H. Stntlki.
f tMIM i prtft a. MitoJi H17.
L. lelo.
^^^1        ^^^B        ^^^H     ^^H    l^^^l     ^^^H        ^^^^^^^V          ^^^H      ^^B        ^^H   ^^^^^^H        fl^l      ^^^^&         ^^^^l^^^^^k           ^^^^l                            ^^^B ^^^^^^H        ^^^^fal^^^^H         ^^^^b      ^^^B         9^^H     ^^^1        f£9     ^I^H
.Slovenski Narod" T#1J« po potttt
a Avitio-Ogrsko:
eelo leto skupaj neprej      .    K 28- -
pol leta       m         „     .   ♦     . 14 —
četrt leta     „         „      •   •     »   7-—
na mesec    m         »      •   •     •    2*50
za Nemčijo:
I cek> lelo naprej    .    .   .    .    K 39*— I     za Ameriko in vac druge dežele i I ćelo !eto naprej    .   .   .   .    K 38.—
VpraSanjem glede !n*eratov te na] priloži z* odgovor dopisnica «11 mamka. Dpran&Utf O (spodjj, dvorišče levo). KaaUora mile« ŠL S, telefon ŠL SS.
Iifcafla wmmh 4aa w4*r terfmM b*4«1S* ta prasalk*.
Inserati  se  računalo  po  porabljrnem   prostoru   In   aleer:  1   mm   viaok,  ter
63 mm l!rok prostor:  enkrat  po 8 vin., cKakrat po 7  vin.,  tri krit  po 6  v.
Poslano  (enak   prostor)   16  vin.,   parte  in   tahvale  (enak  prostor)   10 rln.
Pri većjih insercijah po dogovora.
Ni pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnffM n ne oclra. „Nirotaa liikirni" teUloa *L SS.
Upravništvu ruj se pošiijajo naročnlne, reklamidj«, Inscrati LL đ, to je administrativna stvari.
.Slovenski Narod* velja v L!u*l|aal dostavljen ni dom ali če se hodi po a/ t
ćelo leto naprej   .   .   .   .    K 2V40 I četrt leta     n       .   .   i   1    m    6f>0 pol leta        „        .....13*20 I  na mesec     „        -    ...»    220
——.  TimmmnMm ttarilka valja 10 vinari ev.                  ■
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi s« ne vračaj«. Vr*4ml£tr»i Koallora aOloa it. 5 (v pritličju levo,) tolatoa M. $4.
Raše orai) pola.
Dunaj, 22. februarja. (Kor. urad.) L'radno se poroča:
VZHODNO  BOJIŠČE.
Delovanje naših lovskih kom and In čet je bilo v sunkih zopet zelo ži-rahno, zlastl v frontnem prostoru med Domo Vatro in Dnjestrom. Naši oddelki so resili svojo nalogo po-vsod z usoehotn ter prJvcdli naznj števflne vjetnfke pri tem pa so sami utrpell malo Izgub.
ITALIJANSKO   BOJlSCE. Nelzpremenjeno, JUGOVZHODNO BOJIŠČE.
Ob Vojus! živahnejše praske. Severo - zapadno od Tepeienija smo razpršili sovražne čete.
Namestnik načelnika generalnega štaba pL H 6 f c r. imL
IWg oralo ponio.
ĐeroHn, 22. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad porooa: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJTŠČE.
Južno od Armentieresa te po močni ognjeni pripravi već angleških itotnlj vdrlo ▼ naše pozlc!!e. Moćan protlsunek flh te takoj vrgel ven. Pri lzč!*čanfci Jarkov smo naštell 200 mrtvih Ant^ležev, 39 mož pa smo vfe!?- Iz vidni šunki sovrafnika južno od \Vametotia, Jnžno kanala La Bas-see in med Ancro in Sommo so se pocesrećHL
VZHODNO BOJlSCE.
Jugo - rspadno od Rlge In na Južnom bregu Naroškega Jezera so se poncsrečHa podrzetia ruskih oddel-koT do erre stotnJJe moCnfh. Pri La-buslh ob Sčarl, na reč točkah med Dnjestrcm In Gozdnatlm? Karpati so naše čete r šunku izvršile več na-nad^?h napsdov.
Na fronti generaSobersta nad-Tofvode Jožefa in pri armadnl sku-pfnl generaifeJdmar^ala von Macken-sena je vladalo pri sneževju samo maio bojnega delovanfa.
MAKEDONSKO  BOJlSCE.
Vzhodno od V7ardarja so se po-sVusIli Angleži pred na^o pozicijo vgnezdltl. Prepodiil smo Jih v boju % ročnim! granatom!.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludcnaorfi.
?!c,i]^3 psčzrno psranlo.
BeroHn, 22. februarja. (Kor. ur.) \VoIffov urad poroča dne 22. febru-arja zvečer:
Na zapadu v dežju in mesli nobenega pomemb-nejra   delovanja.
Na vzhodu je prinesel sunek napadalnih čet vzhodno od Ziočova 250 v j e t i h.
Položai m bolišcih.
Iz vojaSkega razmotri van ja k poročilom generalnega štaba 22. fe-bruvarja:
iMnožijo se znaki,   da    je   pooštrena   podmorska  vojna prav občutno dimila    v    mnoc'otere nacrte entente. Boji, kl so se bili razvili začetkom februvarja    na      zapadnem    bojišču. so služili  Že pripravi bodočih velenapadov.     Angleži in Francozi so hoteli    na    eni strani svoj taktični položaj v posa-meznih odsekih zboljšati,    na    drugi strani pa prevzeti inicijativo,    napa-dajoč Nemce v širokih frontah in ho-tec se tako iznebiti nevarnosti    ne-nadnega nemškega napada  na dru-gem mestu. Ti boji, v katere je bilo poslanih v jednotnem šunku bojnih sil okoli    treh divizij (50.000 do 60 000 rnožhsosefmeli nadaljevati, doklerne dosežejo glavne mase angleško-fran-coske armade svoje operacijske do-vršenosti in dokler ne nastopi boliše : vreme.     Sedaj pa je pooštrena podmorska vojna skoro povsem ustavila ; transportni promet v Kanalu in uni-j čila poleg teza doslej okoli  150.00C . ton vofnega materijala. Anpleško in ; franeosko  armadno  vodstvo  sta  se ; morali vsled te?a bati, da bi konii-| miiteta nadomeščanja materijala te-j kom velike ofenzive občutno trpela i In bi po dalje časa trajajočih tcžkih bofih nastopilo pomanjkanje  mater'-?a!a in municije, pod kateresja priti-i skombi se napadi morda ne mo^li na-
daljevrati  s  potrebno  intenzivnostio.
Rusi precej zaostaiaio g svojimi pripravami za spomlaciansko ofenzivo; njihov nastop se vr^i jako pocasi. Tuđi tu je najbrže pomanjkanje zadostnili mno^in municije in ?e-Žke artijerije vzrok preveč očitne »metodike« v zbiranju čet.
Na it a 1 i j a n s k i f r o n t i je nastopilo zopet slabo vreme, ki je včeraj znatno oviralo obojestransko delovanje. Italijani so, kakor se kaže, svoje zaveznike precej prehiteli v pripravan za napad. Obisk franco-skeira vrhovnega poveljnika generala Nivellea pri grofu Cadorni je ve-Ijal pač tehničnf strani zjednačenja franeosko - angleško - italijanskega vodstva.
U/ilsoncva nade.
2eneva. 22. februarja. (Kor. ur.) »Central News« noroČaio iz Wa-j sbingtona: VVflson ?e vedno upa, da se bo navzlic diplornatičnemu prelo-mu mogel izogniti napovedi vojne Nemčiji.
London, 21. februarla. (Kor. nr.) »Times« javlja iz New Yorka dne 20. februarja: Časopfsje zatrjuje, da pri-čenja vlada ur>atf, da se bo mogoče izogniti te^kočam z NeinČijo. To na-ziranie se onlra na roročilo, da pred-sednik morda le ne bo zahteval pred razstankom kongresa (4. m.^rca) po-oblastH za varstvo američkih intere-snv. Tuđi neii*rud!]fvo delovanje p»-cifiStor n* n^t^n brer. ti«:r»«ha,
WIIsonovI nacrti
Lngano, 22. februvarja. fz Londona poročaio:      Predsedn;ku  se z \  vojno proti   Nemčiji    ne    mudi. ker | smatra   za   koristno, da se najprvo - oprost? nadzorstva ▼ kongresu, kjer Je mnogo prijateljev Nemčije in miru. Zato bo podal predloj? za neome-jena pooblastila še le zadnje dni za-sedania  (ki se konca 4.  riroa). da tako kolikor mogoče skrajša debato o vofm* In miru.      Angrleški dopisnikl | soRlašaJo v tem, da Amerika v slučaju vojne, ne bo sklenila zveze z en-tento, temveč da se bo vojevala sa-mostoino.
Bem, 21. februvarja- (Kor. urad.) I Posebni poroČcvalec »Matlna« poro- i ča iz Novega Jorka: Od nrel )ma z Nemčijo ni v Amerikf nonenih strank več, dežela se je marveč razcepila ▼ dva tabora, v prijatelje entente    in '
prijatelje kvadrapelalijance. Tri če-trtine republikanske stranke podpi-rajo trdno \Vilsona, na drugi strani pa Je polovica demokratične stranke prešla v opozicijo. Glasovanje r kongresu bo nudilo torej Čudno sliko: vendar pa bo Wilson imel najbrž večino. Od kongresa bo zahteval Wilson sledeče ukrepe: 1. oborože-nje ameriških trgovskih ladij, 2. vojne ladje naj spremijajo trgovske na poti v zaprta morja, 3. za vojno mornarico naj se dovoli kredit treh mili-jard frankov, 4. najbrž bo tuđi zahteval, da naj bodo ameriška pristani-šča odprta za vojne ladje alilrancev, kl spremljajo trgovske ladje.
Lanrfng predlaga pooblastila za
WIIsona.
ffaagt 22. februvarla. Državni tafnik Lansing predla^a, da naj kongres pooblasti predsednlka V/ilsona, da srne prosto razpolagati z armado In mornarico. »Dailv Chronicle« po-udarja, da je tako pooblastilo znak predstojeće vojne. Enako pooblastilo je sklenil kongres leta 1898. pred vojno s Spansko.
Novn    nner'Ska   brambna predloga.
Washlngton, 21. februvarja, fReuter.) Vojni mfnlster Baker Je po konferenci s predsednikom Wilso-nom naznanil, da bo Še ta teden predloži! kongresu od generalnega štaba fzdelano fcrambno predlogo. Kakor poročajo, je Wilson za uvedbo sploš-ne vojaske dolžnostl, če se da praktično izvesti.
Tajna sefa kongresa.
Zeneva, 21. februvarja. »Eve-ning World€ poroča, da bo prfhodnje dn« seja ameriškega kongresa tajna.
Strah pred zarotamL
Rotterdam t 22. februvarja, »Ne^T. Heraldc zatrjnje, da obsto-ja v Amerikf dobro organizirana za-rota proti vojni. Zaroti pripada mnogo ljudi, ki imajo skrite ogromne za-loge orožja. V odločilnem trenutku bi zarotniki aktivno nastopili in sku-Šali preprečiti ukrepe vlade.
Pomanfkanje ▼ Novem Varim.
Novi York, 21. februvarla. (Kor. nrad.) Župan je sprejel deputacije vzhodnih mestnih okrajev, ki so prosile, da naj občina nakupi za en mill-jon dalarjev žlvil. 2upan je obljubil, da bo skušal zboljšati vladajoče pomanjkanje in stradanje.
Lord Carson o pooštreni podmorski voini.
London, 21. februarja. (Kor. irrj Pri predložitvi momariškega prora* čuna poslanski zbornici, je govorll prvi lord admirali tete Carson o ne> varnostl podmorskih čolnov ier i*< vajal:
Nevarnost je resna m nobenili radikalnih čudežnih sredstev ni proti njej. Angleške izgube so težke, ne odgovarjajo pa pretirani samohvaU nemlkih poročiL Tekom prvih 18 dni febraarja je bilo potopljenih 134 an-gleških, tavezniških in nevtralnih ladij vseh vrst, ta Čas pa je dospelo v angleška pristanišča 6675 ladii irt je odplulo 5873 ladij.
Politika molčanja o nničenjti sq-vražnih podmorskih čolnov je poli« tika, kj je nemški admiraliteti najx ' manj ljuba. Nadaljnji vzrok, da s* število sovražnih izgub ne objavi, )t težava, z gotovostjo dognati oniče^ nje kakega podmorske^a čolna. Q<x vomik je dobil poročlla o 40 bojlh | podmorskimi čoini od 1. februarN sen% torej tekom 18 dnt. To je veilknU
Carson |e omenfl, dsa je neki an^ gleški rušilec vjel neki aemški pooUj morski čoln.
Treba bo 400.000 mat za ansM ško mornarico. To je doka* za moq brodovja*
Kratko Je omenfl nato tn(O toi premembo v admiraliteti ter lzjavfi| Beatty poveljuje sedaj največjein3 brodovju,   ki je bilo kđaj na morjur1
Prešel Je nato zopet na vojnq podmorskih čolnov ter na^lašal va£i nost učinkov »velikega brodovja« fli izjavil: Ne verjamem« da bi parla* ment vedel, kake naloge so brff stavljene brodovju, ko se je voing razširila. Omenim samo, da je oskik bela naša plovba do 30. oktobra prw voz 8 milijonov oseb preko morJaJ Do 30. oktobra smo nadalje prevažaff 9 milijonov ton razstreliva hi nad eq milijon bolnih m ranjenih. Na morjtf ali v pristaniščih smo preiskali za<t^ nja leta 15.350 ladij. Samo januar« 1917 smo v anglešklh pristanifič» Dreiskall 1764 ladij. T« šteArilke ml daiejo pogum, da rečem, da Stevilktf meseca februarja ne bodo manjše*! kakor so bile januarja.                      ,
Orožnja s podmorskmii čoln! m nova, to je nevarnost ki smo jo vk
LISTEK.
Godčevske.
(Kod^c )
Precej pozno v noč sem tedaj kre\'sal domov. Gotovo je ura odbila te polnoč ali pa tuđi nekaj čez. Nato-voril sem pa pošteno, saj veste, da imamo mi kovači posebno hudo žejo. Pa se temu ni čuditi, saj smo vedno pri ognju.
Ko tako merim deželno cesto, dremljem in krevsam proti domaćemu mehu, zadene mi noga naenkrat ob neko zapreko. Kot bi se zadel ob naklo, se zbudirn. Ker je luna lepo svetila, vidim ležati čez cesto člove-žko postavo, obrnjeno s hrbtom proti nebu. So pa ie zopet koga ubili, si mislim. To bo pa lepa reč in veliko ričeta. Iz teh hudih misli me pa zbudi ležeča postava, ki je tako lepo za-smrčala in zacvilila, kot zna samo moj meh. Zato se mi je pa v srce za-smilila ta pokora, ki je ležala pred menoj. Sklenil sem, da jo vzdifmem in spravim na njeno kaščo. Takoj sem vzdignil svoio nogo, sunil ž njo v navrh štrleči del ležeče postave in velel: »Hodeč vsten, dt rn te pilo ni toja kašča!«
Pa misllU. da it to kaj pom*~ I
galo? Prav nič! Ležeča pokora je | naprej šmrcala, kakor bi se hotela fz mene delati norca. Moia mxra se je zato tako razjezila, da je prejšnji opo-min v tišti štrleči del še večkrat in pošteno ponovila.
Pa vendar m nič izdalo. Zato sem to ležečo pokoro preobrnil, da vidim, kdo si Je Izbral tako trdo posteljo. Ko onrnem pokoro. zaMJšče se pri luni zlata očala. Tedaj sem se močno streznil in hitro izpregovoril:
»Le kar naprej naj spiia. gespod sodnfk, sej m niša prav nČ na pot!«
To sem rekel in še hitreje od-kuril k svojemu mehu.c
Da Oašper Pokorn ni slabo ko-val, so notrdili vsi. Najlepše potrdilo mu je dal pa Blaž Bosataj. Vnovfč je oškodoval mojega trža^kega prijatelja s tem, da je poklical na mlro nov štetan. Poslrdnja posoda je pa zopet navdušila mizarja Andrcja Moharja tako, da je še on zasvelral in zaža-gal tako - le:
»Ne vem, če vam je znano, da mi je Bog dal za družico prav sitno in jezično babo. No, če teza še niste vedeli doslej, sedaj na veste. Jaz pa občutim to dan na dan. Naj me vza-me tristo svedrov na zeleni trati, če ni res!
Pred par leti so Jo rope* enkrat nr»v hudo prijele njene muhe. Ker um m čts poDoldne malo dt#v#ć m-
| mudil v tem - le brlogu, je zvečer na- | niesto večene predme postavila prazno skledo. Ne rečem ravno, da sem se tišti večer preveč najedel.
Čakaj baba. ti meni nagajaš, jaz bom pa tebi. tako sem si mislil sam pri sebi Na glas pa nisem nobene zin»l. Imam že tako skušnjo, da Je to najpametnejše.
Drugi dan sem pa vstal še pred petelinjim petiem in jo udari! narav-iiost k Robontavzarju v Javorje. To je tišti kmet. ki ima vedno najbolj sfrgano in razeefrano streho na svoji hiši in hl?vu.
Ko pridem k h:5i, se odrežetn. da sem krovec in poslan od jrosposke. da mu popravim streho. Robontav-zar se je na moje besede malo kišio drža!. rekel pa ni nič in še mani na-ročil svoji babi. da naj postavi pred-me zajterk. Zajtcrka sem bil pa že Krvavo potreberu saj veste, da je bila moja večerja bolj pičla.
Zarentačil sem torej nad Robon-tavrarjem* da se brez zajterka ne spravim na streho. To je pomagalo in kmalu so se kadili pred menoj slastni Žganci. Ko sem jih poklepal, sem omenil Robontavzarju, da ie najpametnejše, če ml da še malico, predu*) zlezem na streho. Tuđi to u ]i zgodHo.
Ko sem odmalca!. te mi je staho-Ulo po kosiliL TudJ to sem dosege!.
predno sem šel na streho. Po končanom kosilu sem pa zahteval še po-poldanico, češ, da naj gre vse zaeno. Tuđi v tem so mi ustregli, čeprav ne s posebnim veseljem,
Ko sem spravil v se svojo po-poldanico, sem pa rekel Robontavzarju: Veš kaj, zavoljo večerje pa res ne bom lazil raz streho kar na-lašč. Brž mi pripravi še večerjo, po-tem grem pa na delo.
Robontavzar in njegova baba sta se moji zahtevi dolgo časa upirala. Posebno zadnja je jezikala, da se je kar kadilo. Rekla ie, da še nlkoli ni dopoldne kuhala večerje itd. Ker pa nlsem odnehal, je storila to vseeno, mi skuhala še večerjo In jo nostavila predme, predno je zazvonilo poldne.
Ko sem z večerjo cotov in sem hotel malo počiti, sta stopila oba ro-bontavzarska zakonca predme in me začela odločno poditi na streho. Ne da bi me spravila v zadrego, sem mirno rekel:
Kar svet stoji, ie nfkoti noben krovec ni šel po rečerji na streho in tuđi laz ne bom.
Moje neustrašene besede so ro-bontavzarska zakonca tako prevze-le, da sta složno odprla vsak svoje usti, odgovorila pa nič. Nato sem mirno odšel; Robontavzarla pa ima-ta še danes odprta usta« če jih med-ttm ie ništa laprla.
Tako sem se tišti dan pošteno najedel, kar za cei dan in še zastonj.
Ker pri Robontavzarjn od gospo* ske poslanemu krovcu nišo dali pijace, sem zamudil ćelo popolđne s tem, da sem popravil to robontavzarsko pozabljivost. Pa sem to popravilo* tuđi pošteno opravil in kar na reČ KTajih.
Ko sem bfl z večerjo gotovhi senf mov, nisem svoje babe nič vpraŠal če ima kaj večerje. še pozdravfl i« nisem, temveč šel kar spat.
Drugi dan je bila pa taka kakofl olje. Kar za menoj je lezla in pred!* kakor mačka. »Andrejček« sem ht » A.ndrejček« tja, »ali si kaj lačen, kaj bi pa rad jedel«, tako je šio ve£ tnt raporedoma.
Or>oldne ie bffo pa tako leosffo kot v našem župnišču na dan župnU kovega ?ođn. Od tega časa pa tuđ nisem več šel na krovsko delo. Ro« bcntavzarju se pa izogneni najmanf eno uro daleČ.«
Tako je žagal m sveđraf moittair Mohar. Njegovim tovarišem Je p«' moralo njegovo žagranj© prav dop#* sti, ker so se mu glasno krohotalL Pa rudi žejo jim je moralo napravit^ ker je bil novi Jtefan kmahi prazea
Ako so jih možje potem le nadi ral L ne vem, ker sem moral naj vlak.                         _
stran 2.
.SLOVENSKI NAKUU#,   ane 23. februvarja iyi7.
44. Ste*.
deli zadnje mesece neprestano nara-ščati. Grožnja je velika in vprašanje obrambe tuđi še ni rešeno.
Zadnja dva meseca sa pomnožili število oboroženih trgovskih ladij za 47.5/ć. Del oboroženih trgovskih ladij, ki so mogle po napadu zbežati, znaša 75%, pri neoboroženih trgovskih Iadjah pa 24%.
Do sedaj, je nadalje val Carso«, nisem slišal še o nobencm pomoršca-ku, ki bi se bil branil, vzeti službo na ladji. Nevtralne države so pač nervozne in prestrašene, mislim pa, da bodo sledile našemu vzgjedu ter v kratkem zopet pričele voziti.
Predlagam, da naj se v bodoče, če mogoče dan na dan, objavi število angleskih trgovskih ladij, ki ;o bile potopljene s torpedi ali minami, nadalje tuđi število trgovskih ladij, ki so dospele v angleška pristanišča ali jih zapustila ter lista ladij, ki so jih podmorski čolni napadli, a so jim zbežale.
Glede gradbe ladij je irjaviU da prihodnie mesece ne bo ostala niti tna še tako majhna ladjedelnica ne-Dorabljena. Delavci morajo deiati z neomajno energijo, a narod se mora sprijazniti z omejitvijo uvoza. Gotovo se da grožnja podmorskih čolnov odstraniti, toda le. če bo narod na nznačeni poti sodeloval z brodoviem.
Lord Robert Cecll o pooštreni podmorski vojni.
New York, 22. februarja. (Kor. urad.) Reuter. V razgovoru z londonskim dopisnikom »Associated Press« o učinkih pooštrene podmorske vojne, je izjavi! minister za blokado lord Robert Cecil: Proklamacija nemških piratov ni bluff, zato je pre-yeč moTilska. Njene grozote pa ne obstojajo v splošnem uničevanju, kajti število potopljenih ladij tvori le majhen del ladij, ki srecno preplujejo zaprti okoliš, njene grozote obstojajo marveč v tem, da nikdo ne vć. kje !n kdaj bo nastopil podmorski čoln. Podmorska vojna je dosedaj le malo zadržavala uvoz živii v našo deže-lo, pač pa je precej posegla v trgo-Mno med nevtralnimi narodi. Tako. il pr. se večina ladij, ki vozijo iz" Skandinavije ali Nizozemske v Ame-riko, ustavlja spotoma y en*m angleskih pristanišč, da se izogne nepri-jetnosti in opasnosti preiskave na odprtem morju. Nekatere nevtralne ladje sedaj nočejo nadaljevati dose-danje prakse. Zato smo odredili, da se take ladje, o katerih ne dvomimo, da ne služijo sovražniku. preiščejo rudi v kakem drugem angleškem pristanu, S tem pa se seveda nismo odrekli pravu preiskave, kar bi bilo za nas nemogoče. Zamenjaii smo le eno obliko za drugo.
Posledice podmorske vojne.
Zaman si belijo na Angleškem glave, kako bi moerli preprečiti vojno nemških podmorskih čolnov. Lord Millner se je izrazil napram nekemu časnikarju, da ni nobenega radikalnega sredstva proti nevarnosti podmorskih Čolnov.
Lvov, 22. februarja. Glasom poroci! poljskih listov je vsled vojne podmorskih čolnov ves osebni, pošt-ni m tovorni promet med Rusijo in ententnimi državami ustavljen, kar prizadeva zlasti trgovini ogromne izgube.
StockhoJm, 22. februarja. (Kor. urad.) Glasom poročil iz Anglije, je napravila poostritev nemške podmorske vojne v Londonu globok vtisk, zlasti zato, ker ima Anglija Sivi! samo za en messc.
2eneva, 22. februarja. Marseillski fisti Doročaio. da je franeoska vlada prevzela nad 150 ladij. Francoski listi zahtevajo, da naj se grške ladje, ki leže v Marseillu, skupaj 34.000 ton, prevzamejo za trgovsko plovbo.
POTOPLJENE  LADJE.
Berolifi, 22. februaria. (Kor. ur.) Wolffov urad poroČa:
Ns-ši podmorski čolni so potopili: 4. februarja norveški narnik -> Sod-draken«, 3470 ton pšenice iz Buenos Airesa v Cherbourg: dne 16. febni-arja norveški parnik »Ellavore* s sadjem in vinom iz Neapolja v London in norveški parnik »Havrcjardc na potu v Dunkerque.
BeroJin, 22. februarja. (Kor. ur.) Woiffov urad poroča:
Neki naš podmorski coln je dne 17. februarja v Sredo-zemskern morio s torpednim strelom potopil itali-Janski transportni pamfk za čete »Minas« (2*54 ton). Parnik je ime! na kravu 1000 mož čet, mnogo municije in zlata v vrednosti 3 miliionov mark za Solun. Posadka in vse čete na pamfku so počinile izvzemši 2 moža, katera je podmorski čoln rešil. (Parnik »Minas« je bil omenien že v po-ročflu dne 19. februarja.)
Berolifi, 21. fe^ruaria. (Kor. ur.) Woiffov urad poroča: Dva podmorska čo4na, ki sta se danes vrnila, sta potooila 24 parnikov, 3 jadernire in 9 ribiških ladij. Tovor je obsecrni med ^TUBTim: 9100 ton premoga, 3000 ton
železne rude, 3000 ton živtl (pokrvi-ca masla in margarina) in 2200 ton pšenice in sena. En parnik 2700 ton je imel vojni materijal za Italijo, eden 400 ton kositra, eden 800 ton surovih zlitin in eden 300 ton podkov. Več topov je bilo vplenjenih.
Đerclin, 22. februarja. (Kor. ur.) Eden izmed obeh podmorskih čolnov, o katerih smo danes dopoldue poroča!i, da sta potopila skupaj 36 ladij. je stal pod povaljništvom nad-poroenika Steinbrincka, ki je s svojim podmorskim čolnom sam potopil 23 izmed omenjenih ladij.
London, 21. februarja. (Kor. ur.) Reuter: Angieška jadernica »Cantu-rio« (1828 ton) je bila potopljena. — Lloyd: Angleški parnik »Brigade« (425 ton) je bil potopljen.
Pariz, 21. februarja. (Kor. urad.) Glasom list potopljenih ladij, objavljenih dne 21. februarja, so bile potopljene dne 19. februarja te - le ladje: Angleški parnik »Corse ex Cara-dol< (3242 ton), dva ribiška parnika iz Boulogne. dne 20. februarja: norveška jadernica »FaUs of Aften« (1965 ton); dne 21. februarja: norveški parnik »Ducat« (1452 ton).
Kodanj, 21. februarja. Kapitan norveške ladje »Thor 2* pripovediije, da je bila njegova ladja, vredna I1/* milijona kron, s tovorom ribjega olja, vrednim 2 milijona kron, potonljena 8n milj od irske obali. Posadko je podmorski čoln vlekel do obali, kani-tana in njegovo rodbino pa je vzel s seboj. Pozneje je podmorski čoln v blizini Kanala potopil velik angleški parnik 7 municijo na pntu iz Amerike na Francosko. Eksplozija je bila tako silna, da je bil ćelo precej oddal-Ijeni podmorski čoln nekolika poško-dovan. Na nadalinji vožnii je podmorski čotn preiskal neki nizozemski in potopil neki angleški ribiški parnik.
Bo!«nrs!?n mim poročilo.
22. februarja. Makedonska fronta. Precej slabotno artiljerijsko delovanje na ceh* fronti. An-gleški oddelek kakfh 160 mož, kate-remu se je bilo preteklo noč posrećilo približati se žičrnm oviram pri Macoko\Ti. smo z bombami ra^nršili. Castnik, ki je poveljev?>l oddelku. je bil ranjen in vjet. — Romunska fronta. Pri Izaći streHame r>osto-jank na obeh straneh Donave.
Vojna z Italiio.
ITALIJAVSKO   f'PADNO POROCILO.
22. februarja. Na Asi aški visoki planoti so poskusili sovražni od-dclki v n^či od 21. na 22. februar ponovno vdreti v naše crte v okolišu hriba Zebio. Bili so takoj odbiti in razprseni. Tekom včcrajšnjega dne običajni artiljerijski boji. Mal sovra-žen napc-d v okolišu vzhodno Šober-ja (Gorica) je bil zavrnjen.
Italijansko razočaranje radi avstro-ogrskih napadov pri Gorici.
Lusano, 22. februarja. Avstro* ogrski šunki proti italijanskim pozi-cijam vzhodno Gorice so izzvali v širokih kroprih italijanskes:a ljudstva najmučnejše razpoložanje. Ni-kjer nišo pričakovali takega razočaranja, kajti z vojaške strani in potom časopt'sja vojnih hujskaČev se je gojilo najlepše nade. Ćelo »Popolo d' Italia«, ki prednjači hujskaškim organom, ne more zatajiti svoje nevolje radi take^a vojnega položaja. Iz-javlfa, da so ostala vsa pri-čakovanja, katera se je vezalo z zavzetjem Gorice in s šunki v oktobru in novembra lanskega leta, neizpremenjena in poudarja, da ne le, da ni izostal napovednni zmagoviti pohod do srca manarhije, marveč so mogoči ćelo avstro - ogr-ski napadi na italijanske poricije vzhodno Gorice. Vojni fanatizem na zavaja ta list, da kliub takemu položaju zahteva od italijnnske armade, da mora prodreti do Dunaia.
Francoskl parfamentarci na soski frooti.
Lugano, 21. februarja, »Corriere della sera« poroča, da so francoski parlamentarci odpotovali iz Benetk na soško fronto. O sprejemu v Beri etkah poroča, da je bil tako - le vojnim časom primeren. — Na soški fronti bodo Francozom kazali težavc tjojišca in moledovali za pomoć.
DROBNE  VESTI  IZ  ITALIJE.
»Secob" poroča, da dofcivajo italijan?ki črnovojniki zvečer zopet kavo namesto suhih fig in orehov. — Uradni list naznanja zaplembo zalog riža do prihodnje žetve potom vojne-ga ministra po maksimalni ceni, 6*25 lir za kvintal. — Centralna aproviza-cijska komisija fe odredila karte za vsa živlla. maksimalne cene in rekvizicijo vseh zalog ter popolno prepo-ved sladkomih izdelkov.
Ix Lagana se poroča,   da je v
Genovi popolnoma prenc-hal import p r e m o g a in da so vse zaioge izerpane.
Vojna na zapadu.
Berolin, 21. februarja. (Kor. ur.) VVolifov arad poroča: Upadna fronta stoji pri nerazglednem deževnem vremenu še vedno v znamenju bojev artiljerije in bojev v prcdpolju. Kljub vsem naporom so mogli Angleži ob Ancri od Novega leta sem zasesti le neznaten kos ozemlja, ki pa smo ga večjidel po nacrtu opustili. To ni niti dvakrat toliko, kakor so ^emci v šunku enegra samecra dneva na visini 185 južno od Riponta zavzeli m pri Čemer so osvojili ozemlje. široko 2600 m in globoko 800 m. Plen se je tu zvišal na 30 strojnih pušk, eno tcžko in 2 lahl<i metali min. Ob Ancri je zopet bofj tiho, pač pa so franeozi z izvidnimi oddelki napadli nemške pezicije iz prostora pri gozdu Rem-teres, zapadno od Flireva. V glav-nem so se napadi zlomili pred r.em-Škitn no^?cijam?.
Bcroifn, 22. fehmvarja. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Angleski poiz-vedovalni šunki in patruljska podjet-ja zadnjih dni nišo imela sreče. \W so končali brezuspešno. S posebno težUimi iz^ubami se je izjalovil an-pleški sunek Južno Armentieresa. 7.e 21. t. m. zjutraj z^odai je pripravlial jako živahen ocrenj po nacrtu sovraž-no nodjetie. Močan nnpad an^leske-ga bataljona s strojnimi puškami nas je dobil povsem pripravljene. So-vr^žnika *e je mrštilo z nemske strani do drueega jarka, potem ga je za-del enerpričen nanad. zaict je bil so-vražnik z dveh strani in odbit po Iju-i«h snoDadih. Ancrleži so u istil? v jarku obilo mrtvih. NaisurednejŠi jarki so bili na to zonet zavedeni. Pozicija je vsa v neinških rok^h. Nemske iz-■jrube so neznatne.
angleSko uradno poročilo.
21. februarja. T.Tspcšna pod-vzetia na raznih delih fronte, zlasti proti delu sovražnih jarkov severo-vzhodno od Gueudecourta in južno od Armentieresa, kier smo vdrli glo-beko v sovražne crte. Tuđi v so-vražne crte ju^o - vzhodno od Ynre-sa smo izvršili šunke ter dospeli do nodpome crte. Mnogo Nemcev je bilo ubHih, sovražne ohrambne na-nrave smo moćno poškodovali, 14 Nemcev viel? in vpienili 4 strojne prŠVe. Naše fzerube so lahke.
Fratioska !n ang1e5ka ojačenja.
Cirrlh, 22. febru^rja. Razširienje ancrieške fronte proti jugu v blizini Mose označuje moč-io prernTkanje za franeosko fronto. Zdi se, da so do-spele nove aneleške čete iz Egipta.
Afi^leski vojni Izda^kl.
MonaKovo, 22. februarja. Ofici-]c7en proračun, predložen anprle^ki zbornict, ceni dnevne vojne izdatke od 21. febniarja do 31. rnarca na 117 milijonov mark in od 1. anrila do Bin-košti na 128 miliionov mark.
Ruski Žiđi na Angleškeni.
Ratterdam, 22. februarja. Anc:le-^ka viada je sklenila, đa moraio vsi niski Židi, ki stanujfcjo ,S let na An-erleškem, vstopiti v vojsko. Po treh merecih vojne službe jih naturaliziraj o.
A ničija in nevtralcl.
Chrfstiania, 22. februan'a. (Kor. urad.) Ove andeski torpedovki sta dne 20. fehriT?tria ustavili v norvešk;h vodah nor\-eški parnik »Sortbnd«. Vsled ^e?ra je naroč'l znnanii min'ster norveškemu poslaništvn v Londonu, da naj se odlično pritoži pr^ti temu krŠeniu  nevtralnosti.
Janon^ke priprave na morfu-Berolin, 22. febni?na. Japon«ka se ^^daj rnrzlično pnpravTia na m^r-ni. Zadnji čns je baie pre^krhe1^ Me-htko 7 ^-e!!kinri množinami voine^a materijala.
NemSlc?   državni   zbor.
Berolin, 22. februvarja. Državni zbor se je zopet sestri. Predsednik čr. Knmnf je otvnril selo z nagovorom, v katerem je izvafal: Ako nas vse ne moti, se (jližamo odlo-č i 1 n I m bojem ogromne borbe narodov. Velikodušno so cesar in njegovi zaveziriki ponudili so vrsnik om roko v spravo. Neprijatelj Je zavrnil ponnđbo z zanicevanjem in posmehom. Vsled tega je Nemčtja z zavezniki posegla po oroŽju, ki st ga je ustvarila. V resnem trenotku se zavedamo. da tega orožia ne odložimo, dokler ne bo dosežen cilj: obmmba neodvisnosti in svobođw na^ih dežel.
Predsednik sporoČa armadi in -nornarici ter vsemu narodu pozdrave ter čestita posl. knezu Radz?wilu, ki se ie vrr»il iz Rnsiie, kjer je bil pol-
Idnipro I^to interniran. Državni zbor je nato spre*el več jnanjših predlogov*
Nemiri v Pireju.
London, 22. februarja. (Kor. ur.) Reuter javlja iz Aten dne 21. februarja: Danes je prišlo v Pireja, ko so se delile brezposelnim denarne pod-pore, do nemirov. Večerni listi o do-godkih molće, le en list poroča, da so bili brezposelni s podporami nezadovoljni. Več trgovin z živili Je bilo oropanih. VeČina trgovin in carinski urad v Pireja so zaprti. Popol-dne je bil zopet red, toda bati se je novih nemirov. Več ljudi je bilo aretiranih.
Gro! Th?a e mirovnem ? Aio.
Budimpešta, 21. februvarja. Na interpelacijo poslanca Holla o mirov-nem vprašanju je odgovoril grof Ti-sza: Protestiram proti izkrivijanju dejstev in dogodkov. ker to naspro-tuje historični resnici in škoduje našim interesom. Predvsem protestiram proti temu, da slika poslanec Hollo predzgodovino vojne tako, kakor da bi nam ne bil vsilil vojne so-vražnik, prožet grđih napadalnih na-menov, temveč kakor da bi bila vojno provzroči! nemška politika, Eks-panzivnost nemške države od leta 1871. sem je bila miroljubna in ni ogrožala nobenega naroda, nobene države. Naša zveza z Nemčilo je bila vedno mirovna, obrambna zveza. Dokaz temu je, da rudi v časih, ki so bili za nas ugodni, ni nikdo prlčako-val napada z naše strani in da je bil evropejski mir vedno takrat najbolj zasiguran, kadar so bile nam na-sprotne države drugod zapletene v razne afere. Poslanec liollo omenja kolonijalno politiko Nemčije; naravno je, da je bila država, ki razpolaga s tako gospodarsko ekspanzivnostjo kakor Nemčija, upravičena deiati kolonijalno politiko. Primerjajmo pa nemško kolonijalno politiko zadnjih 30 let s kolonijalno politiko drugih držav! Katera je izvojevala več bojev za kolonije? Nemčija? Navedbe poslanca Holla se nahajajo v dija-mentralneni nasprotstvu z resnico. Take stvari naj prepusca gospod poslanec sovražnfkom! (Živahno odobravani^ na desnici.)
Naša zveza je ostala miroljubni politfki do skrajnosti zvesta. Tuđi med vojno. Mi nismo proelašali unl-čenje in razkosanje sovražnikov, na-sf nenn'iateMi pa so se že naprei trgali za krvave kose našega življenja. Mi se bojujemo. ker se moramo bo-ievati za svoje življenje. Bojevali se boderno nroti vsakomur in tako dol-5?o (na rudi nit! minuto boli doljro), kakor je potrebno, da resimo življe-nfe. varnost in eksistenčne interese. V tem sosiPŠajo vsi naši zavezniki. Nikdo iTrned nas nima drueeea voi-nesra cllia. kakor ta. da zasigur^mo svnje življenje in ustvarimo trajen mir.
\i-n hi končali voino s takim mirom, kakor hočeio sovražniki. h\ no-nena pocrodba ne mocrla narraviti ta-kecra miru traineTa. V nonižanih. po-srg?enih narobili h\ ne bilo drvve ini-sti. kakor ma^čevalne. Značaj t r a j-n e pr a miru pa onstoH v tem, da tak mir rnt-oorsr ne sili k masVsvanju.
Trdno se nadeiim. da je orofle, ki <?a nporr»Miarno, STTMrrcm ir. da nam bo zasi<rur*lo usneh, ki :e edinl precVraroi ^koraišieora ^niru.
Prosim, da V7amate tnoi odjaro-vor na 7na^ie. (Živahno odobravanje n^ de^icO
Pri glasovanja o Tfszovem govoru zanusti < t> n 7.! c i i a dvorano, izvz^m^? S olanov Kmobje-ve skupine, ki glas-iie   proti.
Iz zgodovine angleško-nemškega sovraštva.
Še pred 30 leti bi ne bilo našlo geslo »Gott strafe England« na Nem-škem prav nobenega odziva. Profesor    monakovske     cniverze     Erlch Marcks je !. 1900 na nekem predavanju v Londonu poudarjaUda se prote-stantovski Nemci (Pru^!) od    refor-macije sem nišo nlkdar   bojevali    z Angleži, pač pa so bili opetovano njihovi zavezniki. Bismarck je pri neki priliki dejal: Wir waren   geme   be-I rcit die Emclander zu lieben, aber sie wollen sich nicht von uns lieben las-sen. Ljubili AngJeži Nemcev' nišo nik-dar, toda še ko je Viljem II. prevzel vlado, je pisala londonska »Morning Post«: Anglija in Nemčite se vedno boli približujetavidejud^ bi se morali v slučaju vojne če treba skupno vre-či na sovražnika. V kolonijah so bili odnosaii med obema državama tako dobri, da se ie pojavila beseda o an-; gleško - nemškem »kolonijalnem za-! konu« (colonisil Tnarriage). Najintim-! nejše pa so bile zveze   med   obema državama t?»krat, ko je    Anglija    za gotove kolonijalne koncesHe v Afriki 4 1. 1890 odstopila Nemčiji Helsroland, I >an£lesko pest v nemškem obrazu«,
otok ki je postal   netanerno važno oporišče nemške pomorske oblasti.
Od 1. 1895. pa se prlčenja ta harmonija interesov vedno bolj rušiti, Josip Chamberlalm, apostol angle-škega imperijalizma, prevzame upravo angleskih kolonij in pričenja strašiti svoje rojake 2 opasno nemško konkurenco. Disonanca med obema državama narašča od leta do leta. Zaman se trudita oba dvora ohraniti med Anglijo in Nemčijo staro tradl-cijonalno prijateljstvo. Nit se vedno in vedno trga. L. 1895. se mudi cesar Viljem II. še v Londonu, da obišče svojo staro mater kraljico Viktorijo, Dvor ga sprejme z vso ljubeznjivost-jo — v javnosti pa se že pojavlja od^ por proti Nemcu in časopisje ga zba-da z marsikatero pikro besedo.
Krnalu nato zadene angleško-nemške odnošaje prva katastrofa, Cesar Viljem se v prosluli brzojavki predsedniku Krligerju (3. januarja 1896.) postavi ocitno na stran Burov in angieška javnost besni ogorčenja in srda nad »nemško zahrbtnostjo«.
Brzojavka Burom je izraz boje-vite nemške konfurence na svetov-nem trgu, kjer začenja nemško blago izpodrivati angleško robo. Dne 11. novembra 1897. je obiavila ugledna »Saturdav Revie\v« prosluli članek, ki pravi: »Ako bi Nemčija jutri zgini-la s sveta, bi pojutrajšnjem ne bilo Angleža, ki bi ne bil bogatejši«. Članek je kulminiral v zahtevi: Germa-nia est delenda. Splošno razburjenje na Angleškem se je še bolj razvnelo, ko je admiral von Trpitz kat nemški mornariški tajnik predložil nemške-mu parlamentu posebsn zakon za sistematično ojačanje nemškega vojiie-ga brodovja (zakon je bil sprejet 24. marca 1898. in v 1. 1900. znova raz-širjen) in ko se je ustanovil na Nemškem »Deutscher Flottenverein« (1898.), ki je razvil glasno agitacijo za »nemško veljavo na morju«. An-gležem je postajalo jasno, da se po-daja Nemčija sistematično pripravljena na oceane, da pričenja doba nemške »Weltpolitik« in da odmeva iz Nemčije pesem »vom grosserea Vaterland«.
Nemci so v zavesti svoje moči poželeli sovlade nad svetom in državni kancler Biilow je 11. decembra 1899. spregovoril v berlinskem parlamentu zgodovinske beseds: V slučaju, da bi prišlo do nove razdelitve sveta, ne dovolimo Nemci nobeni državi, da bi nam stopala na nogo, ne damo se od nikogar potisniti na stran. Anglija, dosedaj neomeiena vladarica oceanov, je spoznala, da jl stopa nasproti tekmec, ki ogroža nje^ no hegemonijo. Angleži so se spom-nili besed Davida Urguharta* Britanija bo ali kraljica oceanov, ali pa jo oceani pogoltnejo.
Spoznanje »nemške nevarnosti« je vedno znova razburjaio mase an-gleskega naroda, ki ie vedno znova onemogočil vse poskuse angleške in nemške vlade doseči kompromis med nasprotujočimi si interesi obeh držav. L. 1898. ie še sam Chamberlain posknsil doseči nekako interesno zvezo ter je predlagal ustanovitev »pangermanskega združenja«, kate-remu naj bi pripadale Anglija, Nemčija in Zedinjene države. Nemčija je ta njegov predlog odbila, poudarja-joč, da angieška vlada sama ne more prevzeti nobenih garancij glede raz-položenja angleškega naroda.
Posebno sovražno razpoloženje proti Nemčiji je vladalo na Angleškem za časa burske vojne (1899. do 1901.). Vso nesrečo so pripisovali Angleži nemškim mtriigam in od časa do časa je prišlo v Londonu in drugod do burnih protinemških de-monstracij.
V angleški publicistiki se ogla-šajo vedno strastnejši glasovi. Leta 190Z. je objavila »Times« pesem, slavnega poeta angleškega imperijalizma Ruđvarda Kiplinga »The Ro-wers« (veslarji), ki pravi o Nemcih, da so »Goti in nesramni Huni«. V gledališčih se pojavljajo drame, ki slikajo opasnost nemške invazije in ko izbruhne rusko - janonska vojna 0904) znhtevćHo nekateri listi, da naj Angliia »poravna svoje račune z Nemčijo«. >Zahtevajmr, da Nemčija preneha graditi voine ladje, ali pa uničimo nieno brodovje. Le na ta način dosežemo, da bo vsaj za dve generaciji še ohranjen svetu mir.«
Knez Bii!ow slika v svoji izborni »Deutsche Politik«. kako je kot državni kaneler vse storil, da se iz-cgne konfliktu z Analno, dokler ni vzrast!o mosročno nemško vojno brodovje. Ko je bila Angiija zapletena v bursko vojno, se ie zdelo, da je položaj za nastop preti »kraljici morja« jako ugoden. Takrat bi bila tuđi Frarcija, ki še ni prebolela incidenta pri Fašodi, nastopila z Ne*»nčijo proti Angliji, toda uspeh bi bil le trenoten in Nem čija bi bila s svojo protiangrle-ško politiko km a! u — osamljena. An-tdija je bila takrat r?a morju še tako nadmečna. da bi bila z lahkoto zadĐ-š^a razvoj mlade nemške oiprasarlc^
44. štev.
„SLOVENSKI NAKOL>\  dne 23. februvarja  1917.
Stran 3*
Zato se je knez Bulow navzlic telegramu cesarja ViJjema, navzlic ogorčenju nemske javnosti odlocil za strogo nevtrajnost. Ostal pa je tuđi hlađen napram ideji nemšfto - anglc-ške entente, ker se je zavedal, da Je bila politika proste roke princip vsa-ke angleške vlade in ker so medna-rodne pogodbe le takrat kaj vredne in trajne, ako odgovarjajo oboje-stranskim interesom in aspiracijom. Takrat sta bili Anglija in Rusija na-sprotnici in Nemčija bi bila morala prevzeti kot saveznica Anglije na-rram Rusiji tisto vlogo. ki }o je pozneje igrala Japonska pod mnogo ugodnejšimi pogoii. Tako ie knez Biilow spretno voziL kakor pravi, »mimo Anglije«, izognil se je sovraž-nemu spopadu pa tuđi neugodni od-visnosti, da je moglo mirno dozore-vati delo velikega nernškega bro-devja.
Tako je postajala Nemeija razvi-jajoč se v veliko pomorsko silo, giav-na sovražnica Anglije. Od leta 1904. smatralo Angkži in mnogi njihovi prijatelji na kontinentu, da ogroža ncmško brodovje evropski mir.
Veliki angleški državnik, kralj Tdvard VIT. je spoznal, da postaja Nemčija od leta do leta bolj opasna, zato jo je hotel politično izolirati. Leta 190-4.—1908. značijo dobo takozvane obkroževalne politike Ansiije proti Nemčiji. Anglija sklene pogodbo s Francijo, si kupi prijateljstvo Rusije s koncesijami v Aziji, obeta Av-striji zlate gradove, če odpove zve-stobo nemski za veznici. Leto 190S. razbije Edvardove nacrte — v aneksijski krizi nastopi Nemčija kot impo miioča kontinentalna sila in — Rusija retirira.
Preventivna vojna proti Nemciji je zamujena. politična izolacija se je ponesrecila, Ko je izbruhnila svetov-T?a vojna, je upravičeno napisa! neki berlinski list: Anglija nas hoće napraviti majhne. pr*dno postanemo veliki — toda zamudila je nravi tre-imtek.
TIsti, ki so na Nemškem že kma-!u po izbrnhu vojne proglasili geslo »Gott strafe England«, so morda nc-hote in nevede izrazili veliko resnico, da se svet ovna vojna ne more kon-čati brez definitivnega obračuna med največjima nasprotnikoma v redanjem svetovnem sistemu držav — med Anglijo in Nemčijo.
Kazne politične vesti.
= Mfnfstrskf predsedtilk grof Clam - Martinic o sklicanjkt držav-nega zbora. V eetrtek, dne 22. fe-bruarja so posetili nekateri člani na-čelstva ne~nškega »Nationalverban-da« ministrskega predsednika ter so gra vprašali, kaj namerava vlada ukreniti glede državnega zbora, ka-terega funkcijska doba poteka me-seca jun i ja. Min istr ski predsednik je izjavil, da stoji vlada se vedno na temelju svoje prve in edine oficijelne izjave, kjer je tuđi precizirala svoje stališče napram parlamentu. Vendar vlada sedcij se ne more doloČiti termina za sklicanje državne?ra zbora; upoštevati pa hoče dejstvo, da funkcijska doba državiiega zbora poteka m hoče gotovo dati parlamentu, kadar bo sklican, ćovolj Časa za nujne posle. Zastopnfki nemškega »Na-tionaiverbanda« so nato raspravljali z ministrskim predsednikom o raznih iiotranjepolitičnih in gospodarskih zađevah. — »Zeit^ poroča. da se bo v ugodnem slučaju sestal državni zbor 24. aprila ali pa 8. maja.
= Nemščlna kot uradni Jezft centralnih uradov. Kakor smo svoj čas poročali, je trgovinsko mir istr-stvo zauka^alo vsem nenemškim tr-Kcrvskim zbomicam. da se morajo pri dopirovanju s centralnim! uradi posluževati nemsčine kot uradne^a jezika teh rradov. Praska, plzenjska in bndjeieviŠka trgrovska zbornica ss se pritožile proti temu ukazu na dr-ravno sodlsče. Včeraj. dne 22. febru-srja se ie vršila javna rasprava. Paz-*ođba bo prosušena v ponede-! j e k.
= Madžari fn enienta. Budimpe-5t2tt«:f-i -VM37* rV-v?'? :<:: 7en?ve čtenek. ki pravi: Zadnio štev'lko že-nevskega srbskesra glasila *La Ser-He« smemo imenovati ^madžarsko ^tevflkOT. Eden čTanek se bavi z raz-rravo grofa Andrassva v »Masrory*r Hirfamj*, kjer pravi zrol A., da je Ancrlfia Izgubila na OvrrsKem vse rm-r^t?fe. »Serbfe- odir^va^M, ia >n-?leži nfso fskalf mađarskih •ImpaiH. temveč Mad2aH ??ne!*?*Vni. Po ojrrski revoluciji !eta 1848. ss fe poda! Kos-s"^h na Angleško, Ja tair? poisče moralne podpore. pou jana:oć. da zahte-v?»?o .Madžari !e to Vpr *'?n ere ro r^rr>dnem pravu. Kos^ffth ni «lutfl. ! da bn čez neka i de«-?*feti! rrof Tisza ! nozabf! na narndno^no načelo in za-hfeva! mad^ar^ko hesrernoniio vzđ ^*vflnei5imi m silnei-i*ni narodi. Č^anek pottdarja, te »* Orrs^a ć?ncs v Istem položaju, kakor je bila Tur-Ika pred balkansko vojno. Ker je rte- ( Tosobna, da se Ja lastnem temelju i
obnovi in organizira, se skuša cb-držati z nasilnostjo nad irugimi na« rodi. Kakor ie bila nekdanja Turčija pogubna za evropeii-ko ci/ilfzacijo, tako je danes Ogrsk^. Tisza je v ogr-skem državnem rboru izjavil, da na-rodnostno načelo ni v nobeni državi tako dobro rešeno Kakor v AvstrljI in na Ogrskem. Ta izjava da ic ra]-bolj presenetila Svico, ker je dosc-daj vsakdo misli!, da vlacu? popoina enakopravnost narođov Ic v Svici. Tisza je sedaj reklamira! ponos švicarske republike za Madžare. Skromnost res ni madžarska Krepost. Drugi članek ženevske ^?cr-bie« polemizira proti *Pester Lioy-du^. ki ie (popolnorna pravilno) frdiT, da so v Ameriki živeči Jugoslovani, Rusini, Slovaki, Romuni ostali ne-oTnaino zvesti svoji a^rrski domovini. *Serbie« zatrjufe svojim čitateljem, da ameriški Jngos!ovani nočejo o Mađžarih ničesar slišati.
= Papež proti podmorski vojni. Angleško časopisje porriČa iz Rima, da papež protesta proti podmorski vojni ni naslovil neposredno n?. ?-pan-sko vlado, rrarveč na spaiske kardinale, ki imajo uveljaviti ves svoj vnliv pri vladi. Papež bi rad vide!, da bi špan^ka vlada, ločeno od Ameriki. storila v Nemčiji enerprične ko-rcke.
= Angleži in neniske kolonije. Rotterdam. 2\. februarja. (Kor. uretđ.) »Nieuwe Rott. Courant* poroča o včerajsnji seji angleške po-slanske zbamice: Noel Buxton je vprsšal ko!onijskeg:a ministra Longa, ali more dati pojasnila k svoji pri-rombi, da hoče Angina obdržati nemske kelenije. Long je odgoveril. da ni govoril v svojem imenu, ali v imeru vlade, marveč v imenu domi-nionov, ki jih kot kolonijski minister zastopa. Tuđi ni rekel. da ne sme imeri Nemčija nobenih kolonij. Ure-đitev koncem vojne to odvisna od pogojev, ki jih bodo stavili udelež-niki miro\-ne konference ter ne bo odvisna od besede posameznega ministra, marAeč od te^a. .ili bo Anglija odločena, zastavi ti vso svojo silo, da konca vojno.
=   Srbsko - crnogorski   nacrti.
Nedavno je odstopil minister kralja Nikite, Radović. Preko Stackholma poročajo, da zato, ker se je zavzemal za združenje Srbije in Crne JTore. Kralj Peter in kralj Nikita naj bi re-sfgnlrala, kralj združenih držav naj bi posta! sedanji srbski prestolona-slednik Aleksander, za prestolona-slednika pa naj bi Ml proklamiran crnogorski  kraljević  DarUo.
= Velik nemski dnevnik sta ustanovili znani inseratni firmi Du-kes ter Hasersstein & Vogler v Sofiji. Izhajal bo z nemškim in bolgarskim tekstom pod imenom ^Bulgsrische Handelszciturs^^.
= Perzija in Angležl. London, 21. februarja. (Kor. ura-d.) Lord Čurzon ie govori! v zbornici lordev o marsu angleskih sil v Ispahan in Teheran. Rekel ie. d* ie imol ta pohod ta uspeh, da ie napravi! v Širo-kem ozemliu red. V Teheranu je za-gotovljena eT;sistenca ententi prijazne vlade. Poskus, izboTjSati sclošni polo/aj v Perziji, bistveno nodpirajo u sp eh i genera-a Mauda v Mezopotamiji m prodiranje velikoga Šerifa iz .Meke. Se vedno so će!! Perziie. ki Jih je treba očistiti turSkih čet. V za-lcdju Perzjjskecfa zaliva ^c vedno ni napravljen ređ. Končno ie izrazil govornik upanie, da je najhiij^e rre-stano.
— O rarpofoženiu v belgiiskni krosr»h raspra v?ia ^Pe*;ter IJovd«, katerega dopisnik }c obiskal nekatere srbske dostojanstvenike, prinadajo-če tkzv. avstrr-filski struji. SrhsVo rodb!nsko življenie se dopisniku jako dopada; obnasarje srhske inteH-tr^nce se inn r,ć\ fino !n distln^i^ira-no. Srbs^re darne konverzirajo fran-cosko s ^kora*" rarf^ko e-eganco. Na-vzHc tržk^mu času je povsodi mnogo optimizma. Vsoda tist'h. !'i 50 osfah" doma, je težka, če tiidi nišo frt-terrfrani, vendar ie položaj v avstro-ogrskem ckupacijsVem ozcrnMv boli-s: k^Vor v holzarskeiv. >rhsk\ av-••trofiTf so prepričani o konečni zma-crf catnlrAh držav. Neki bivši ministar rnrovecTuje. da ie dne in. av-gu^ta 19\5. v Krajrujevcn nasvetnval pr?stotoTias!pdniV?.i. «aj Srbna kar»i-t!?li>a ter sklene šepa ratni mir s cen-tra!nT"rr!!! državama, ker !? nn ta ra-"H bj fifTn rroiroče rreT>rec't^ rzeubo Mafredonite. Presto!or»aslednfk ?e to mr?de1, tod? deia! ie, da fe preporno. - - Na vprsSanie. ie-!i mocrrče. da se Srhria v bodoče nonolnoma ođlnci od RtTSfJe, je oćcrovorfl re^i vseučn'šVi prof^or: ZaVaf ne? Bot^anja je b?!a rekefaj frfir^n^fa r P*tr:io, kaV^r Srhf'a. in vendar n"e d^nes s cenfr?T-nima đrža%-?3Tna. Rusija ne notrehule ^trvarsV«h bratov, on? hoče te Cari-%r*ć. Prer>rtx^n **rn, da ho sk!epaTa rrh vz stro^Ve Srh?ie> Mnrda no Vm*hi prfTT^^ta sVlenat? mh. Instinktivno čutim, da ruski narod ne bo več dolgo hotel rt Anglei« v mes-
nico. Videfi bodete, da priđe v Rusiji do revolucije. V ostalem, ka) ima Srbija od Rusije? Gospodarsko, geografsko, pa tuđi kulturno pripada zapadni Evropi, je odkazana na monarhijo, katere jugoslovanski narodi bi lahko na srbsko ljudstvo še intenziv-nejše vplivali. Srbija sploh ni pričela vojne Rusiji, temveč Franciji na ljubo. Francoski vpliv je bil zadnja leta mogočen. toda pred 20—25 leti se je nahajala 5rbija še skoraj popolno-ma pod nemškim kulturnim vplivom. Se danes je nemški vpliv v Srbiji večji kakor n. pr. v Bol^ariji ali v Romuniji. Srbi se učijo nemsčine se-dem let. francoščine 4 leta, rusčine pa le dve leti... — Na vprasanje, ali bi se moprla avstrofilska politika v Srbiji vkoreniniti, je odgovori dopisniku »P. L-* znani srbski publicist: Brez dvoma. Le vladajoča radikalna stranka je bila neizprosna sovražnica monarhije. Narodna stranka ]e bila bolj nasprotnica Bolj^arov, napredna stranka pa je bila sprva avstrofilska in ?e Ie pozneje rusofilska. Kon-servativna stranka je bila izrecno avstrofilska, socijalisti nišo b*!i ni-Jrdar prijatelji Rusije, zastopali so v*j'o balkanske konfederacije. \ko bi torej centralne države z veliko-potezno. pravično in liberalno politiko omogocile Srbom svoboden gospodarski in kulturni razvnj, je mo-proče, da se razvije avstrofilsko gibanje. — Na vprasanje, v kateri po-Iitfčr?! obliki naj se razvijajo Srbi po vojni, je dobil madžarski Časnikar odgovor, ki ?ra je nresenetil. Ze zj?o-raj omenjent profesor mu je namreč defa!: Po na^i kulturni tradiciji spadamo k Srednji Evropi in ne k Rusiji. Sistem izoliranih malih držav bo po tej vojni anahronizem. Baš radi tepa je ententna politika navzlic de-magocričnim frazam reakcijonarna, Ententa hoče zvezo Nemcev in obdo-navskih držav, atomizirati, da spravi s romočjo ^esla o zaščiti malih na-rodov svet pod anjrleško supremacijo. — Dopisnik »P. L.« je govoril s srbskimi politiki tuđi o srbski notra-nii politiki. Vsi trdijo. da je srbski narod zdrav in silen. Treba pa je po-vzdignfti nfesra omiko na nivo njegove politične svobode. Posebno potreben bi bil velikopotezen gospodarski podtik. k? bi oprosti! moško prebivalstvo iz rok kupčijskih politi-kov. Skoraj vsi zaupajo v irredrro regeneracijsko zmožnost naroda ter cftfrajo Rističeve besede, ki ie po tri-!etnih krvavih borbah leta 1878. de-ja!: Bog naj nam da dve dobn žetvi in Srbija bo znova vzevetela. Zdi se. kakor da bf tuđi tokrat že pričenjalo novo procvitanjc. Neki častnik naše arm^dp, M vnrnn dobro vso deže!o, je đejal: ?e pred letom dni\ sem vf-^"e! povsocff le razvaline in rnr!fčr. Danes so niše popravljene, hlevi so no'ni, na ro!i"h pr^anig pod snecrnm oz'mina. Varavu ost čiititi ie, ća klije novo nvTjem'e. — Informator »P. L.<t pr"«fav??3 Vonečno V svojim '*^vp?a-njem prevfdno. da sev^da mnenfem, !<■? i?b je rabeT^ži1. v zavojevanf de-žcli in v danasni?h razmerati ni pr?-pisovati t>ret*rane?ra pomena.
-- Državni prevrat v Cos*ariki. ParisV! T^ti porocaJo \t N^\v YorVr» <-v ćržzvnem prevratu v CostarfV?. r'red^er^-i'k je ri?x<*in hnie zaDn*:ti'. Za xerf?J i> nrevze! vlado t.tmošnji voini minister.
teli n rmnW IM.
Uvažani« živil v Trst in v Primorje. Vr<Ta se je pod predsodstvom namestnika konferenca. v kateri je n^mestr:!k pndal pregled vsejra kompleksa aprovizncijskih vpra^nj. V daljši debati se je razpravljalo o vzrokih, ki amejujejo delovanje trža^ rkih trgovcev in o odredbah. po-trebnfli v svrlio proste trgovine. Izrekla se je potreba ustanovitve !r»stne komisije, katere do!^no5;t bi I-1'!a, ća bi pođpira!a trgovce, k? se ručalo z uvažanjem živil v Primorje. Komisija se je sestavila. predsednik j? vcletržec baron Albori.
Zarilemba premoženja. Tržaška deže-na serija je odredila zaplembo prenioženja Marija Picottija, bivšega Simnazijskega prof?sorja v Trstu, ker obstoji sum, da je zakrivi! zločin proti vojni sili države v smislu § 327 voj. kaz. zak.. in Avgfusta Trojana iz Oradeža. mizarja fn podlov:a 20. lov. ba^aljona, ker ie najbrže ragrešil zločin v smislu §§ 334 c in 341 a voj. kaz. zak.
Premeščenle okroftie sodnHe tz Rovinja v Puij. AVicncr Zeitun^« priohčuje naredbo justičnega ministra z dne 16. febniarja o premesče-nju nrndnsga sedeža okrožne sodnije v Rovinju v Pulj; okrajna sodtiija ostane se nadalje v Rovinju.
Za sponitadansko obdelovanje polja v Istri je razposlala deželna upravna komisija občinam okrožni-co. v kateri spodbuia, naj se za poljska dela porabijo vsi mladeniCi in 4d0ioi od 14.—18. tat
Poslano.
Poveljstvo nadom, bat c. kr. dom. pp. št. 27. je razposlalo na pristojna mesta sledeči
RAZGLAS.
Vojni podpornl sklad c kr. domobr. pešpolka št. 27.
Poveljstvo nadomestnega bata-Ijona dom >bran^kefea pešpolka št. 27. v Admonai. ki upravlja imeno/ani vojni rodporni sklad, nanicrava v krafkem lovo ra^Jeli^ev pod^»or.
Imenovani sklad je bil ustanovljen leta 1Q16 pri c. kr. domobr. peš-Pulku št. 27. 2 določilom. naj se po-deljuje iz )bsto]eće glavnica te. 'i Casoma dohajajočin daro* in zbirk e n k r a t n e podpore v znesku od 50 do 300 K spodaj imenovanim ose-bam in slcer:
1.  Invalidnemu rnoštvu 1 a s t n e-Z a p o 1 k a. Pripadniki tujih polkov, ki so se bojevali v tej vojni v vrstah dom. pe^Dolka št. 21.   in   so   postali med tem časom invalidi, nimajo pravice do take podpore.
2.  Vđovam, sirotani,  dalje   oče-toni  In   materam   padlesa   moštva dom. pp. 27. Nezakcnski otroci nišo izključeni.
Imenovane osebe lahko prigla-sijo svojo pravico do podpore le v slučaju, ako je njihovo uboštvo po-polnoma dokazano, oziroma ako je njihovo preživljanje vsled smrti ene-ga izmed svofeev v sedanji vojni res-nično ogroženo ali ako nimajo pravice do nikake postavno določene preskrbe.
Osebe, ki se smatrajo v smislu gori navedenih določb upravičenim do podpore Iz te^a sklada, naj pred-ložijo nekolekovane, od pristojnega občinskega urada in dušnega pastirja potrjene prošnje potom pristojnega žnnanstva poveljstvu nadomestnega bataljona c. kr. domobran5kes:a pešpolka St. 27. v Admontu (Štajersko) najkasneje do konca meseca mar-ca t. 1.
Ma prošnfe oseb, ki so že dobile iz tesa sklada podpore v skupnem znesVu 300 K, se poveljstvo ne bo oziralo.
__________POUR, oberstleut.
Dnevne vesti.
—  Sfovesne crne mase v sporni« smrt!   nokojneKa   cesarja Frana Jo-
slfa I. Po narnanilu prvega najvisje-ca dvornika Njepovecra c. in kr. Apo-stolskega Veličanstva se imajo po Najvišjem ukazu slovesne crne maše v spomin smrti Njejfovega c. in kr. Apostolskejsra Veličanstva pokojnesa:a cesarja Frana Josipa T. vršiti na običajni način dne 20. in 21. novembra vsakesra leta: veliatl ima ted?a od Fedaj naprej 20. november (predve-čer dneva smrti) kot nov! dvorni ve-!:kf praznik. Zaiectno se je odredilo, da prenehajo slovpsne crne mzše v 5pomin smrti pokojne^a cesarfa Fer-dinnnda I., vsled če^ar odpade v bodoče tuđi dotični dvorni veliki praznik, to je 28. junij.
—  (lod cesarfee Clte se praznuje 27. aprila.
—  Odlikovanja. 7a izvrstno s!u?-hova^ie fe poc^el?!      cesar     oficirski križ Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo    vpokojenima    linijskima kapftanoma Gustavu vitezu C i m i -otti - ?teinbcrj?u in Emamiehi Haračfchu pri brzoja\Tii cenzuri v I.utMjani. viteški krfž F. J. r. z vojno dekoracijo pa vpokoienemu   ma-forju Karlu vitezu Kernu, povrlini-ku     Icaranterske   postaje za vojne vjernike v Ljubljan?.
—    Z železnlin kr?Žcem s krono ra    hratirostrem traku ie bil odlikovan za nevstrašeno službovanje pred sovražnikom gosnod   narednik   Ru-dolf     Zore.     Predlagan je še   za drusro odlikovanje.     ker je pri neki pr'liki kot noveljniV fT°nr» vkljnb nai-večjemu zapornomu o^nfu granat re-sii ves bofni tren.
—  Zahvat?. Ohcinsfcf svet d-'r1-nc^a stoinpqra me^ta Ljubljane ?c di-roval »Vo'nc^n nodpomenu <Mr? dtj c.  kr.  dom.  r?p.  št.    27^,    kater^^a upravlja   r.a^^rr.p^ir''  T"»rta!fon     dom. | pn. št. 27 v Admoritr. že drugič znameniti znesek 1000 K. Za ta velikodušni dar. s kat°rt-r     ;e     dokazala mestna občina ljubljanska, kakor že čctto, svoie zanimanje za blapor pri-psdn^kov domačecra dom. pp. št. 27, bodi jf Ja\mo fzrečena     naisrčnej^a rah^*s»!fl. — Nadom. bat. c. kr. dom. pp. st. 27.
— Za revno šofsko mladino.   Te ćn\     razposilia      *>Uo ravni      odbor DneiTiih     zavetisč za revno šolsko mladino v Ljubljani«     prošnjo     za nrostovoljne     doneske v nrid Dnevnih zavetišč za revno     šolsko mladino. Opozarjamo s tem dotičnf-ke. kl bodo nroŠnio oreleli, naj fe ne rd^ojre iz rok nenrebrane. marveč na} to Maerovotijo prav pnz!iivo prečitati od krala do konca.   Prenrfčanl smo, da bodo potem radi naklonili    tema vgJevainenm aocijalneam   podjetlu.
ki bi se rado ustalilo in obdržalo, svoj prispevek*
—    Zameniava   starih   znamk.
Opozarja se, da poteče rok za brez-s plačno zamenjavo pisemskih in čas-! niskih znamk prejšnje izdaje koncem februarja 1917.
—    Omeiltev   poštnega   paket« nega   prometa   zavitkov v Gaiicijo. Vsled prometnih težav, povzročenih po omejitvi prometa vlakov, se za-» časno do vključno 24. februarja 1917 sprejemajo za Gali ci jo samo   nujni zar itki, dalje taki s kvasom in de-narae pošiljka.
—   Pogrebno   društvo   Marijfnq bratovščine. Moški člani tega društva imajo v nedeljo dne 25. svečana   t. 1. ob  10. uri dopoldne v mali dvorani  Mestnega doma svoj redni občni zbor. Ker se bode vršila veli-* tev dveh odbornikov    in    naknadno odobrenje vojnega posojila, je želeti živahne udeležbe.
— Molznu krave se boao oddaja-* le jutri, v sebolo dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne na Počivalnikovi    pri^ stavi v Ljubljani. Cesta v mestni log št. 15. — Obenem se bodo sprejema-i la imečila za m!ade voličke in brejes svinje. — Deželno mesto za dobavo klavne živine,    Ljubljana,    Turj'ašk! trg št. j.
—      Umrla je včeraj    zvečer    v I.jutliaTT na Rv. Petra cesti št. 63 gospa      Katarina Irkič. rojena Kacar, vdova sodne^ra sluge in hišna posest-nica. \\ v m. p.!
—    Kazen   radi   intfmnega   raz-meria z !a?kira   vjetnikotn.    lSletna služkinja Antonija Praček rodom ia Golja in tja pristojna, je bila z raz-5'odbo c.  kr.  polic?jskeo:a  ravnatelj-sVr v Ljubljani z dne 20. februari« 1917 kaznovana r. lOdnevnim zapo-rom, ker je imela intimno razmerje z nekim !a?kim vi etnikom.
—  Usodenolnl beg. Glede pone^ srečPnia prisiljenca Maziju se je dognalo še tole: Prisiljenec Franc Mazi, 13 let star, rojen na Bločicah, pri-stoien v Stari trg, je z nekim drugim tovarišem pobegniT iz tukpišnie pri-bilne delavnice.     Ko je videlf da ga naznik zasleduje,   skoči! je nasproti Kode!^:'evega      jrrada v neki      star čo!n, ki ie bi! v Orubarjevem kanala privezan.      Skok v čoln se mu je pa ponesrečil, radel je v vodo. iz k-itere se ni mc?el resiti. Neki posestnik je potegnil s čo'narsko kljuko, neka] ko-* rakov od izliva kanala v T jubljanico, truplo h kr?.m. Poskns! oživljenia se nišo rosrečill.
Ubil se |e, ko je šel nakupovat /fvila, želcznišk? čuvaj Anton Toina-?fn v Podbrdu. Na poti v Porezan je :acel. ko mu ie spodrsnllo na ledu, v crlohočino. \z katere so potesniU nje-szovn trt? pTo 19 t. m.
Bo? rr«e<? mes^ri? fn ceIHVo o!h-£ino. Ce!jfski me«arj! so trdna oporu vladaiočepra mestnega režima, zato i ri<» c^a?o nfc.esar predo's^vat?. Vc\ ir etViski mestni svet noskusi! reprrUratf cene y.a m?so. so «o me^arji iipHi na f.i v.'icln, da so povezali priklado Iti da n?«;o več hoteli nrodaiatt drob'a. Seveds se mestni očetfe nišo upaH ^astopil: pro*f svoism ČP«tit?m some-ščanom — š!i so m so rajše zvišatf cene mesa za 25f' ter sprejelf rezo-!uc??o. V? aneTfra na »me^čanska Ču-ifla? celjskih mess»rjev. da nai vsa] nrodaiajo meso tako. kakor je prav. ?e !e če bi celjski mesarji ostali trdo-vrafnf. »hf morala mestna občina storiti dnijre korake.« — To je res vojna idila!
Hennv Portent danes do pone-ccljka v Kino - »Tđea!«. »Potiiioča !aC« je naslov najboljse^a Henny Porten - filma, izdelanega po znan! noveli Wildenbrucha. Po!eg tega je na sroredu iz vrstna burka »Albert, uganjevalec misli«, z Albertom Pau-!-gom. Predstave od 4. popolđne dalje. Torek do četrtka »Samoten prrob«, igrokaz z dražestno umetnico Milo Mav ter trodeiatiska veseloigra rPorocnik na povelje.« Ob filma sta v vsakem oziru prvo\Tstna. Pred-f.*^ve ob teh dneh ob 3., 5., 7. in 9. rvc*er. — Prihodnji teden v petek: >Repo**eva ženitovanje« s Pavlom Wcsre?neri^ni fn Lydijo Saltronovo. To deto Weuenerjevo ie- ffiio izvedeno !r» bo prijalo tuđi najfinejšemu okTjsn izobra^ene publike. Tuđi za mladino. — Kino - »Ideal«.
Aprovizacija.
4- Sfadkorne karte, ki so se sedaj izdale, so veljavne od 13. februarja do 31. marca 1917. Z ozirom na to, da bi utegnilo v ti perijodi dospeti sem mani sladkorja ter da bi ga ne rrimanjkovalo, je c. kr. deželna vlada odredila, da se ne sme dati vsega ra ćelo karto, ampak v prvih treh tednih le za pet odrezkov, na ostale 4 odrezke ?a 5e dati pa v zadnjih treh tednih določene perijode.
fSpn'M se 6t BDflĐiifi ii nisirauM tel niiit n&HI
Stran 4.
#3UJV£N5:v ?4\K<J*Jm.   anz 23. februvarja   i*t7.
44. štev.
Književnost
— »Carniola« ima v 7. tetniku 4. zvez. naslednjo vsebino: Spominu NJ. c. in kr. apostolskega Veličanstva cesaria Franca Jožefa I. — Jos. Man-tuanl.    Pasijonska procesija v Loki.
—  Bergdirektion Idria,    Die    dritte jOkkupation Idrias durch die Franzo-sen im Jahre 1809. (Nadaljevanje.) — Slovstvo: Ludmil Hauptmann, Poll-tlsche UmwSlzung unter den Slove-nen vom Ende des sechsten Jahrhun-derts bis   zur   Mitte   des   neuntcn. [Mantuani]. —    Dr. Josip    Gruden, Zgodovina slovenskega naroda.   VI. [i. Vesenjak] — Jahrbuch des hydro-graphischen Zenbi^reaus im k. k. Mi-FJisterium fflr   Sffentliche   Arbeiten. Das Savegebiet. fF. 5.] — Zapiski; Dr. Ov. Sajovic, t Dr. Franc Mepii-Sar. — Dr. Avg. Zigon, t Dr. Fried-rJch Ahn. — J. 5—r, f Avgust   Le-ikien. — Dr. Fr. Kos, Najstarejši statut mesta Gorice. — Berichtigung. — Društveni vestnik: Dr. J. Šlebinger, 1" Franc   Levec.  —   Iv. Orafenauer, t Frančišek    Hubad. — Društvenim *idom. — Novi udje. — UmrH  udje.
—   Imenik   udov. — Slike:   Ćuk. — Mali    skovik. — Perasta    sova. — t Dr. Franc    Mcpušar. — + Franc Levec. — t   Frančišek    Hubad.   — Tab. VIL
Razne sfuarL
*   Cigarete v Nemčijl. Najccnejša cfgarcta v Nemaji je bila od 1 do 18 pfen, AH ta vrsta cigaret je odprav-fc^na, tako da stane sedaj v Nemčiji najcencjša cigareta 25 pfeniga.
*   Sodobn! vzrok samomora.   V Berlinu se je obesil loletni dijak, ker je v odsotnosti staršev pojedel  ves kruh, kar ga Je bilo doma. Deček se je bal, da ga pretepejo, ko se vrnejo, In se je iz strahu obesil.
*   Dvoboji v Italijanskf armadl. Preko Lugana poročajo. da je odredil ftalijanski vojni minister vsled nastale manije dvoboja med italijanskimi častnlki, da se imajo vsl častni spori preiskati pred posebnim Častnim so-diščem,   dvoboji   pa se imajo vršiti Ule po končani vojni.
*   Ponssrečil pri kidanju snega s strehe.  V Zagrebu je kidal snes s strehe hile št. 31 na voglu Gunduli-ćeve in Kukov!ćeve ulice 53Ietni Ivan Petek. Dasi je bila nevarnost, se ven-dar ni dal privezati. Spodrsnila mv. Je noga in padcl je s strehe na tlak ter obležal mrtev.
*   »Premoga, premota!« kličejo skupine ljudi tuđi v Parizu po ulicah. Tako se je te dni nabralo v ulici Rue de Chemin kakih 400 oseb, ki so za-htevale premoea.   Nato so demon-strantje zasledili skladišče   premrtra in ga zajurišali ter prišli tako do 7000 kilofirrarr.ov kuriva.
*    Orož.nik3    rartniall   toHjotI. Iz Maribora poročajo, da so ob ogr-$kl mej: volkovi napadli orožnike, ki ao zasledovali cigane.    Orožniki   so streljali na volkove, ko so pa pora-bili vse patrone in votkov nišo pre-gnali,    je bilo treba    bcžati.    Enera orožnika so nanadli vo!kovi in vse^a raztrgali.
* Angležlnfo ?n kmetijstvo. »Daifv TeJegraph« pozhija Angležinje na kmetijsko delo. VpraŠanja po ženskih delavnih močeh je vedno večje. ako jih ne bo dosti, ostanejo kmetije neobdelane, položaj je težak in žene to poklicane, da zabranijo glad. »Na-tfonal Land ConciU hoće 50.000 žen izvežbati za kmeti?skr> delo.
*   Elegantne   Igralke  Iz  boljih lrogoy.   V  Motzovi  ulici v Berlinu je policija zasledila l^ralnico, kateri so pripadale same dame. Ko je bilo ibranih 15 dam iz boljših in premož-jiejših    kromov,    je vdrla    policija v klub. zaslišala vse dame in si zabe-ležila njihova imena, pustila pa jih je »a svobodl. Možje na bojnem polju, dame v igrainlci.
*   Otrocl  na  kmetlh.  V Nemčiji posijelo v Pomorje   40.000   otrok z Rena za 6 mesecev; zlasti se bo ozi-rfilo na revne otroke iz družin. kate-rih očetje so na bojišču.   Po većini bodo otroci brezplačno osKrbovani. \z Regensnurga poročajo, da je šKo-fijski ordirarijat Izdal poziv na kme-tovalce, naj sprejrreio za r>oletje ko-Iikor mo^oče mestnih otrok, ki imajo doma sT^ho prehrano.
*   Roparski umor t B^đlmpeS«. Dne  21.  februarja  so naSli  34!etno ;ženo   juvelirja    Gutmana    Hermana
'■ mrtvo v oz3<1mi trgovine v Fejerva-rvjevi ulici. Mož Je v vojski; v njegovi od*otno«ti je vodila trgovino žena. ki je ^kr^eia tndi za svoja dva otroka. Kck! doslej le neznan, vfsok, močan čiovek je prišel v trgovino, napade! in umoril ženo Outmanovo ier pobrsl denar. kar era ?e naM !n fyjrrniL Preb?valst\To Bu?1!mne§te je v*I<*d tecra groznega đoeodka vse razbnrteno.
*   fitva^Ha  N8^tit  t  BtidTfnpe-sti. Mad^arsVf Hstl d!s>!o, da Je prf^Kf tekom zadnjih   tren mesecev v Bu-dimpešto   izređno   mnoffo   nem5kih jikiilp odgojitelflc, sloUbnlc. U ter
podrivajo Madžarke. ker se ponujajo v službe za nizko plačo; glavno jim je. da dobe hrano. Med njimi so tuđi vseučhibčne slušateljice, ki so odkri-to povedale, da so prišle na vojno hrano v Budimpešto, da tako ostane doma njihovim več hrane.
*    StirI  mesece  ie^e,    ker   ni hotel prodati kromplrjs. »Strasrbur-ger Post« poroča. da so v kraju Lem-berg v okrožju   Saargcmund   prijeli ne!;ega kmeta, ki se je branil prodati neki ženi krempirja, dasi ga je imel v izobilju; postavili so kmeta   pred sodnijo, katem ga je obsoJiia na šti*; mesece jeje. Tuđi kje drujrje bi bilo treba ekseir.plaričnih   kazni za one, ki nočejo na dan z blagom, dasi ga imajo ćovolj.
*   Mirovna   ponudba   na   fronti. Z ruskega boji^ča poročajo vojni čo-p;sniki:   Sosedne fronte so   se   med seboj obveščale o raznih važnih do-godkih, po več:ni o takih, ki nasprot-ni strani nišo bile všeč.    Ob čitanju tak'h vesti se je na eni strani vriskalo, na drugi klelo. Ko je prišlo do mirovne ponudbe, so naši vojaki napisali  to vest na    r'oščo In    jo iznad okopov  pokazali  Rusom. To je bila prva vest, ki je razveselila obe strani. Nr'ši in rvski vojaki so navdušeno klicali »HurS!«
*   Ukradena nakazlla ra Žlvfla. Zadnji čas Je bilo v raznih budimpeštanskih  uradih  za  živila  ukradenih vse polno nakazil na kruh, na moko, na sladkor itd. Taka nakazila se dajo namreč dobro  prodati, oziroma tuđi Hoko, dobijeno na taka nakazila. Tatovi so ćelo vlomili v urad za naka-7ila in odnesli polno teh nakazil.   V drugem uradu, Či^ar predstojnica Je neka učiteljica, je predrzen tat kar z miže itkradel 300 nakazil na moko, a učiteljica je tatu pri'ela in ga ni iz-pustila. dokler ni prišla policija.
*   V Berlinu  ne  poznato  $a'-  z
onimi, ki krsijo odredbe glede živll. Neki restavrater je dajal v petek svojim gostom mesa. kolikor so £a hoteli, dasi so mesne jedi ta dan pre-povedane. in tuđi za predpisane znamke se ni brsal. Prefskava je dognala, da je mnf. nakunil veMke množine mesa iz tajnih klavnic. Ker Je tako kršil odredbe g^ede zivil in škodoval enakornfmi razdelitvi mesa, so ga aretirali in irročili državne-mu pravdništvu. Restavrant so mu seveda tuđi zaprli.
U(j?iatcl] !n odgovorni urednik:
Vafentin  Kopitar. LftStfitnt fn t!9k »Narodne ti'kame«.
Pri bolečinih vsled prehlajenla, ranitve itd. uporabimo naj Fcllerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elza - fluid«. Od mnogo zdravnlkov priporočen. Stoti-soč zahvalnih pišem. Predvojne cenc. \Z stekJenic poš!je franko za samo 6 kron lekarnar E. V. FeHer, StuMca, Elza trg 5t. 238 (Hrvatsko). — »Eiza-kroglice« 6 ^katljic 4 K 40 vin.   (eb)
IPi?oci«jlolI*r*i
mrStne stroke t dobri'ni  itnrič rn)\  iell
Sisali«, — Cenj. ponudbe pod rProia«ftlka/
63f** na up.av. »S ov   Narodac    634
Dcaer igralec
k!m»:?ia ta ©Ifev «• ižč«, ki bi rodil na dom   r-fduCeva:   rn   d>  goseo          °i*rr.ene
ponudbe   rod   f, liolirl   >graiee 633"   na
u  ravmStvo »Sio-.cn^kcga  Naroda«.    633
Iitt ie   -
bo!j§o močt reSfo or^krojenia in pimerjan u.
Nastop in plač* po dogovoru.       632
Naslov ^ove uoravništvo  »Slovtn. Naroda«.
i:  KnjigovoDkinja   ::
«am, sti ina moć. Tse>trar»«l;o izve*bana, f§č«  8-9Ž99    P-.-«udue  n-   U">r. »S1 ■»?.
Nar a*« duo „EnfiTOTOd ln]m/6L611.
616
^U«te!l!šo~
i obtma ifpitoma, uspcsobijrno ca pou^fvan:« ^ s<>vra«krm in nerskem jeit'ku, ipr9^1SE0 obitHj na de*Hi. — Crnim*' nu i:*r r^i « • la^ ivrlijo »nosati nori MM. S. B /570" na u^raT* »Slow. Nareda« trr se n»i pristavijo zattrvr nhčr pri popolni o-^krbi ▼ h.*\
^——   SoraJ "« se   ———
k' bi opravljal tuđi ro'iskt deli, i hrano tli bre* hrane, nas'on takoj. P'^ča po dogovoru. — ■»▼notara as  tpreme htimcmf
ki   se   razume    ns   vrtnirstvo,   nastop   tikoj.
piača  po  d^jrovoru.  K e  nove   upravni^tvo »Slovenskega Naroda».              63?
Kupim   fo   rabljeno,   vendar dobro ottranjBno       645
(„Hobelbank4')    tuđi    dobro obranjeno mlrarsko orodje
August Agnola9
Ljubljana, Ounajska cesta 11.
Pouscnne slihe
do naravne velileosti,   kaknr tuđi
oljaste p-rtrd« na platno
i«Fr?uie arnetr»'4Wo po vsaki  ioto-qrafti                     185
Davar a Bo^tels
prvi fotografski in poyf Cevalni zitod t ffntfoif?, Xc!oSwr$ka nt. 34 a.
•r« pcMbutfa »bvMfn«.
Mtstnf pogreb«* mn4 t Ljubl|«»l.
S potrtim src m naznanfamo vsem sorodnikom, pi»"jateijem in znancem, da je naša ^krenoijubijena mat;, oziroma stara mati. sestra, svakinja in teta, gospa
Kntcrlvfl IrKI^ ni. aies?
c kr. sodnega sluge vdova in ft?^a posestnlca
đanes ob 11. uri ponoći, po daljšem hitanju v 85 letu starosti mirno v Gorpodu za*~a'a.
Pogreb drage rajnice bo v sohoto de 24. sve'a^a ni7 ob 4. uri pop. \t M5e Žalosti na Sv. Pttra ce-ti i4  6 J, na po\or. 'i če k Sv. K ižu.
Sv. rraSe zadušnice 5e bodo darova!* v lupni cerkvt Sv. Petra.
V LJUBLJANI, d.ie 72. svezana 1917.
Žaiii'OČ! ost»?L
Kdfboll sasfmhr la najbolfil tlov. Dutpovaa! teialk 101
J*BQ B NSJKJS1 %kŠ LIK Ej
kl pflohčuiejo vuk teden aaoff« bs«Im1vUi all% S tollM fn e drugih va'^nii aktia'nh domačih in tujih dogodlciti, ter oW1o lanimlvega čtiva: pesmi, povesti, |ak» sa«loalvv l«p O1«ktlvskl roman, poučne Članke n Crtice iz gospodinjatva, zdravstva, vr^ojeslovj«, tehnike in »ploh vseh strok polfudnega znanstva.                                                                               118
„TEDENSKE SLIKE" to nepolitičen in nestrankankl flustrovm tednlk, M je potvečen le ubavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" M naj Imela naroCeim vsaka rodbina, vsaka jjostifna, kavama, bilv-nlca. vsako druStvo itd. Z«htevajte„ TEDENSKE SLIKE* pov«od In pridobivajte naro^nikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3- pol leta K ft.- in ćelo leto K 12'—. Niročniki dobe kot ■afffaKt slike Prdterna, Jurčiča, OregorCiča in AJkerca ter tuđi lepc aanimivc knjige.   Naročite s    „TEDENSKE SLIKE*4 takoj!
PoJlj te nara t\oj naslov la poiljeaso Vam 1 Stevilko „TEDENSKE SLIKE" brezptačno in
motate pmte - ogled.                       torm^iStvt lista „TEDENSKE SLIKE"
■.■^^B^^^M^B^a^^h     9^^^^Ba^Ba^Aa^^^^i^^^^AWaM    ^BftAaft^    fl^A 'ff
liče se boljil
miznrshi pomočniK
ki bi bil sposobea drlavn co samos^oino voditi — Naslov povc upravo, »Slov. N*rod3«.                                                 5©Q
fc55      S«p!*O KO vsateovrstni     "^S
šivafrsi, pisalni in diugi stroj?,
tndi   te  rabMeni.  ter   kau£uk  sa dvokefesa   I n   galanterilsko biago, F.   B^TiCt,   L!ubS]anaf Stari trg itev. 28.        562 I
TJcenec
a     primerm     Solsko     izobrazbo,     SS
s?rs!ias tth^l-          617
Drog:riia ^.iton Kane, £jabljana.
Prazne vreće
vseh vrst in v vsalci množini   knpals vedno ter plačuje naidraije
----—     trgovska tvrdka     «==■
J. Kušian, Kranj, Gorenjsko.
3729
E 253 16/21                                                                                                     629
Na predlog zahtevajoče stranke „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice* v Ljubljani se vrši na podstavi s tem odobrenih dražbenih pogojev na licu mesta   dražba   zavezani   stranki   3u1sl!a   Smoift,   gnjSča^u   na   Orabna
lastnih nepremičnin vi št. 1041 deželne deske Kranjsk-, vi. št. 124 kat. obč. Gotnavas, vi. št. 543 kat. obč. Smolinjavas ter vi. št. 51 in 444 kat. obč. Hrušica in sicer v naslednjih skupinah:
I. Đaa 3. aprila 1917, ob 3. vfI Tjrađpolada« aa Cli-abnai
K nepremičnini vi. št. 1041 deželne deske Kranjske spadajočih ležišč, nahajajočih se v daveni občin! Kandija:
1). Graiske niše na Grabnu 1 gospodarskim! poslopji stavb. pare. št. 85/1, 85 2, 89'2, 262 in 3S3, sadnega vrta in parka (55 arov) pare. št. 214 3, 215 in 216 niiv (29 ha 27ar), pare. št. 211, 217/1, 220/1 220/3 in 226, travnikov in pašnikov (3 ha 62 ar), pare. št. 212, 214/1 (false 814/1), 214 2, 219,220% 225 in 228 £ozdov (49 ha 91 ar), pare. št. 213, 221 1, 221 3, 230, 231, 232/1, 234, 235, 246/1, in 250, ter potov pare. št. 217/2, in 221/3.
Cenilna vrednost teh nčpremičnin znaša 138.104 K 92 h. Semkaj spađajo tuđi ie pritikline, obstoječc iz raznega g^ospodarskega in poljskega orodja v ce-nilni vredn. 1.147 K ter NovomeŠki in Zaloški ribolov v cenilni vredn. 5.150 K-—
Vse to je tedaj skupno cenjeno na 144.401 K 92 h, najmanjši ponudek pa znaša 96.267 K 95 h.
2). Dovozne poti k opekarni v Žabjivasi pare. št. 249/5. Cenilna vrednost znaša 1350 K, najmanjši ponudek pa 900 K.
3). Vrta z koruzrijakom (4 ar 29 m1), pare. št. 282 (vfiva Ivan Ksstelic iz Žabjevasi).
Cenilna vrednost znaša 135 K 80 h, naimaajli ponudek pt 90 K  54   h.
4). Travnika (2 ara) oarc. št. 279/2 (vživa Ant. Srebrnjak iz Gor. Suhadola). Cenilna vrednost znaša 20 K 10 h, najmanjši ponudek pa 13 K 40 h.
5). Pota pare. št. 290 2 (uporabliajo ga stanovalci iz Žabjevasi). Cenilna vrednost znaš* 20 K, najmanjši  ponudek pa 13 K 34 h.
6). Pota med Grmom in Žabjovasio pare. št. 322.— Cenilna vrednost znaša 21 K 73  h, najman'ši  ponudek pa 14 K 49 h.
7). Solastninske pravice do polov. vlož. št 66 kat. obč. Kandija, obstoječega iz poliske poti pare. št. 101/1 (glede druge polovice solastnina združena z Vidu Bruiarju lastnim vložkom št. 55 ad Kandija. Cenilna vrednost znaša 13 K 67 h, najmanjši ponudek pa 9 K 12  h.
IL Daš 3. aprila 1817, ob 3. uri popola:?« aa Traiah pri
Ž^bJlvasL
1). Nepremičnine vi. št. 543 kat. obi Smolinjavas, obstoječe iz gozdnih parcel št. 2176/1 in 2177 (19 ha 56 ar). Cenilna vrednost znaša 31.292 K, najmanjši  ponudek pa 20.861  K 34 h.—
2). K nepremičnini vi. št. 124 kat. obč. Gotnavas spadajočih gozdnih pare* št. 309/1, 311 in 312 (26 ha 54 ari Cenilna vrednost znaša 49.8 *6 K 44 h, najmanjši ponudek pa 33.230 K 96 h.—
III. Dno 4. aprila  19^7, o!i 8* ^rl dop^alao nad Q$:ao¥as|o.
K neprepremičnini vi. št.  124 kat. obč. Gotnavas spadajočih ležišč: 1). Poljske poti pare. št. 455/1 (uporabljajo  jo  stanovalci   i>  Gotnevasi). Cenilna vrednost znaša 16 K 29 h, najmanjši ponudek pa  10 K 35 h.
2). Niive pare. Št 45'2 6 (31 arov; vživa to njivo J. Škoda iz Gotnevasi).-— Cenilna vrednost znaša 372 K, najmanjli  ponudek pa 248 K. —
IV. Dae 4. aprila 1317 ob 12- ari opolalae sa 3rnžJlols
IV a). Nepremičnine vL št. 51 kat. obč. Hnišica, obstoječe iz fctše s kletjo in hlevom stavb. pare. št. 37 2, vinograda (1 ha 25 a), pare. št. 519/1 ter travnikov in Dašnikov (31 ar) pare. št. 517, 518, 519/1 in 520. — Cenilna vrednost 9.692 K 21 h.
Semkai spadajo tuđi pritikline, kakor posoda, preša itd. v cenilni vred-nosti    776 K.
Skupna ceniina vrednost znaša tedaj 10.46S K. 21 h najmtnjši ponudek pa 6. 978 K 81  h.
b). K nepremičnini vi. St. 1041 deželne deske Kranjske spadajočih ležišč, ki se nahaiajo v davčni občini Krunica, in sicer vinograda (53 ar 62 m1) pare. št. 510 ter travnika, pašnika in koloseka (1 ha 22 ar), pare. St 508, 509 in 511.
Cenilna vrednost znaša 3.235 K 57 ht najnianjši ponudek pa 2.167K05h.
2). Nepremičnine vi. št. 444 kat. obč. Hrušica, obstoječe iz opuštenih vino^radov (86 a 53 m1), pare. št. 256 in 316 ter pašnika (2 ar 86 m2) pare. št.  249.
Cenilna vrednost znaša 640 K 09 h, najmanjši   ponudek pa 426 K 73 h.
V. Dao S aprila 1917 ob 1 ari popoiadaa v Raiaem:
K nepremičnini vi. št. 1041 deželne deske Kranjske spadajoče gozdne parcele št. 4093 44 kat. obč. Dobindol (12 ha 74 a *.O m*). Cenilna vrednost znaša 5. 697 K 60 li', najmanjši ponudek pa 3.7S8 K 40 h.
VL Dao 6. aprila 1917 ob 11. nrl đopolnđne pri tea sožlšžo,
▼ ioJ?! it. 22.
Sedaj se bodo vsa zemljišča izklieala šc enkrat skupno kot celota, da se t tem doseže mogoče večji najnižji ponudek, kakor se je dosegel po podrobni proda;i. Prejšni najboljši ponudniki ostanejo na svoje ponudbe vezani do končnega domika.
Skupna cenilna vrednost znaš* 247.531 K 42 h,  najmanjši  ponudek pi
165.020 K 95 h.
Pod zgoraj navedenimi najmanjšimi ponudki se ne bode prodajalo ni*
česar.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni-izpisek, hipotekarni izpisek, izpiske iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d. smejo tišti, ki žele kupiti, pregledati pri spređaj oznanjenem sodnem oddelku med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem mroku pred začetkom dražbe, sicer bi se na škodo dobrove-dnemu zdražitcl>u ne mogle več uvcljavljati glede nepremičnine same. O na-daljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega pos*topanja, samo z nabitkom pri so^iŠču tedaj kadar niti ne stanujejo v okolišu spredaj imenovanega sodišča, niti ne imenujejo temu »odišču v *o-dnem  kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe*
C. kr. okrajna sodnija v Rudoifovem, odd. IV.,
dne 12. Ubruaija 1917.