^ DOMOVINI
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1932
Leto VIII
Slovo prekmurskega javnega delavca
Zopet je Prekmurje izgubi- rr-s-j—--r-——-
Io enega svojih javnih delavcev. Sodnik dr. Fran Far-	. V5*** kaš je bil nenadoma pozvan ™
v službo v Beograd, k sodi- ' Mg , '	' '"ži^i
šču za zaščito države. Po-	J|
sebno je prizadeto prekmur- mt.s^mn- % sko Sokolstvo,. ki je izgu- Sfe fwi bilo v njem dolgoletnega vo- ^MMl JM&O-ditelja, organizatorja, naj- f^f ^Tm^KKk^ «illW| boljšega brata.. Pa tudi v mkt < >( i ~ JPpPf' ostalem javnem življenju so rtLr £4 - , zazijale vrzeli, ki so tem ti&frm ^SPl' bolj občutne, ker je danes jI®«*' bore malo nesebičnih in po- ^ EMBmm žrtvovalnih delavcev, kate- ^^■H&i JH rim ni nobena žrtev preveli- ^aftmB . .. JHH ha, da dosežejo zastavljene H B^^HMIli^^ JBj naloge v prosvetnem ali na- D 1 rodnem pogledu. Prekmurju M mt flHHH je vedno primanjkovalo takih ljudi, saj je njihovo delo	~-ilIlllllillUM
v teh krajih dvojnega pomena. A baš v zadnjem času odhajajo iz Prekmurja možje, ki so stali z vso delavnostjo v žarišču javnega udejstvovanja.
Z velikega shoda JRKD v Konjicah
\ _ ■ ,cv.n—.......... ~ ' ~—~—-—/.f.. Kakor smo že poroča-
JjHn^	-A / ija dan lepih narodnih
* f O r	| vinjski dolini. V Ko-
aji q ,	^■ftffiss.vs:
g® mM, ■	pil kolska prireditev pa
I^^Ss^^.a^P	JJgflH ■jMU.	Mfajiss se je vršila v Oplotni-
3|J>	ci. V Konjicah se je
j* ■■Bt|W[|| vršil shod na dvorišču Narodnega doma pod vodstvom predsednika sreske organizacije
|||j	JRKD, g. notarja Je-
^^	reba. Na sliki vidimo
SKsi^BflSP^iihsifeik®^ "MitiM	1 sam0 del mnogoštevil-
I nih zborovalcev pred ■ odrom, na katerem so ■j poleg predsednika g. §gglMf|EEi|^^	I notarja Jereba še dru-
iljg^K^j^^^^^^MMiiMliBliiMBBMMB gi odborniki organizacijo in narodni poslanci, ki so nastopili na tem impozantnem shodu. To lepo zborovanji pomeni v konjiškem okraju spet korak naprej po začrtani poti, požrtvovalnim je.vnim delavcem pa je dala najboljše zadoščenje ln priznanje mnogoštevilna udeležba.
Sokolsko delo na Brezjah

Daleč v stare čase sega zgodovina vasi Podkorena, o čeme? dosti jasno pričajo stare masivne hiše z letnicami in ie skoro
porasla, na več mestih v živo skalo vsekana prvotna (rimska) cesta čez Podkorensko sedlo. Francozi so v dobi Ilirije L 1804. zgradili novo cesto, ker prejšnja ogromnemu prometu ni ved ustrezala. Stari vaščani vedo de povedati, kako se je vršil takrat osebni in tovorni promet z vprežno živino, kako so se težko naloženi vozovi ta. lahke ekvipaže boljše gospode ustavljali pred poŠto v Podkorenu, da sta se človek in živina odpočila in se pripravila za težavno potovanje čez Koren. 2e pred 100 in ved leti je bil Podkoren dobro obiskano letovišče, posebno priljubljeno Angležem in »Pri stari pošti« se nahaja stara tujska knjiga z imeni najrazličnejših grofov, baronov in drugih vplivnih osebnosti. Leta 1870. se je pričela gradnja železnice. Prvotno je bil določen kolodvor v Podkorenu, kjer naj bi se zgradila tudi tovarna. Glavni štab inženjerjev in tehničnega osebja je bil nameščen v vasi, ker Kranjska gora takrat še ni razpolagala s nobeno tujsko sobo. Na hud odpor domačinov pa je naletela železniška uprava pri nameravani gradnji, ker so se Podko-renčani bali, da bi zaradi kolodvora trpel promet čez sedlo in bi s tem v zvezi izgubili prebivalci svoj zaslužek. Tedaj pač niso pričakovali, da bodo njihovi potomci primorani na lastno stroške graditi postajališče, in to prav zaradi povzdige tujskega prometa. Postajališče Podkoren se je pričelo graditi po načrtih, izdelanih od progovne sekcije na Jesenicah, v začetku meseca maja. Opremljeno je z vodovodom in električno razsvetljavo. Pred nekaj dnevi je bila zgradba z vsemi pritiklinami odobrena in je bila v nedeljo 14. t. m. izroečna svojemu namenu. Otvoritev, združena z zabavo na prostem, se je vršila svečano. Ob tej priliki je posetilo Podkoren mnogo tujcev, osobito turistov, ker je leg anovo zgrajenega postajališča kakr nalašč ustvarjena za izhdišče tur v Karavanke m Julijske Alpe. Ko pa bodo zopet bele naše gore, se bo odprl nov svet vsem onim, ki ljubijo beli šport, in bo Podkoren edini, ki bo imel neposredno ob postajališču najugodnejše smuške položaje.
Preteklo nedeljo so svečano otvorili letno telovadišče Sokola. Člani, večinoma kmečki fantjei, so dan za dnem hodili na tlako, vozili so les, vlivali sami cementne stebre in opravljali vsa dela, ki U jih bilo treba sicer drago plačati.
Primskovem pri Kranju
j« bil pretekli ponedeljek, ko so otvorili gasilski dom pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana g. dr. Puca.
Prošlo nedeljo je priredilo Društvo kmet-skih fantov in deklet v Straži plavalno tekmo svojih članov. Tekme, ki se je pričela ob 15. v Krki, se je udeležilo 10 članov plavačev, 4 starejši plavači so tekmovali izven društva, enako 4 mlajši. Tekmovalna proga je bila dolga za seniorje 135 m, za ju-niorje 75 m. Izmed se-niorjev je dospel prvi na cilj Franc Glavan iz Dolnje Straže v času 2:29%. drugi Fran Flis iz Straže 2:31%, tretji Martin Medic, Straža, 2:32i/b- Izven društva je prvi dr^nel
na Cilj Leopold Šušteršič iz Hruševca v 2:25^10, drugi Albin Horvat, Vavta vas, v 2:32 sek. Izmed mlajših je bil prvi Slavko Pere iz Toplic 1:4,drugi pa Jože Pelkol:12. Za tekmovanjenaše kmetske mladine je vladalo med občinstvom izredno zanimanje. Po razglasu rezultatov se je vršila razdelitev nagrad, katere je prvakom razdelil društveni predsednik g. Vlado šurla. Prireditvi društva so prisostvovali tudi člani novomeškega športnega kluba SK Elana p predsednikom inž. Medicem. Kot delegat Zveze iz Ljublajne, ki prireditvam svojih društev posveča največjo pažnjo, je bil navzoč g. Jože Bradač, ki je po tekmi v daljšem govoru pozdravil celotno prireditev in poudaril, da je vendar prišel tudi za kmetsko mladino čas, ko se je začela udejstvovati na športnem poprišču. Čestital je nagrajencem k zmagi. Govoril je tudi kmetijski strokovnjak z Grma g. Fran Malasek. Bila je izražena splošna želja, da bi se v športnih zadevah kmetske mladine poglobili stiki med mestom in vasjo.
Ga. Marija Strm-Skova roj. Kodeli-čeva se je rodila v Leviču v okraju Konjice 13. avgusta 1852 ter se je z 18. letom poročila z g. Petrom Strm-škom na precejšnjem posestvu. Zakonca sta imela 11 otrok, od katerih jih živi 9, ker je enega sina vzela vojna, drugi pa je umrl še mlad kot železniški uslužbenec. Z 48. letom je jubilantka postala vdova, preko 20 let pa je še vestno s svojimi otroci vodila precejšnje posestvo. Sedaj, na stara leta, je njeno največje veselje, ko se za njen god zbero okrog nje otroci, vnuki in vnukinje, ki tvorijo veliko, v najlepši harmoniji živečo družino. Na sliki vidimo jubilantko, ki je v svoji visoki starosti še čila in zdrava, z 21. vnukom v naročju. Poleg številne rodbine želijo blagi ženi mnogoštevilni prijatelji in znanci, da bi še mnogo let praznovala zdrava in čila v krogu svoje ljubljene rodbine.
Peter Jereb ob jubileju
Lepa športna prireditev kmetske mladine
Pred 40 leti je dospel v Litijo gospod Peter Jereb, 40 let sedi na občini za tajniško mizo, 40 let je gasilec in 40 let se ukvarja pri nas z glasbo. Zlasti zadnji njegov poklic je vršil nad vse neumorno in je znan kot podjeten pevovodja in tudi kot priznan skladatelj. Jereb piše najraje na ve- ] sele, poskočne napeve. Uglasbil je pesnitve Go-larja, Petruške, Jerajeve, Tineta Debeljaka, Kunči-ča in drugih mlajših. Kdo ne pozna nežno čuteče skladbe: »Pelin - roža«? pft vem, aa pozhate tufll to-le: »Jaz pa vem, kako rožice cveto« na znano besedilo Ivana Albrehta. Preteklo nedeljo pa je slavil zbor, ki ga je negoval Jereb štiri desetletja, 40-letnico dela svojega duhovnega voditelja v družbi prijateljev naše pesmi. Petru Jerebu ob krasnih življenjskih zaslugah vse naše čestitke, njegovemu delu pa priznanje.
80 letnica dobre kmečke matere
Gasilski praznik v P odlogu
Eno najmlajših društev na Krškem polju je prejšnjo nedeljo otvorilo. in slovesno blagoslovilo novi gasilni dom. Delo teh požrtvovalnih mož, zlasti pa silna energija ln vroča ljubezen do rodne zemlje ustvarjata čudeže. Tako si je v teku kratkih štirih let društvo nabavilo izborno motorno brizgalno in že vse potrebščine, zadnjo nedeljo pa je blagoslovilo že svoj lastni gasilni dom. Ce upoštevamo krizo, moramo s tem večjim priznanjem pohvaliti delo teh ljudi.
Stavba zadružnega doma v prijaznem Št. Pavlu v lepi Savinjski dolini je popolnoma dovršena. Ako pomislimo na hudo gospodarsko krizo, si lahko predstavljamo, da je bila zgradba zvezana z nemali-mi težavami in da je bilo treba opustiti marsikaj, kar bi napravilo dom še prikupnejši.
Stavba je že od daleč vidna, ker stoji na visoko ležečem krasnem stavbišču, ki ga je velikodušno podarila ga dr. Tajnškova, odnosno gdč. Nada Cvenklova. Lastnica stavbe je Zadruga z o. z. »Zadružni dom«, ki jo v glavnem sestavljata Delavsko podporno društvo in Sokol. Poleg obednice, knjižnice, klubske sobe, kuhinje s pri-tiklinami in podstrešnega stanovanja- vsebuje naš dom dokaj prostrano dvorano ž odrom, ki bo služila za sokolsko telovadbo in razne prosvetne prireditve. Sodelovanje Sokola z izrazito delavsko ustanovo je prav hvale vredno. Prvo društvo ima narodno-vzgojne smotre, drugo pa bolj gospodarsko-socialne. Obe društvi se hočeta udejstvovati prosvetno v isti smeri, kar se more vršiti le na sporazumen način, saj imata obe društvi po večini ene in iste sotrudnike. Naše delavstvo je kulturno napredno in nacionalno in bo tako tudi ostalo v bodočnosti. Zato je le prav, če se njegovi interesi povežejo čim tesneje s sokolskimi stremljenji. Otvoritvena slovesnost je bila preteklo nedeljo pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča, ki je izpadla nad vse častno in je pokazala, da so šempavelčani v prvih vrstah narodnega dela. Ob tej priliki je priredilo savinjsko sokolsko okrožje zlet v Št. Pavel pri Preboldu.
70 letnica vnetega vinogradnika
Slika levoi
Otvoritev Zadružnega doma v Št Pavlu pri Preboldu
V prijazni vasici pod Gorjanci, v Šmarju, je obhajal te dni 70-letnico daleč naokrog znani umni vinogradnik g. Matija Globavs. Iz nič si je ustvaril lepo domačijo. Na Golobniku ima vzorno urejen vinograd, kjer prideluje priznano najboljšo vinsko kapljico. Zaradi njegove častitljive brade, gostoljubnosti in darežljlvosti ga nazivajo prijatelji za Miklavža. G. Glob&vsu želimo Se mnogo srečnih in zdravih let!
Boj za ameriškega prezidenta
Samo dva kandidata — dosedanji prezident Hoover in guverner Roosevelt
y novembru bodo imeli v Zedinjenih državah Severne Amerike predsedniške volitve. 120-milijonski ameriški narod ima samo dve politični stranki, demokratsko in republikansko, ki ji pripada sedanji predsednik Herbert Hoover. Izid predsedniških volitev v Ameriki bo močno, morda celo odločilno vplival na razvoj gospodarski mer v Evropi. Sedanji predsednik Hoover, dobro znan po povojni aprovizacijski akciji v Evropi, ni za črtanje ali znižanje evropskih vojnih dolgov Ameriki. Hoover je bil izvoljen za predsednika v času preloma še nedavnega gospodarskega blagostanja Amerike in ameriški narod je videl v njem ka-kipana, ki bo varno prevozil vse nevarne vrtince in valove..Kmalu so se pa Američani hvaležno spominjali bivšega predsednika Coolidgea, starega, lahko bi rekli lakomnega skopuha, a navdušenje za Hoovra se je dokaj ohladilo. V splošnem niso ameriškemu narodu edino Važna skrb vojni dolgovi Evrope, gre mu, skoraj bi lahko rekli, bolj za boj proti prohibiciji (prepovedi alkohola). Ta boj je velikega pomena tudi za nekatere evropske države, kajti če bi bila v Ameriki odpravljena prohibi-cija, bi iz Evrope lahko zopet izvažali v Ameriko alkoholne pijače in hmelj. Tako bi se zopet zasukalo zdaj zarjavelo kolesce svetovne trgovine in gospodarska kriza bi bila vsaj nekoliko ublažena. Dva sta kaiv didata na mesto ameriškega predsednika, dosedanji predsednik Hoover in guverner Roosevelt. Republikanec Hoover je •kandidat privržencev prohibici-je, Roosevelta pa kandidirajo »mokri« demokrati. O določanju kandidatov odločujejo zastopniki vseh 48 severnoameriških držav in za Rooseveltovo kandidaturo je glasoval tudi zastopnik držav Illinois in Indi-ana, čikaški. župan Cermak, po Kandidat demokratov guverner rodu Ceh.	Roosevelt
Kandidat republikancev Herbert Hoover
V Chicagu se zdaj pripravljajo na razstavo »Sto let napredka v Chicagu«. Na razstavišču stoji tudi »hiša tehnike« z visečo streho po vzorcu visečih mostov. Stene v tej hiši se dajo poljubno premikati, prostori se lahko povečajo
ali zmanjšajo.
Fancoskl avtomobil na tračnicah
Tehniki vsega sveta si razbijajo glavo z vprašanjem avtomobila, ki bi tekel po tračnicah tako kakor po cesti. Najnovejši francoski izum te vrste kaže zgornja slika. Sprednja in zadnja kolesa avtomobila postavijo med I tiri pare manjših kolesc, ki omogočajo vozilu, da teče po tračnicah gladko
kakor železniški vagon.
Priprave za svetovno razstavo v Chicagu
Slika desno:
Visok poset v Dalmaciji
Preteklo soboto je prispel V Divulje angleški prestolonaslednik waleški princ, ki potuje s hidro-planom ob naši obali do Kotora, kjer je angleško sredozemsko brodovje, in dalje do Krfa. V Di-vuljah se je angleški prestolonaslednik ustavil samo toliko časa, da je hi-droplan popolnil zaloge bencina in olja.
Slika levo:
Velik kongres gasilcev
V badenskem mestu Karlsruhe so se prošle dni sestali zastopniki gasilskih društev k svojemu 21. kongresu. Zbralo se je 10.000 gasilcev, med njimi tudi mnoge inozemske delegacije.
Bilka levo;
Zadnje priprave za Piccardov vzlet
Prof. Piccard pregleduje na letališču Dttbendocfu pri Curihu posode vodika, a katerim bodo napolnili njegov balon, preden se bo dvignit v stratosfero. Coriški meteorološki zavod J®
opozoril učenjaka, da mu grozi od 10. do 14. avgusta v vižinl nad 16.000 metrov trčenje z meteoriti Perzeidov.
Poklonitev žrtvam svetovne morije
Stika levo t
Kostnica na verdunskem bojišču
Pred nekaj dnevi so odkrili najvišji predstavniki francoske republike v Douaumontu na verdunskem bojišču ogromen spomenik v podobi kostnice, ki stoji na vrhu griča sredi prostorne panjave med 20.000 belimi križi. Na tem bojišču počivajo kosti 400.000 padlih francoskih bojevnikov. Spomenik Je 140 m visok. V njegovem najvišjem nadstropju gori noč in dan večna luč za žrtve svetovne vojne.
Stika soodalr
Slika levo!
Dieselovl motorji na nemških državnih železnicah
Konkurenčni boj med avtomobili in letali je primoral ravnateljstvo nemških državnih železnic, da je zaradi pospešene vožnje na svojih progah začela uvajati Dieselove motorje,
AH bo ta raketa prodrla v stratosfero?
Ts dni bodo na Greifswalder Oie pognali v zrak raketo berlinskega toženjerja Johanna Wtoklerja, ki ima namen nadkriliti dosedanji, raketni višinski rekord 4 tisoč metrov, če Ie nogoče pa prodreti na mejo stratosfere 15.000 m visoko nad zemljo. Win-klerjeva raketa Je dolga 2 metra, največji premer znaša pol metra, teža 10 kg to je veljala skoraj 200.000 Din.