hočeta oropati delavca država in delodajalec. Koalicijska svoboda je v nevarnosti, kar potrdijo obsodbe in odločbe raznih sodišč. Delodajalci pa hočejo uničiti unije, ki so za delavce sredstvo, s katerim se izvojuje nižji delavni čas in višje plače, ki so absolutno potrebne, da se živi kot človek. Kapitalisti hočejo vpeljati vsepovsod odprte delavnice, da bi delavcem plačevali take plače, ki bi bile prenizke za življenje in previsoke za-umreti. V ameriški republiki se mora nekaj zvršiti, ako delavci nočejo, da jih kapitalisti ne potisnejo na življensko nivo kitajskih kulijev. Organizirati se morajo politično. Pridružiti se morajo socialistični stranki in z glasovnico prisiliti vlado do družabnih preoenovv v korist delavcem. Socialistična stranka je pa e-dina stranka, ki se resno bori za družabne preosnove že v današnji družbi in strinoglavljenju kapitalističnega sistema. e e * — Današnja trgovska poročila so še taka, da se v nas ne more o-buditi prepričanje, da smo že popolnoma preživeli gospodarsko krizo. V jeklarski in železarski industriji še delajo nekoliko. Industrija za izdelke iz bombaža in volne je pa še mrtvn. Je pač ironija, da zadnja industrija še spi, ker so jo pri zadnji eolninski reviziji zavarovali z visoko eolnino. To je pač fina slika kapitalističnega gospodarstva. Ena industrija nmlce oživi, druga pa ne životari še toliko, da bi nje života-renje občutilo ljudstvo. e e * — Milijarder, Andrej Camegie je razumel svoje duševno in ročno delo vedno vravnati tako', da ga ni nhče smatral za ženija. Ko je pa socializmu pričel podtikati splošno delitev, je pa sebi vročil ubožno spričevalo o njegovih duševnih zmožnostih. Nehote se nam uriva misel, da ustanovitelj knjižnic nima niti pojma o inteligentni vporabi knji žnic. V Carnegijevih knjižnicah je dobiti mnogo knjig, ki bi Car-negija obvarovale pred blamažo, katero je provzročila brezmiselna govoranca o socializmu, ako bi bil eital knjige. Ko .pa že govorimo o delitvi, pa vprašamo, kdo razume deliti hiljše v korist samemu sebi kot Carnegie? O tem bilahko govorili delavci, katerim se ima zahvaliti za milijone, katere poseduje. e e " * — V Avstraliji skrbi zakon, da se revni vdovi, ki ne more preživljati otrok, ni treba ločiti od njenih otrok. V slučaju, da siromašna vdova ne more preživeti svojih otrok, tedaj država plačuje materi stanovanje in hrano za otroke, mesto, da bi jih oddala v dobrodelen zavrni. Vsled tega živijo mati in otroci skupaj. (Pri nas je drugače. Države dajejo podporo dobrodelnim zavodom, "dobrotnikom" se pa redi denarni mošnjiček. Otroke pošljejo na kakšno farmo, ne da bi oče ali imati zvedela, kje je njiju otrok. e — Trust sa prodajalne, v katerih prodajajo grocerije (špecerijsko in kolonialno blago) na drobno, je novorojeno dete ameriškega kapitalizma. Večje število kapitalistov, večinoma člani tru-sta za olje, bodo premrežili ameriško republiko s prodrtjalnimi za grocerijsko blago na drobno. Na- črt je izdelan po vzoru trusta za prodajanje sinod k na drobno (U nited cigar stores). Potom pogo dbe si bodo osigurali najboljše prostore. V začetku bodo proda jali boljše blago, ceneje kot dru god. Kedar bodo uničili konku rente, takrat bodo pa podražili blago. Vsakdo lahko razume, da tak zistem pomeni velik profit za tru stjane. Trust odstrani vse posre dovalce in kupuje direktno pri producentih v tako veliki množi ni, da dobi velik popust pri cenah To daje trustu moč, da lahko uni či malega trgovca in kasneje odi ra ljudstvo s poljubnimi cenami To je naraven razvoj kapitalizma. Kapitalisti vniaijo male tr govce. ki sanjajo o neki neodvi snosti. Kapitalisti ne poznajo u-smiljenja, kjer se gre za profit. Kdor obeta malim trgovcem rešitev v kapitalistični družbi, je norec ali pa navaden slepar. Koliko Časa še? In za grocerijami bodo na vrsto prišle gostilne. Ako si hoče pomagati mali trgovec, potem se mora pridružiti delavcem, ki se organizirani v socialistični stranki borijo za str« moglavljenje kapitalističnega gospodarstva. L*i v Bocijalizmu je rešitev za vse* Vsa druga kapitalistična sredstva so pa navaden humbug ali švindel. - e e * — American Telephone and Telegraph Co. (Ameriška telefon ska in brzojavna družba) je po množila svoj delniški kapital od dvesto na petsto milijonov dolar jev. Ameriški kapitalisti še ne po znajo slabih časov. Kedar je za delavce kriza, takrat se kapitalistom množi kapital. • To je očividno. In vsakdo lah kc to razume. Le nekaterim de-lavcim in malim obrtnikom je ta resnica z devetimi pečati zapečatena knjiga. • e * — Pred nekaj leti je bila v a-meriški republiki splošna ogorčenost. ker je ljudstvo doznalo, da je med večjimi železniški družbami tajna pogtvdba. Časi so se spremenili. Dandanes je pa predsednik izjavil v poslanici na kongres, da prizna medsebojne pogodbe, ako so te pogodbe pod nadzorstvom. Z drugimi besedami pomeni to priznanje, da imajo velike ribe pravico pojesti male ribice. In to bo najbrž priznal tudi kongres, ker imajo trostjani svoje zastopnike v kongresu, delavci pa nobenega. No, pa saj delavci rajše volijo v postavodajne zastope kapitaliste in njih hlapce kot svoje tovariše. Delavci! Kedaj bodete krenili na pravo pott e • * — Današnji moderni trgovec najame po cele vlake ali pa posamezne vouove za svojo reklamo. Tak železniški voz je minoli teden pridrdral iz Nčw Yorka v St. Louis. v katerem je bil naložen produkt, kakeršen se je razvažftl le v dobi suženstva. V vozu so bile sirote, dojenčki bres imena New York je odložil svoj prebitek Ijndstvu. In kapitalistični listi po ričajo, da se je te vrste produkt tako hitro razpeval v St. Iiouisu, da mu kmalu sledi drug voz. Res Žalostna, strašna in grozna slika. Železniški voz naložen s sirotami, katere m zapustili stariši vsled bede ali sramu. Otroci brez imen, katere so pripeljali na trg kot navadno blago!, In magari če vse stroke adop-tirajo Človekoljubne družine, ni to nič druzega kot razdiranje d nižinskega življenja. Otroke so ločili od starišev, ker to zahteva načelo kapitalistične družbe, da ima močnejše pravico uničiti slabej-šega. 'Kapitalističen zistem je kriv, da otroci ne poznajo svojih starišev. Vzlic temu odprtemu in o-čitnenvu dokazu imajo pa kapitalisti in njih žalostni zavezniki, duhovniki vseh ver še toliko poguma, da trdijo, da soeijalisti hočejo z dreti družinsko življenje. Sodrga! Svoje grehe in napake, gnjilobo kapitalistične človeške družbe, hočete podtikati drugim. Svoje grehe obdržite le za sebe! Sodrgasta sodrga! • « « — Stoindvajset tisoč socijali-a to v je v nedeljo, dne 10. aprila tega leta demonstriralo v Berlinu za splošno in enako volilno praVi-co. Koraki socialističnih bataljonov so odmevali glasno po berlinskih ulieah. Ko so soeijalisti korakali v nepregledno dolgi vrsti na javen shod peni milim nebom v Trej>ov park. Na ulici ni bilo o paziti policajev. Red so vzdržava-li socialistični reditelji, katere je bilo poznati po rdečih in širokih trakovih. Na zborovalnem prostoru je bilo 16 govornic, raz katere so govorniki govorili za splošno in jednako volilno pravo. Po pre-čitanju regolucije je pa zagrmela iz stotisočerih grl delavska mar-zeljeza. Tako demonstrirajo delavci za ljudske pravice. Mirno in dostojno! Zakaj? Ker neumen ol centov — samo borih pet centov! — na mesec v centralno blagajno. Noben sodrug se ne sme tega braniti. Bodimo z samo ob sami v vr-stoh mednarodne socialistične stranke — obenem pa povzdignimo tudi našo slovensko organizacijo. Le v tem bomo dosegli moč, rešpekt, in vspeh. Za vzgled naj nam služi organizacija hrvatskih sodrugov. ktera je veliko mlajša od naše — a nas že davno nad-kriljuje. Na delo! Kjer so že klubi, nove člane noter! Samostojni klubi pridružite se k Slov. soc. organizaciji! Sami ne boste dosti naredili, združeni pa veliko. Sodrugi v tistih nasel- binah, kjer še ni kluba, pa pišite odmah osrednjemu tajniku sodr. «John Petriču v Chieago za infor-niaeije in tiskovine za ustanovitev novega kluba. Organizacije je prva stvar. (Pride še.) Dopisi. Calumet Mich. 14 aprila. Vsaka posoda gre le toliko časa do vode, dokler so ne razbije. Tudi duhovni posodi je to prirojeno in usojeno ih zdi se mi, če naša Calumetsku duhovna posoda še tako naprej uganja, bodo prav kmalu razbita. Navedem naj tu le nekoliko stvari in vsak človek, če o teh trezno premisli, bode moral reči: pač najbolje je, če ta duhov na posoda, ktero mi Calumetčani kličemo za Lukata — gre na sto kosov. Pretekh) nedeljo je bilo. Imel bi se vršiti pogreb pokojnega salonarja Mesna rja. Strogo kato liski gospod Kobe, hotel je počastiti pokojuiea s tem, da bi se mu zapelo pred hišo na grobnico. Po kojnikova udova je ta predlog o dobrila in bila hvaležna če bi se moglo to izvršiti. • Res je gospod Kobe zbral nekaj pevcev, ki so bili pripravljeni brezplačno zapeti pokojniku v slovo. Pevci pa so bi li klerikalci, liberalci in socijalis-ti. Ko so se ravno zbrali pevci pred hišo žalosti, pridn i naš pop Luka in praša z osornim glasom, kakor je le njemu prirojeno: Kdo vodi petje? Ko se nnt je povedalo, jo je pa zabrusil: Ce poje gospod Junko, jaz pokojnika ne pokop-ljem. Kakor znano, sem jaz podpisani naprednega in socijalnega mišljenja in ne trobim v Lukatov rog. radi tega me je poeastil, da nisem smel skazati pokojniku poslednjo čast. Ogorčenje, nad tem topovskim činom je bilo nepopisno in ve$ina Lukatovih pristašev je zabavljalo če? svojega duševnega voditelja. Nada lj ne ga komen-tara o tem ni treba. Prašam pa Cahunetskega slovenskega duhovnika: Na kak način se Vi postopite meni prepovedati prepevati v zboru! Na kak način se drznete preti ljudstvi m hoteti osmešiti enega ali druzega. — Sieer mene se Vaša žalitev čisto nič ne prime. I je vam je ostala blamaža in z nedeljskim nastopom ste zopet pomnožili vaše prav dobro znane škandale. Če pa mislite, da sem jaz vaša nekdanja kuharica Faui ali pa Mariče, se zelo motite. Tudi ne nikak reknit, ki je pod korpora-lom Klopčičem moral gledati cesarski komis. Tudi nisem ne de-zerter ne defravdant. Zapomnite si to! Dobro vem zakaj ste me hoteli osmešiti. — Edino radi tega. ker ne verujem v kupovanje že-guov in tiketov za v nel>esa. Zakaj ste pa mislili samo mene o-smešiti, saj so bili v krautu še drugi, ki so vam trn v peti in kteri vanr bodo v kratkem skazali nadaljno čast. Seveda, cel naš nastop ob re-čenem pogrebu vam ni bil všeč. kajti pevci bi bili na pravi i vso stvar brezplačno, med tem. ko vasi mastno računajo, a skupiček se pa vam steka v nikdar ne sito bi-sago. Torej če bi bili mi peli,, bi ne bilo za vas nobenega dobička. O vaši izobrazbi govoriti je nepotrebno; le toliko rečeni, če bi mogel jaz prenesti toliko sramote, kakor ste jo vi, bi bil že davno obrnil Calumetu hrbet. Naj bodem socialist, anarhist ali kar si bodi, je vendar v meni bilo do pokojnika toliko sočutja, da sem nni hotel izkazati zadnjo čast. Seveda vi pa ste temu odrekli — No, naj bo — vsaj se je pokazala med nama razlika — to je ravno tako, kakor — no — Čegav otrok leta po neki sirotišnici v Chieagut Naj danes zadostuje, razne zanimivosti pa pridejo v kratkem o katerih se čitateljem še ne sanja. Do tistega časa pa Zdrav vas neodjemalec Leo Junko. John Mauri 10ct; Andrej Brilih Prepeljali so ga v bolnišnico kjer rikalne časnike dopise, ki nimajo 10 ct; Jtweph Dernač 15 ct; Sku- je ob 10. uri zvečer umrl. Enaka glave, ne repa in ne ene dobre in paj torej $1, nesreča se je pripetila dne 2. t. m.' logične misli. To je največje število, kar se Neki John Arthur Norveške na-na-s nahaja v Neffs, Ohio v teko- rodnosti je bil uposlen v takozna- ie še kaj nein Lenart! open pit - u za pre-j stavljanje svičov. Ko je omenjenega dne popoldne obrnil svic za prihajajočo lokomotivo, je na isti --: progi takt» nesrečno padel, da se Oonemaugh, Pa.'ni mogel v naglici vzdigniti. lx>-Naznanilo. j koinotiva mu je odtrgala levo r;o- čem letu. Bodemo st oglasili v priložnosti. S socialnim pozdravom Jos. Dernač. Naznanjam, tla se vrši prihod- go tako, tla je malo upanje na | nja seja Slov. soc. kluba št. 8. dne okrevanje. 1. maja 1910 v prostorih Ivan Be- Tako moj dopis, sedaj pa zleti | barja. Main St. Franklin, Pa. Ob s ptičji» hitrostjo v drugo največ-jednem se priporoča rojakom, tla je mesto Zedinjenih držav in ka-pristopijo v prekoriatno organi- i tiar dospel na Bine Island cesto, zaeijo, ker le ako se zavedamo,' potrkaj brez skrbi na vrata ti-zamoremo koristiti delavskemu' skarne l*roletarca in se z enako položaju. S socialističnim pozdravom Jos. Bricel, t. č. tajnik. Glencoe, O. 4. aprila. Cenjeni sodrug urednik! Prosim, tla mi uvrstiš teh par vrstic v naš delavski list Proletarec : hitrostjo po sili vrini poti tiskarni stroj, inače se ti bo slabo godilo. Pozdravljam vse čitatelje lista Proletarca m mu želim veliko uspeha. Nich Wukšinič. naroč. Chiscolm, Minn. Sodrugi delavci in vsa društva V premogokopih počiva delo od mesta Chisholm, kakor tudi v oko-1. aprila. Nič ne morem vedeti, H*' H(i vabijo, da prisostvujejo kdaj zopet pričnemo z delom. Ob javnemu delavskemu zborovanju tej priliki morem še eno novico i» proslavi, ktero priredi Jugo- Mi take vrste ljudi privoščimo klerikalcem. Brez te vrste ljudi bodo socialisti vseeno zmagali in izvedli svoj program, V klerikalni tabor «padajo sploh ljudje, ki se prepirajo z zdravo,Človeško pa-met jo, ali ki so zreli za blaznico. Takih ljudi, ki so pohlevni, ponižni napram višjim in nevoftljivi napram delavcem, ki izdajajo svoje delavske tovariše v bojih za boljie življenske razmere, reši nas o Gospod! Takih nočemo v socialističnih vrstah. i S soc. pozdravom Anton Opara. Neffs, Ohio, 3. aprila. Cenjeni nam Proletarec! Ker se je nas deset Slovencev zbralo skupaj dne 3. aprila v prostorih M. Dennača, smo se ob tej priliki zopet spomnili na naš delavski list Proletarec in darovali: Ant. Mravlja 5 ct; Jo© Neboise-ga 10ct; Franc Kašca5ct: Paul Jesih 15 ct; L. Markon Gct; L. Plahuta 5 ct; Dom Filtren 20 ct; sport»čiti slovenskim delavcem. Vsak Slovenec, kteri je delal tukaj v Glencoe je dobro poznal tu-kajtaega postmastra Gaj Baversa, kterega je dne 1. aprila t. 1. zvečer vlak na drobne kosce razme- slovansko Prt>svetno in politično društvo dne 1. maja ob jedni uri popoldne. Govoriti hočemo o [»omenu delavskega praznika in o delavskih zadevah. V ta namen pride jeden šaril. On je bil jako priljubljen | iz . vsem narod »m, posebno slovenski' Program je sledeče: narod je ljubil. V svojih prostih1 *•) Sodrugi klavci se zbero urah se je le pri Slovencih zaba-' Pml Zorano Joe Karle, val. Ko so tukajšni Slovenci usta-1 2 (>i tod odkorakamo po glav-novili socialni klub št. 2. je bil on nih l,li kjer,se bodo vršili govori venci ustanovili podporno dništ-1 vespernice. Vo- vseeno, kajfTmk dobro ve, ka- (]omce in 8edmošolce, ki znajo tle-dar rudniški dela>*^ ob vročem lati točo> Takšn0 je duSevno ob. vremenu domov pride, si najprvo ^ teh duSeVno pritlikavih ro- zaželi požirek pive, ker marsikte- jakov> katerim H^i«]^ par. remu bolj diši kakor večerja. Pri kfJ]^ kozarcu nedolžne pive človek rad prebira slovenske časopise poseb- no še list Proletarec, kteri nam prinaša največ gradiva in ptwluka o ameriškem delavstvu. Delavske razmere so se tukaj za kelj. Pa tudi v drugem ožini so ti zabavljači na socialiste zelo nečedni. Tukaj so se naselili pred 6. leti ko so stavkali klavniski delavci. V klavnico so šli delati kot garjevci (skabje). Zahrbtno so pičieo «boljšale. Kakor se sli«i tu naj(kočiH. 8V<,je tovariše delavce in tam. st» se Shenanski kapitali- ki RO 8<> horili za boljše življenske sti ozrli na njihove delavce, toda razlnore. Nesramno so izdali svoje le samo malo izza vogla. Omenje- tovariše, ponižali s,» samih sebe mnt kapitalistom v medvedji koži na 8topinj0 Judr;a Ukarjota Ju-je zašit» za nohte pri toplem vre- j dež 8e obp8il kor ffa *jo pek]a menu tako,-da so obljubili popra- ( vegt Ti mračnjaški rojaki pa se-vo delavske plače namreč 10 od-(daj larijo okoji lenenih in kame- stotkov. Ako je to resnica, potem dobro vemo. kje kapitaliske srake čevelj žuli; bojijo se namreč delavske vstaje. Nesreča ne praznuje, pravi pregovor. Dne 19. m. m. je šel neki bošnjak po svoj, prejšni mesec trdo zasluženi denar. Dospevši do proge, po kateri omenjena družba vozi zemljo iz odprtega rudnika odmaknivši se eni lokomotivi je » siromak zadel ob drugo, ktera ga je spravila pod se in v trenutku um je bila strgana desna noga. nitih svetnikov in malikov, in jim hočejo najbrž še odjesti prste na nogah, ker jih radi izdajstva svojih itovarišev, del a V cev menda tudi peče vest. In te vrste ljudi pravijo, da je socialističen klub nepotreben, da je do«ti, ako delavec v klavnici zasluži 16 centov na uro. Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Ni čudo, da taki ljudje miki i jo. da je le tisti socialist, ki Črti duhovnike. in zategadel pišejo v kle- JUOOSLOVANSKI DELAVCI. Sodrugi in tovariši! Proučavajte nauk socializma! Radi svoje svobode, radi svobode svojih otrok pričnite že enkrat razumevati zlate besede Karla Marksa: Delavci vseh deleža, združite se! Tovariši ! Vslogi je moč! Ako smo združeni, tedaj s svojimi čitalnicami, knjižnicami in delavskimi časniki pomagamo samim sebi do višje izobrazbe. Združenih v unijah in |s»litični organizaciji si priborimo boljše življenske razmere že v današnji kapitalistični človeški družbi. Končno si pa priborimo še gospodarsko in politično enakopravnost. V Chicagu obstoj i jo štiri jugoslovanske delavske organizacije. Naslovi se glasijo: Slovenska, 2146 Blue Island Ave; hrvatska 1830 So. Center Ave; bolgarska 133 So. Gre en St; srbska 2452 Clvbourn Ave. Delavci in tovariši! Organizi-rajmo se in ne plakajmo o slabih Časih! Jok in tarnanje nam ne bo-deta prinesla svobode. Dokler bomo plakali, zabavljali, tarnali in stiskali pesti v žepu bomo sužnji kapitalistov in sužnji bodo postali tudi naši otroci. Organizirajmo se! Bodimo možje. Izvojimo s pomočjo svojih organizacij in z uma svitlim mečem, kar nam po večnem in ne-spremeljivim naravnim zakonu gre. Jok, plakanje in tarnanje pa prepustimo slabotnežem in kukavicam. Vsak jugoslovanski delavec v Chicagi, ki se hoče organizirati, dobi na zahtevo vsa pojasnila glede organizacije, ako se obrne na zgoraj omenjene naslove. Izven Chicage živeči delavci pa dobijo pismena pojasnila za ustanovitev novih soc. klubov, ako jih zahtevajo. Tovariši, delavci nc spimo! Zadnja gospodarska kriza še danes ni končana katero so zakrivili kapitalisti s svojim slabim gospodarstvom. In nihče ne ve povedati ne ure ne dneva, kedaj se bo kriza vrnila s podvojeno silo in prinesla še večje gorje delavcem. Na stotisoee delavcev danes štrajka v ameriški republiki, kar potrjuje, da ne živimo v normalnih gospodarskih razmerah in je nekaj gnjilega in trhlega v današnji človeški družbi. Ne spimo jugoslovanski delavci, marveč se organizira jmo gospodarsko in politično. Organizirani (združeni) zmagamo, nezdruženi pa ostanejo sužnji igračka, v rokah profitaželjnih kapitalistov. Tovariši, delavci organizirajmo se! Listnica uredništva: — Jos. Bricel j, Conemaugh, Pa. Vaša misel je zelo dobra, ktero je sklenil vaš klub. Žal nam je, tla ie prišla prepozno. Če bi se hotelo uresničiti, kar priporoča vaš klub. da bi izdali Proletarca v posebni izdaji za 1. maj. z primernim, podnčrtim in agitatoričnim gradivom, bi bilo treba začeti z delom najmanj tri mesece prej. Treba'bi bilo apelirati na vse klube, da vzamejo kar največ številk, da bi so pokrili stroški. Za enkrat je sklenil Pro-letareev odbor, da se napravi kar je mogoče v danih razmerah. — Delavski pozdrav. Listu v podporo. Ker so socialisti v Milwaukee zmagali z velikansko večino, daruje Frank Urbančič 50 ct. Da bi se delavci tudi v Chicagi zbudili in dosegli isto zmago, dar ruje Frank Podlipee 25 ct. V iz STRANKE. Redna mesečna debata. J Opozarjamo sodruge in »ploh lelavce v Chicagu na drugo redno 'neaečno debato, ktera se vrši na redni seji slovenskega socialistih i nega kluba št v. 1 v uašib novih prostorih, 18;U) So. Centre ave., dne 23. aprila, t. j. prihodnjo soboto, začetek ob 8. uri zvečer. Predmet debate je "Socializem in vera", iu .vrši se med sodrugoma Jos. Zavrtnikom in Mike Kulov-com. Prisostovati zainore vsakdo, če je član kluba ali ne. Obenem se opozarjajo člani kluba. da odslej se vrše vse seje in sestanki v gori omenjenih prostorih hrvatskih sodrugov in "Rad-ničke Straže". Seja in debata se vrši to soboto vsledtega. ker drugo soboto, t. j. 30. aprila pojde-mo na prvomajsko slavnost, ki jo prirejajo hrvatski socialisti. Zapomnite si torej: 23. aprila ob 8. uri zvečer v prostorih "Rad- ničk« Straže". • • * Ali bodo Slovenci zastopani na socialističnom kongresu? Vsled sklepa centralnega komiteja "Slovenske socialistične organizacije v Ameriki" na sredni seji 14. aprila, imajo slovenski socialistični klubi širom republike te dni odločiti, ali naj pošlje'naša organizaeipa dva delegata ni prihodnji kongres ameriške socialistične stranke, ali ne. Ako večina klubov tp vprašanje odobri, potem se takoj prične z volitvijo delegatov. Treba je vsekakor hiteti, kajti kongres se začne 15. maja. Skoro bi bili prezrli še jedno socialistično zmago v državi Wisconsin. V mestu Washburn je bil 5. aprila izvoljen mayorom sodr. G. A. Herring s prilično večino glasov. Ostali mestni uradniki so republikanci. Sodr. Seidel v Milwaukee -ni torej jedini socialistični župan v Wiscousinu. • • * Ali si že pet let v Zedinjenih državah in še ne naturaliziran državljan? To je velika napaka. Ne odlašaj niti dneva več, temveč glej, da čim prej postaneš državljan. Da se pa lažje poučiš v vseh stvareh, ki so potrebne pri nabavi državljnnskega papirja, je treba, da Čitaš knjižico v slovenskem jeziku z naslovom: "Nov naturali-zacijski zakon", ktera se dobi pri tajniku Slov. soc. organizacije, sodr. John Petriču, 4316 W. 31. . St., Chicago, 111. Stane 12 centov. Piši še danes ponjo. • • * Zmaga v Milwaukee je poleg angleških in drugih loputnila tudi slovenske časopise, da pišejo o nji daljše in krajše komentarje in "socialistične" članke. Zlasti se odlikuje skebski "Glas Naro-I da". To je lepo! Seveda, ti časopisi pišejo tako, da omalovažijo zmago v Milwaukee in prikažejo socialistično gibanje v čisto napačni luči, toda to nam socialistom najmanj ne škodi. Da, celo koristi: slovenski delavci, ki niso še z nami, se bodo zanimali za socializem. den v Chieagu. Konec štrajka torej še ni na vidiku. Operatorji so boje zdaj odredili, da se imajo ustaviti tudi sesal j ke po preiuoko-pih. Ako je to resnica, potem bo voda v nekaj tednih poplavila rove, kar pomeni, da bo delo' počiva* 10 še najmanj par mesecev. Po ostalih državah, koder je premo-garski štrajk, je položaj z malimi izjemami še vedno neizpremenjen. — Trust za izdelovanje poljedelskih strojev in orodja, drugače znan pod imenom "International Harvester Company", je izdelal nAčrt za telesno in življensko zavarovanje delavcev v neštetih fa-brikah, ki so pod njegovo k not rolo. Načrt stopi v-veljavo 1. maja. Ta 'velkodušni čin" tega trusta ima namen, odvrniti delavce od pozornosti za odškodninski zakon, kteri že leta čaka odrešenja v po-stavodajah in kongresu — torej nova past za nezavedne delavce. Kako bodo kapitalisti odškodova- 11 telesno pohabljene in ubite delavce, o tem se bodo mezdni sužnji bridko prepričali pozneje. Ako so kapitalisti res dobri prijatelji de lavcev, kot se delajo, zakaj ne do pustijo, da bi bil sprejet za vse države v Uniji odškodninski za kon, po kterem bi se morali odško do vati telesno in smrtno ponesre čeni delavci? Kapitalisti pa — osi guranje delavecv! Kedaj je še li siea ščitila kokoši — Z namenom, do naineče de laveem peska v očf in tako oslabi in omalovaži delo "Ameriške de lavske federacije", naznanja Uni ted States Steel Co., oziroma jek larski trust, da s 1. majem poviša plačo za pet do šest procentov vsem svojim delavcem. V tovar nah tega trusta je vposlenih 223. 337 mož. — llnited States Coal k Oil Co je svojim več tisoč delavcem v Holdenu, W. Va., s 15. aprilem zvišala plačo za 5 % Železniški kralj Hill je rekel, da so podraženje živil zakrivile viso ke plače. Vrjamemo! —* namreč "plače", ki jih v znamenju pro fita vlečejo kapitalisti. Delavski boji. ' — Štrajk v Philadelphiji je končan. Odbor štrajkujočih cesto-železniških vslužbencev je zadnji petek z večino glasov sprejel pogoje, ktere je v tretjič predložila Ra^id Transit Co. potom zastopnikov "Ameriške delavske federacije", in s tem je konec dvame-sečnega boja. kteri je bil jeden največjih v zgodovina ameriškega delavstvs. Kompanija je sedaj pri volji, sprejeti vse štrakarje na delo in jim plačati po $2 na dan, dokler ne bo zagotovljena redna vožnja. Da li je kompanija pripoznala tudi unijo, ali ne, o tem se še ne ve. Delavci potemtakem niso dosti pridobili. Za časa štrajka so skebi na pouličnih karah povozili do smrti 28 oseb. . — Lokalna unija barvarjev v Chieagu, ktera je bila zadnji teden na štrajku, je dosegla sijajno zmago. Kontrsktorji so privolili y triletni kontrakt in povišanje plače od 50 na 60 centov na uro, kakor so zahtevali barvarji. i — Illioniški premogsrji se niso: pošiljsjo ina osrednjega tajnika : sporazumeli z operatorji na kon-1 John Petr.6, 4316 W. 31. St., Chi-ferenci, ki se je vršila zadnji te- ca*o, 111. MAJNIŠKA SLAVNOST Slovenski, hrvatski, srbski m bolgarski delavci v Chicagi bodo letos praznovali prvi niajnik v soboto, dne 30. aprila t. 1. \ Narodni dvorani, vogel Centre ^ve in 18. ulice. Slavnost pričenja točno ob 8. uri zvečer pod aranžiranjem jugoslov. delavskega pevskega društva "Sloboda" in tamburaš-kega zbora "Sloga". Poleg deklamacij, slavnostnega govora, tamburanja in pevskih točk je na programu igrokaz "Iz gubljeni sin." V tem igrokazu je začrtano življenje delavske družine — dobre in slabe strani. V-prav krasno je očrtana materin ska ljubezen. Program na drobno priobčimo v prihodnji številki. Vstopnice predprodaji stanejo le 15 ct. Kdor jo bo kupil še le pri blagajni, bo plačal pa 25 ct. Vsakega slovenskega delavca, ki se zaveda, da je človek, in se ne strinja z današnjo kapitalistično sužnostjo. je dolžnost udele žiti se majniške slavnosti. Leta 1889 so na mednarodnem soc. kongresu v Parizu zastopniki delavcev vseh kulturnih narodov proglasili prvi maj za delavski praznik. I*roglasili ga niso cesarji papeži in kapitalisti. Ta praznik je nastal po volji delavcev proti volji ljudi, ki živijo o delavskih žuljih in sragah. Na dan prvega maja zahtevajo delavci vseh narodov gospodarsko in politično enakopravnost. Milijoni delavcev križem sveta ti-rjajo svojih pravic in obhajajo ta prvi majnik slavnostno. Samoobaebi je umevno, da tudi organizirani jugoslovanski delavci — slovanski, hrvatski, srbski in bolgarski v (*hicagu proslavijo prvi majnik, kot ga proslavljajo delavci drugih narodov. Dne 30. aprila vsi slovenski delavci v Chieagu na majniško slavnost. IMENIK klubov Slov. soc, organizacije Vra pisma in druge pošiljatve, kar se tiče organizacije, naj se Slovenski socialistični klub it. 1, Chicago, IU. Tajnik Frank Podli-pec, 604 N. Curtis St. Redna me sečna seja vsako zadnjo soboto > mesecu v prostorih "Radničkc Straže", 1830 So. Centre ave. Slovenski socialistični klub it. 3, Conemaugh, Pa. Tajnik Jos. Hrieelj, Box 342. Slovenski ženski socialistični klub "Proletarka" it. 9, Chicago, IU. Tajnica Mary Grilee, 2712 So. 40th ave. Slovenski socalistični klub it. 11, Cumberland, Wyo. Tajnik Jos. Keschman, Box 271. Slovenski socialistični klub it. 18, Vandling, Pa. Tajnik Frank Verbajs, Box 135. Slovenski socialistični klub št. 19» Sygan, Pa. Tajnik Louis Gla-žer, Box 77, Morgan, Pa. Slovenski socialistični klub it. 20, Johnston, Pa. Tajnik Math. Gabrenja, 725 Broadley ave. Slovenski socialistični klub it. 21, Kansas City, Kans. Tajnik Jos. Snoj, 8 Central ave. Iskanje zdravja. Zdravnikov svet, poslati bolnika v drugo podnebje v svrho za-dobitve, zdravja, prinese žalost v vsako obitelj: Mnogo ljudi, potem ko so znašli, da so si s preziran-jem naravnih zakonov skozi nmo-ga leta uničili svoje zdravje, gre od enega zdravilišča v drugo, iz ene dežele v drugo iskajoč zgubljeni zaklad. Koliko bol ji je človek, ki dobro skrbi zase ter poišče poinoČ takoj, ko se pokažejo prvi znaki bolezni. Ako se pomisli, da so ti znaki navadno delna ali popolna zguba "teka in telesne moči, želimo vam priporočiti Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono bo pripravilo prebavne organe k naravnemu delovanjuT izčistilo kri in ojaeilo telesno moč. V boleznih želodca in drobovja bo Trinerjevo zdravilno grenko vino več poniagalo, kot ktero koli zdravilišče. V lekarnah Jos. Triner 1333— 1339 So. Ashland Ave. Chicago, IU. NAfil ZASTOPNIKI. | LaSalle, IU.: John Puček. Slovencem in Hrvatom priporo- Conemaugh, Pa. i Frank Podboj, čam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. « «i«'f>f Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Ira-portirane cigare in cigarete. Vse V VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago, IU. Halo, Johny! I Iludson.l KJC »i »>a bil včeraj? 8aj vel kje, tam kjer je največ zabave. Ali fte n« veft da je največ zabave v G08TILNI. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, 111. St. Louis, Mo.» Vincent Cain-kaf. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-goreiee. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. Tony Mrak xa Hackett, Pa., in okolico. ' Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Da-| 'pri*tvö~in ^"zmeraihTenah'. vis, W. Va. 1 Frank Crne, Cleveland, O. Rock Springs, Wyo.* Valentin Stalick. Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. Anton Jalovčan, za Wyo. Lorain, 0. in okolico: Franki v 4 f. . , ¥ . vevar. John Košicek, Kenosha, Wis,: Ignac Radovan.11807 So. Centre Ave. Chicago, 111. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth. Anton Sterle, box 344, Gilbert. Minn. Louis GHažar za Sygan in okolico. Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135. Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Filip Godina, za Indianapolis, Zastopnik: Jožef Radelj, box 257, Frontenac, Kans. Za severon stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St. Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolico (Severno stran.) John Gašperin, 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y. Nick Vuksinič, Chisholm. Minn. za ta okraj in okolico. Lozekar Gašper v Cumberlan du, Wyo. Pongrac Jurse, za E. in W. Mi neral. Kans. Frank Vegel, b. 134, Girard, ICans. in za Franklin, Kans. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! I. STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Chicago, III Im» veijo zalogo ar, v«riftie, prvt» nov in drafih dregotin. Izvrftuje tmdi vnmkovnrtna popravlla v tej atroki pa teJo nizki ««ai. ObiiMU gm! Drufttvene regalle, kape, prekoramnlee, bsadsrs ML za slovenaka druitva najbolje preakrbi Emil Bach man 1719 So. Centre ave.lxßfiicago, III. Slovencem in Hrvatom! munjMno, d» iadetajeuo i—m ulna obleke ** nAjnOT®j4Äm kroju. Unijako dalo; trpetno in Ute« - V zalogi imamo tudd mena drug® poterefcftttn«, k «pa. zalogi da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte vi nafto ialoftbo. L »IWU spoštovanjem tsr DOBREGA FOTOGRAFA Povsod cenijo. Zato pojdite k KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicago. IU. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte ! Velika majniška slavnost kteri Izvrstno fotografufe. Najboljše delo. Cene zmerne. 14381440 BLDE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287. U8T A NO V LJBNO 1883. za La Salle, 111., in okolico se vrsi v Izdelujemo obleke po meri po $20. $22, $25. MINERVA PARK, PERU. HL. **** ■ ■ ——— —» Ob poldveh pop. prične sprevod iz parka z godbo na čelu po mestu.—Po vrnitvi v park petje, govori, ples, domača zabava in kinematograf (premikajoče podobe). Prodajemo sotovc oblckc p° $10, $12, $14, $15. veliko zalogo modemih klobukov v najraznovrstnih bojah. Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj V clothing HOUSE SWCorner 26tJ črCentral ParkJve. Srajce vseh vrst in cen. Največja izbira klobukov. RUDOLPH LAYER LASTNIK » Obleke po mere naša posebnost. Imamo V zalooi imamo tu(*i veliko zalogo srajc, kra-" vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča IITDI Jkli HHMW?Wf PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 MAMlili, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Blae Itland Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva in drugo. Oglaaite ae pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele Ce rabite express ko£l|o, seno za živino In sploh reči« ki spadalo v stajno stroko --se oglasite pri —- W. J. BRENNAN, 1182 1st St. La Salle» IIL (RAZŠIRANJK ŽIL) Ozdravim vsacega, kdo» trpi nm Varieoeeli, Strietnri. Dalja OKlravim nalealjivo Eaatru>l«Dj«, iivčoe nramoftnoati vod^ nico in bolazni tičoiih ae moikili. Ta prilika ja dana tiatim, ki ao iad*li fte veUka avol« zdravnikom ne da bi bili o*dravljeni in moj namea je, p» kazati vaem, ki ao bili zdravljeni od tueatov zdravnik« breznapeino, da posedujem la jas «dino sredstvo, s kteri« zdravim vapaind. Za nevspetao zdravljenja ni treba plaiatl—la sa v^p«*no Ozdravim pozitivno ftelodetae bolezni, pljndna, na jetrlk in ledvicah ne glode kako atara je bolezen. Tajna moftka bolesnl zdravim hitro, za atalno in tajno. tiv««ne oaemoglo^i «labnat, zguba krepoati, napor, zaatruplenje in zguba voda Pljnfta» na.l.iho Bronehitia, srAne bolezni in pljnCne zdravim s mojo najnovejfto metodo ----ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. —Zastrupljen 1e in vse druge koftne bolerai kakor prilie, ture, garje, otekline.—Mo«ni tok la druge bolezni. PreU£« ln svetujt zastonj. « DE. ZIN8. 41 SO. CLARK 8T, CHTCAOO (Med. Bandolph in Lake Bt.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure svefer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 nre poj. TELEPHON* 380 R. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1837 8o. risk 8t. Tel. Canal 1405 Jako važno vpra.šaa|e? "Ali fem že poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"t S« ne? — Hrizantema in Cimbas. (Spisal Milan Pugelj.) (Nadaljevanje.) Semintja sem premišljal. Enkrat, da bi šel k njenim staršem in jim povedal vse od kraja do konca, enkrat da bi ne šel in pustil vso stvar v miru. In tako ¿etn tudi storil. Tudi blizu me ni bilo več, sredi tovarišev sem ležal v uti vse noči po vrsti, izkušal sem pozabiti dekleta, na vso moč sem odganjal misli nanjo, pa se mi ni nikakor posrečilo. Nobeno noč nisem mogel spati, vedno mi je stala pred očmi, spomin na njo mi ni dal nikjer pokoja. Da! Vidiš, nič ni res tisto, kar pravijo ljudje. Trdijo, da se vse pozabi, da se marsikaj nadomesti z drugim, da je dosti moških na svetu in še več žensk, pa ni to vse skupaj nič drugega. Seveda, se to in ono pozabi, ampak kdaj se pozabi? Čez pet, čez deset let m(v-goče! — Kako bo pa tistih pet ali deset let, te vprašam kaj t — In tisto je že res, da je več žensk na s vetu kot moških. Ampak da bi se kar tje v en dan zamenjavalo take besede pa ne veljajo za poštenjaka! Potepuhi delajo tako in vlačuge, pošten človek pa ima eno žensko rad, tisto, ki si jo po svoji volji izbere. In tudi jaz sem bil tak. Mari« janko sem imel rad, pa lfie ni bilo več blizu. Kaj bi hodil, ko sem vedel, da bi bil samo v nadlego! Pa sem živel sam zase in sem iskal utehe v pijani. Mesec? je posijal tako nenadoma, da sra se skoro oba prestrašila. Duplina, ki je vladala v njej tema kakor v rogu. je dobila preko listja medlo svetel in osti podoben žarek. Zunaj se je razlivala med debli in tuintam po maho-vitih tleh vodena in mokrozelena svetloba, ki se je neprenehoma zibala in bila sliena prosojni nekako čarobni megli. Zdaj ni zunaj yeč deževalo; samo se kaplje, ki so se ocejale z mokrih vej in mokrega listja, so kapale mestoma in po malem na gozdna tla in se tuintam svetlikale kakor nekakšni bleščeči drobci svetlobe same. Prijetno bi bik), da niso kričali skovirji s svojimi odurnimi in plašnimi klici, da so molčali čuki, ki so se lovili in podili kar trumoma okoli votline. Tisti notranji nemir, posledica nenadnega mladostnega navdušenja, ki se me je bilo med popotnikovim pripovedovanjem polotilo, se je neopazno izgubil in kakor pretočil v mirno in nekoliko sentimentalno razpoloženje. Sanjal bi bil, kar sanjal noč in dan in naprej in naprej in užival tako tisto srečo, ki sem jo hoteL imeti in katere bi mi moje življenje ne moglo dati. Ej! kako bi mlad človek živel, ko bi ne bilo na svetu sanj, kdo bi tešil njegovo hrepenenje, ki napoljnjuje mlado dušo in preplavja ob svoji uri duha kakor viharno morje bregove T Že sva skupaj. Hrizantema, že se vrši svatba, že je veselja pri nas kakor vode v oceanu. Umetnik sem jaz, imeniten fant da gre moja slava po svetu kakor vetrovi. Kje so ljudje, ki ne poznajo mojega imena, kje je dekle, ki se ob samotnem času še ni mudilo za trenotek v svojih mislih pri meni?! In sebe poglej, ki gre sloves o tvoji lepoti do devete dežele. Truma snubcev umira zavisti in ljubezni, ker je današnji dan najina sreča takb ogromna. Svatu jemo, vam pravim pojemo si pesmi in se ljubimg kakor bratje. Ponos je v srcih in ne napuh. dobrohotnost v dušah in ne zavist in škodoželjnost. Hej! moji svatje, mbji rojaki, ti so z menoj kakor poštenost z resnico! Ti čuvajo mojo srečo kakor angeli dobre otroki, ti imajo veselje nad njo kakor mati nad dobrimi sinovi. Kako zvene kozarci, kako se peni vino, ki ga je izmedilo južno solnce! Dobro nam, bratci, pij-mo in veselimo se, rajajmo s tova-rišicami, ki cveto kakor vztočne rože' Glejte, kako lepe so sanje, kako potrebne so bile zame v tistih časih ko je bilo moje hrepenenje tako veliko in visoko moje žvljenje tako revno, da je ravnalo z menoj slabše kakor z beračem. Tako se je godilo, da je živelo telo v bednem in vsakdanjem svetu, duša pa je prebivala v drugem, ki je polu bogastva in sreče in kamor ne more telo nikdar za njo. Tukaj siromaštvo in skrb, tam zakladi in brezbrižnost, tukaj žalost in solze, tam veselje in smeh, tukaj razstrgana pastirica, tam svi-| lena Hrizantema, kraljica srečnega srca. Tudi tisto noč je bilo tako. Duša je svatovala z grajsko gospodično, telo pa je ždelo sredi revnega brloga tik zapuščenega in ! nesrečnega popotnika, ki je šumel ! in se pretezaval zdaj po listju in i se jezil nad svojo krivično usodo. "Če se to - le premisli" — je poudarjal "kaj sem pravzaprav hotel od, življenja! Dekle, siromašno dekle pa mi ga ni dalo!" Jaz sem molčal komaj sem ga slišal ko sem še živel v svojih sanjah v tistih mladostnih in bahatih ki se množe in kopičijo kakor Oblaki ob nevihti. "Če si želi berač bogastva če si želi pastir grofice ti tako rečem, da sta oba nespametna. Kam bo prišel tisti ki se povzdiguje nad svoj stan? — Če pa hoče berač beračico in pastir pastirico zakaj bi se ne zgodilo kakor si želita?!" Popotnik ki je prej ležal se je dvignil pomaknil skoro do roba zamišljen. Lunini žarki so doseza-li njegov obraz ki je bil videti v njihovi svetlobi čudnomračen in slabovoljen. Oči so se zdele kakor bi bile padle nekako nazaj v svoje koščene votline, se tam razširile in svetlikale kakor dva črna oglja. Redka ščetinasta brada je postala nenadoma še redkejša, močne n obraza štrleče kosti so se povzpele še dalje, in dozdevalo se je, kakor bi hotele prodreti kožo. In ko je pričel nadaljevati svoje pripovedovanje, je bil tudi njegov glas drofačeo: votle, skoro turobno je zvenel in včasih se je zdelo, kaKor bi se hotel mahoma pretrgati, odkrhniti kakor trli len ina. Ob tistem času, ko srno mi delali cesarsko cesto, so zidali blizu nas tam sredi ravnine veliko hišo. ki so ji rekli tovarna. Večja je od vsakega gradu in dimnik ima v sredini, tak dimnik, ti pravim, ki je višji od slehernega cerkvenega stolpa. Mi smo bili dogradili cesarsko cesto, tam v dolini so dozidali tovarno. Pa se je pričelo govoriti, da bodo rabili tam veliko število delavcev in da jih bodo dobro plačali. In šli smo tja vsi po vrsti in se udinjali. Kam pa naj bi se potepli v svet, ko je bila prilika pred nosom? In tisto je tudi, da mora človek delati dokler je živ! Če sem pravičen, pa moram potrditi, da se mi ni godilo slabo. Delalo se je vse tako po malem, nikoli več, nikoli manj, ampak dan za dnem jednako. In tudi zaslužilo se je. Vsak dan toliko in toliko in do konca tedna se je nabralo več, kakor je bilo za potrebo. Pa so tekla tako leta. Mesec za mesecom je minil, spomlad se je vrstila za zimo, poletje za spomladjo, jesen za poletjem, zima za jesenjo. Moji drugovi so se pože-nili, žene in otroke so imeli doma in so se ž njimi motili. In tudi mene je prijelo včasih, da bi napravil po njihovem vzgledu. Dekle bi izbral, oženil se in se tako preskrbel svoj dom. In vse drugače bi bilo. Kadar bi prišel iz de«, la. pa bi mi ne zazijala nasproti vlažna podstrešna izba, živi ljudje bi me ogovorili in se me razveselili. Žena bi mi pravila toinono, otroci bi mi plezali po kolenih in se igrali z mojimi rokami. Mislil sem tako tuintam in ko sem začel v mislih izbirati in iskati tisto dekle, ki bi bilo zame, pa je stopila pred oči Marijanka. In vsega je bilo konec: kar nekaj težkega mi je leglo na prsi, v gostilno sem šel in sem pil. Kaj pa naj bi storil? Ali naj bi jokal, kakor delajo ženske? Najslabše se mi je godilo, kadar so bili v deželi prazniki. Božič recimo. Velika noč. ko tiči vsak človek med svojimi ljudmi in se med njimi gosti in raduje. Pa tije to pred oc»/»i in vidiš, «In si sam in nimaš tistega, ki bi ga rad imel pri sebi. In ti gre vse takr> po spominu naprej: kako bi lahko bilo, kako bi se lahko toin-t predmgačilo, pa veš, da ne bo nikoli tako. Sanje! Glej, in lansko Veliko noč — na veliki petek je bilo, kakor mi je ostalo dobro v spominu — mi je postajalo posebno dolgčas. Ja v resnici sem bil sam sebi napoti, nisem vedel, kam bi se odpravil, na nobenem kraju nisem mogel prebivati. • Ob treh popoldne smo končali z delom, pred tovarno sem se u-stavil in premišljal, kam bi se napotil. Domov ne bi bil šel za nobeno ceno. Moja podstrešna izba mi je stala taka pred očmi kakor mrtvašnica: tak vlažan vonj se širi po njej, tako mračna je in ravno tako zapuščena in odurna. V gostilno sem fttopil, pa tudi tam nisem mogel ostat i.i Nekaj se je prebudilo v meni, ni mi dalo miru in me je gnalo dalje od kraja do kraja. Prijazno solnce je sijalo zunaj, čisto mehko in spomladansko. Ceste so bile suhe in po gozdnih obronkih in grmovju so že cvetle prve pomladanske rože: vijolice, trutoentiee, zvončki in žafran. In kar čutiti jedilo, kako se vse po-mlaja, kalyfse prebuja novo življenje, in /sili na vs<*h koncih in krajih iz (al. n Že sem bil onstran vasi, kjer sem stanoval, premišljeval sem semintja in naglo hodil, kakor bi se mi mudilo. Tuintam sem srečal sti pameti, pa bi človek silil sam Vanjo, ki je zares pameten!" "Pomisli" — je pričela praviti — "le ti pomisli! Gašperin je šel, kar tebi nič menj nič in bogvekam. Zjut raj sem ustala, pa ga ni bilo. In mene in otroka je pustil; kar tako je oba pustil brez vsega in v revščini 1" "Vidiš" — sem rekel — "vidiš: prišlo je na moje. Zdaj se je izkazalo: kaj bo kristjan tako zapustil ženo in otroka, kaj bo kristjan tako prelomil zakrament svetega zakona? Cigan pa dela, kakor mu pade v neumne možgane: vere ima toliko, kakor koza ob jaslih; tisto je pa tudi res, da brezverec ne pozna zakramentov! Smilila se mi je; ko je posijal mesec, sem videl njene oči, pa so bile vse rdeče in zajokane. "In nekdo mi je povedal" — je pripovedovala še dalje — "nekdo je dejal, da ga je srečal na cesti onstran vasi. S tisto dekle je šel, ki je služila v župniščn, s tisto Črno, ki ji je bilo ime Katra. Tudi ona je izginila ravno ti sto noč!'' "Zdaj pa boš natanko spozna dekle ¿n fanta, skupaj sta šla m h,.. __ 8em jj Ogovoril jaz. "Ja za roke sta se držala. Srečna sta gmo pa 8kllpaj. Natanko ta- bila, kar na obrazu se jima je po- ko je kakor j9em n,kel. cigHn je znalo. Ej, lepa je mladost, če jo in zato je napravil tako kakor »maš s kom vživati. Ce ti pa po- cigran s kom pa bo ¿¿^l cigan teka samemu, pa je tako, kakor kakor g (.i>ranom ?,, vidiš, le ^ hi je ne bilo. Hodim tako zunaj, večeri se počasi, solnea že ni več na nebu, večerna stran se že svetli v rdeči svetlobi, mrak se plazi počasi po tleh in se boljinbolj gosti. Fantje slušaj! Tista Katra — dobro jo poznam, še boljše kakor tebe! — Tista Katra je ciganskega rodu tako gotovo, kakor stojiva midva zdaj tukajle na tem mostu. Do-dobraa vse vem: le poslušaj :! Nje pojo nekje blizu, dekliško petje ■ ^ je tiitti ^^ ki nogi cesareko se čuje od nekod, onstran voznika j bnulo in m pi4e Braj(Hč. Železo poka voanik z bičejn in žvižga v j kuje vile in ^ p0 vaBeh mes veselo pesem. Vse križem se j in jih prodaja. Njena mati pa je meša po ozračju, glas sili v glas. tista, ki smo ji rekli Biga in ki je 11. oa ti vili L'iiI.'Ap 1.'»I//.m 1m linol . <• . . . . .. in se ti zdi kakor kakor bi imel vsak svoje peroti, drug v drugega bi se zaganjal in se ubijal in #u-bil. Naglo se gosti mrak in že se prikazujejo na nebu zvezde, čisto drobne so in kakor iz zlata izrezane, neprenehoma se tresejo in trepečejo kakor bi se igrali ž njimi rahli vetrovi. Luna vzifie lzza-gor, preko ceste leže dolge sence golega drevja, ki raste ob cesti in pričenja poganjati zeleno brstje. Spodaj, kjer zavije cesta preko do line, pošumeva reka, včasih tise včasih glasneje, včasih utihne, kakor bi se ustavila in se menda hotela malo pomuditi sredi te pomladanske noči. Hodim tako in pridem do mostu, ki se spenja sredi doline preko reke, gledam skozi mrak, gledam in napenjam oči, pa stf mi zdi da se v sredini ob leseni ograji nekaj premika in giblje. Stopim v tisto smer, se približam in ogovorim. "Zgodaj je še" — se oglasim — "pa že diši po spomladi. Dobro je letos, hvala Bogu! Zima kratka in mehka in tudi leto se je lepo pokazalo!" Ženska je šibka stvar, črno oblečena, črno ruta ima na glavi in otdoka v naročju. Stran ima obrnjen obraz: ne poznam je. Pa iz-pregovori in vse je jasno. Kdo bi si mislil ? Marijanka stoji ob mostni oigraji, z otrokom v naročju stoji in oz večernem času in gleda v reko, ki pod njo pošimieva in hiti dalje. "Kaj si prišla, kaj stojiš tukaj, kako se ti godi?" Razveselil sem se je, kakor o-trok strica ki se vrne z darovi obložen iz bogate Amerike. Kdaj je že nisem videl! "Kaj delaš, kako si zadovoljna? Pa hčerko imaš, pokaži mi jo, ko vem, da je lepa! Mati je lepa, pa je št hšerka taka kakor mati!" Prijazno tako govorim, Marijanka pa gleda v tla in se ne gane. In ko obrne glavo proti meni, vidim, da je njen obraz bled, kakor bi ga izklesal iz kamena. "Slabo izgledaš" — poskrbim ljubeznivo — "si se čez zimo pre-hladila, pa te je izdelala bolezen! A tako ti rečem, da je spomlad dober zdravnik. Naenkrat ti spravi bolnika na noge in tako ga pozdravi, da je bolj zdrav po bolezni kakor pred njo!" In še le takrat se je oglasila s tako tihim in obupanim glasom, da sem jo komaj razumel. "V vodo bom skočila!" "Glej jo" — se prestrašim — "glej neumnico; kaj ji pride na pamet! Življenje je dar božji, naj žlahtnejši dar božji, pa bi ga človek metal od sebe kakor piškav oreh ? f &e mravlja se boji smrti, ki je majhna in ne more imeti do- kradla kakor sraka. Natanko vse vem: le počakaj! Bigo, so zaprli zaradi tatvine. Brajdič, ki je bil ravno tak. je odnesel peté, starejši otroci so šli po svojih potih, tisto pa, ki je bilo najmlajše in je hodilo z materjo naokoli, se je potepalo samo po naši vasi, jokalo od hiše do hiše in bilo je vsem sku paj v nadlego. Branil se ga je pa vsak, ker je bilo ciganče. in tako ni nikoli za drugo pri hiši kakor za škodo. Krade kakor sraka, pa za nobeno delo ni, ker je leno kakor mačka na solncu. No, človek je pa vendar bilo tudi tisto ciganče, ki je jokalo okrog hiš, in zato so jo poklicali v župnišče in tam se je moti vil o sredi poslov in doraslo v tisto Katro, o kteri pripoveduješ. Ciganka ona. cigan Ga-šparin, pa sta se domenila in sta jo pobrala. Cigan ne more prebivati pod streho, pa je zastonj! Pod brezo — tam je za cigana, pa ob ognju in ob ukradeni gnjati!" Sedla je ob ograji na tla in tako sem videl otroka, ki je spal v njenem naročju in bil tako lep kakor angleček. (Konec sledi.) "DŽUNGEL" Povest is chikaških klavnic. Angleški spisal Upton Sinclair. Poslovenila Jos. Zavrtnik in Ivan Kaker. CENA S POŠTNINO VRED $1.25 (Ta pretresljiva povest iz delavskega življenja in delavskih bojev je do danes prevedena že na 17 jezikov. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati.) Obe knjigi se naročata pri u-pravništvu "Proletarca", 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. • ROJAKI j nm^ Ce kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-ii, 714 Marke! Street, Haukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. IXr.Richter'C rPAIN-H 2 5 EXPELLER' Kaj ti koristijo močne milic«, če trpift »a revmatismu. PAIN-EXPELLER dobro »drg atoo, ti lokoj o l» jé* boleči nt to (.(litru m I u)lh vzroke. Po 26c io too v v»eb lekarnah F. ki. RicMtr & Ct., 215 Purl St, NEW YORK Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovČekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana sc priporočava Slovenccm za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. , Chicago, 111. Joseph Kratky, 1645 W. 21st Pl., Chicago, m. Izdelovalec najfinejftih cigar vaake vrste.) Na debelo in drobno. Sveti kruh in fino pecivo dobite vedne ▼ hrvatako slovenski pekarni Curiš i Radakovič 1458 So. Centre Ave. Vosi tndi na dom CHICAGO. POZOR! SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim kegljišČen ttveie pivo v sodčkih in buteljka* in druge raznovrstne pijače ter anijake smodke. Potniki dobe ¿«dno prenočišče ta nizko ceno. Postrežba točna in taborna. Vaem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicago «.^AA^AA^AA^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A A^A. ♦ ♦ ♦ ♦ ^ ^ ♦ ♦ ♦ Pozor agitatorji 1 Našim zastopnikom in vsem tistim, ki iščejo novih naročnikov za "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pet novih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNOEL zastonj. ..Požurite se! Džungel je velika povest, v lepo vezani knjigi. Če hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavskega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclaarju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vaš dom. Hočete knjigo Džungel zastonj? Kaj je treba, da čitate! v književni zalogi Slovenske delavske t skovne družbe se dobi: "Socialistični katekizem" Predelal za slov. delavce iv Ameriki Ivan Molek. Cena posameznemu rztisu 10 centov. K<1 or jih pa naroči naenkrat 20 ali v