ALI DRAGO GRADIMO Nedavoo so bile izdelane primerjalne študije o gibanju in strukturi ceu gradbenih del v FLRJ in po svetu. Rezul-tati teh študij so zelo zanimivi za naše gradbeništvo, po-sebno pa za graditev objektov družbenega standarda. k teiuu dodamo še obrtna dela, ki so pri nas nesorazmerno draga, cena še vedno ni daleč nad ceno v Avstriji ali Nera- č-iji. Pri tem je treba upoštevati, da iinajo te -države bolj raz-vite proizvajalne sile. Analiza cen stanovanj&ke graditve kaže naslednie: v Av-striji, Italiji in Zahodni Nemčiji je bil osnovni činitelj porasta cen stanovanjske gTaditve od I. 1952 do 1955 porast plač grad-bincev, v Jugoslaviji pa porast cen materiala in velika podra-žitev obrtnih del. lndeksi so bili naslednji (1.1952 smo vzeli kot 100): 1953 1954 1955 Avstrija: plače 101 107 114 material 99 99 101 Italija: plače 106 112 116 inaterial 97 100 101 Zahodna Nemčija: pkče 102 104 112 material 95 94 105 V FLRJ imajo plače indeks 106, material 140, obrtna dela pa 240. Zaradi boijšega pretehtanja vpliva posameznih prvin stroš-kov na oblikovanje cen stanovanjskih hiš je koristno, če pro učimo tudi samo strukturo cene: Material in amuni- _, . . ... zacija z obtloiini PLat«-. akumuJacij« tjeli m sklad; Avstrija 56,0 °/o 44,0 «/o Italija 53,0 «/o " 45,0»/« Zahodna Nemčija 53,5 %> 45.5 °/o FLRJ 76.0 °/o 24.0 »/o Gradimo luksuzno Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, če primerjaino cene staiiovanjske površine (v razliko od gradbene površine po-meni stajiovanjska površina dejansko izkoriščeno površino). Cena kvadratnega metra stanovanjske površine se giblje takole: Avsirija Zahodna Nemčija ZDA Jugoslavija Brez obrtnih del 30.800 33.100 27.000 Z obrtnimi deli 40.000 42.000 56.880 52.000 V Jugoslaviji je torej cena gradbene površine enaka kakor v Avstriji ali Zahodni Nemčiji, zato pa je cena izkoriščene stanovanjske površine znatno višja. To pomeni, da ne gradiino toliko drago kakor luksuzno, mnogo bolj luksuzno kakor države, ki imajo znatno močnejše proizvajalne sile. Tu so prišle do veljave težnje investitorjev. posebno pa nekatenh projektantov, da dose/ejo celo na škodo ekonomičnosti lepolo i.n zunanji videz. Na to vpliva tudi nezadostni asortima grad-benega mnteriala, ker so zato dimenzije in težine hiš ter zidov večje. Do podobnili rezultatov pridemo, če primerjamo cene gra-ditve luksuznih administrativnih zgradb v Italiji ui FLRJ. Med-tem ko je cena kvalitetnega metra gradbene površine za približno 14 odstotkov nižja kakor cena potlobne zgradbe v Italiji, so cene koristnili površin euake. To pomeni, da projektanti iii inve-stitorji v FLRJ malo upoštevajo razmerje med koristnimi in gradbenimi površinami tudi tedaj, kadar gradijo luksuzna ad-ministrativna poslopja. V strukturi stroškov je veliJka podobnost med Avs-trijo, Jtalijo in Zahodno Nemčiju. znatuo drugačnejša pa je v Ju^o-slaviji, kjer odpade tri četrtine cenc na material. Drage obrtne storitve Kako draga so obrtna dela. kaze primerjava z Zahouno Vemčijo. V siruktun ceue stanovanjske graditse v Zahodna Nemčiji so obrtna dcla udeiežena s jJribližno 27,38/o, v FLRJ pa z 4S °/o. S primcrjavo cen za kvadratni meter stanovanjs.kih in adbenih površtn (x> posamezuih dr/avah r.e dobimo popol- iima točne slike zato, kcr ni mogoče vzeti pc>jx)lnoina ejia- kega, temveč saino pod-obnega stanovanjskega prostora. 'la ¦irimcrjava pa vendarlc da odgovor na glavno vprašanje. ali jgo gradimo. Cenc kvadratnega metra gradbene površine bile v 1.1955 take (v dinarjih): Avstrija Zahodna Nemčija ZDA Jugoslavija Brez obrtuih del 22.000 23.700 25.700 16.900 Z obitaimi delj 28.600 30.000 40.600 32.000 Cena kvadrjtnega metra gradbene površioe brez obrtnih del je torej v Jugoslaviji znatno nižja kakor v Avstriji ali Zahodni Nemčiji. lo so dejansko groba gradbena dela. Ce Potreba po močnejšem usmerjanju Tako dolo in težnje govore o potrebi, da se uveljavijo gospodarski in tehnični predpisi. s katerimj bi omejili rn;-upravičene težnje investitorjev iu projektantov. Taka druž-bena regulativa bi zagotovila dobre projekte tudi v pogledu ekonomicnosti in ekonomskib možnosti države. Vse države, ki varčujejo z gradivom, iniajo o tem predpisc. Standardizacija in tipizacija materiala ter sestavnih delov za ugrajevanje, ki ne sme biti samo zadeva dogovora, dobre volje med industrijo in gradbeniištvom, bi morala biti pretlpisana od družbe, da bi zavarovali interese skupnosti. Tehnični predpisi lahko prav lako veliko prispevajo k razvoju naprednejšega in racional-nejšega projektiranja in grajenju. Predpisi lahko vplivajo tudi na samo kupoprodajo gradbenih objektov. Družba je zelo za-interesirana, ali dobi tisto, kar plaoa. Pogosto gre tako za ka-kovost kakor za kolikost. Nizka delovna storilnost v gradbeništvu in gradbeni obrti je posledica slabe opremljenosti z mehanizacijo in me-haniziranim orodjem ter starih gradbenih metod. Gradbene metode so zopet v marsičem odvisne od nezadostne in po asortimaju zaostale proizvodnje gradbenega materiala. Zato je prišlo tudi do močnejšega porasta cen teh izdelkov. Investi-cije v prihodnjem razdobju bodo pripomogle k napredku gradbene industrije ter gradbenih. in obrtno proizvajalnih sil, skupnost pa bo gotovo ukrenila vse, kar je potrebno. da se na področju projektiranja in graditve usmeri dejavnost v smeri poslovanja ekonomske stvarnosti in čim hitrejšega dviganja življenjskega standarda naših ljudi. J. Valentinčič