KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni gospod ! tako tožak, da se je naposled začel potap Sestavila sem spis, ki je gospodični 'Jati. Zbral je vse svoje moči ter se začel v učiteljici jako ugajal. Zato ga pošiljam Vam, vodi slačiti. Bluzo je hitro potegnil s sebe, ako bi ga hoteli priobčiti v ,,Zvončku", ker ko Pa ie llutel sleči Iilače, so se mu te ga bodo morebiti tudi drugi otroci radi brali. zaplctle mcd nogc, tako da m mogcl prav S spoštovanjem nič plavati. Deset ur je bil v vodi. Prej je Yaga še vcdno rnislil, da si sleče težko obleko , in bo lahko plaval na breg. Tolažil sc je še Evlaiiia Vastičcva • z misliJo, da umre za domovino. V veliko nčenki V razredav Hrastniku veselje pa je zaSledal v dal'avi ladJ°- Hitro Odrovor- Hrastniku gj ^^ ^.^ .^ ^^ ^ ^ ^. ^,. ' ijnha Fulaliia' Ljudie na ladji Sa "gledajo in gredo takoj LjiiDa Lvianja . s čolnom na pomoč Ko pride stric na ladjo Usttezam Tvoii želji in objavljam Tvo) takoj omedli. Ko pa ?o mu dali piti ruma, zanitnivi spis, ki ga gotovo vsi kotičkarji z se ZOpet zavc. veseljem prebero. Spis se glasi: Obisk mojega strica. V ponedcljek sem bila jako vesela, ker Velcccnjeni gospod Doropoljski! je prišel moj stric na dopust. Bil je, odkar Že dolgo časa sem naročena na Vaš se je začela vojna, na morju. Pripovedoval ^Zvonček". Vselej, ko dobim novo številko, je, kako so se tepli z Italijani, ki so naj- prečitam z veseljem njeno vsebino. Poseb- večkrat zbežali, ko so videli, da se je poto- no mepa zanima Vaš kotiček.^ZatoJsi želitn pila kaka italijanska ladja. Najbolj me je pa tudi j.iz pridružiti kotičkarjem in* prosim, zanimalo, ko je pripovedoval, da so Italijani uvrstite tudi moje vrstice v svoj kotiček. potopili njih ladjo in kako so si komaj re- Z odličnim spoštovanjem šiii življenje. Rekel je, da je nekega popol- vdana dneva napadlo več italijanskih ladij njih Frania Fischeri e va ladjo. Seveda - enai ladja se ne morc proti MaSun pri Knežaki/na Notranjskem. vecini dolgo ustavljati. Pa vendar bi bih se _ naši premagali Italijane, ko ne bi ladja dobila udgovor. luknje. Zato se je začela potapljati. Hitro so L)uba rranja. spustili vse rešilne čolne v morje, in hipoma Veseli me Tvoja izpoved, da si že dol- so bili vsi ljudje v čolnih. Ker je pa bilo po go naročnica našemu listu. Res je moj ko- nesreči ravno v tistem čolnu, ki je bil v tiček zanimiv, saj beremo v njem pisemca njem tnoj stric, preveč ljudi, se je ta zaradi od povsod, koder govore in pišejo naš mili preobilne teže začel potapljati. Ljudje in slovenski jezik. VeseliCme, da sem dobil s mornarji, ki so znali plavati, so hitro po- Teboj eno sotrudnico več, zato prav rad uvr- skakali v vodo in plavali proti kopni zemlji, ščam Tvoje pismo v svoj kotiček. Le več- kolikor mogoče hitro. Ljudje pa, ki niso krat se oglasi! znali plavati, so grozno vpili na pomoč. Ne- * kateri so se pa kar priieli kakega mornarja . ,. . ., za pas, ker so mislili, da jih bo mornar CenJem SosPod Ooropoljski! pripeljal s svojim plavanjem na suho. A Danes Vam pišem prvič. Dovolite, dragi čestokrat sta se oba potopila. Moj stric pa gospod, da sc Vam predstavim kot učenec je mislil na lastno življenje, za koga dru- III. razreda II. oddeleka. V jeseni izpolnim gega se ni zmenil nič. Zato je plaval daleč svoje 13. leto. nZvonček" dobivara od g. stran, kerseje bal, da bi se ga kdo ne pri- nadučitelja Franca Zopfa, saj je V>im menda jel, a po nesreči je zaplaval preveč v morje znan. Jako me zanima ,,Zvonček", posebno in tako izgrešil pot. Njegova obleka iz kav- pa njega kotiček, tudi v šoli čitamo razne čuga se je od vode napela, in stric je postal spise. Najbolj me veseli prirodoslovjc, priro- 71 dopis in telovadba. Nekaj setn Vam se hotel Pomladni pevci. pisati: tudi kunce imam. _ . ... Jako bi me veselilo, ko bi me hotcli po- Tf.m v gozdu tlhem tisniti med svoje kotičkarje. Ptlc.Ke poJO> . ,,«..,, svoje pesemce krasne Vas vdani Vam žvrgolijo sladko. Franc Stres, _ .,,, ,,, ,, . ¦ r. ¦ i ¦ Tam na grmicku ucenec III. raEr. II. odd. v Pnstavi. slavec žvrgoli Odgovor •. malemu ptičku Ljubi Franc! ne manjka jedi. Tudi Tebe sem potisnil med kotičkarje. Lastovice krasne Družba je velika; ne bo Ti dolgčas. Gosp. z juga prilete, nadučitelja poznara in kakor sodim po Tvoji vesele so, da laliko lični pisavi, ga poznaš tudi Ti prav dobro z pod streho mirno spe. najboljše strani. Gotovo Ti je tudi on vcepil veselje do velike prirode, ki se v njej zrcali Odgovor: vsemogočnost božja. Koga ne veseli nauk o I -.^ svet07ar i prirodi! Saj smo vsi člani božanstveneprirode. ¦-...-• T . ' i . Vsak mora vršiti svoj posel, pa se gibanje v . Pnobcujem Tvojo povest .n pesemco naši družbi kakor v prirodi ne ustavi nikoli, *« sem ,uverJen' df ,b°do vsi Zvončkovi- in vsakdo doseza svojo srečo po svoji spo- ^ralci imel; z njima tohko veselja ,n zabave sobnosti, po svojem delu. - Tudl .Zvonček" kakor sem lu lmel Jaz' Le se večkrat se °šlasl! leto za letom opisuje prirodo, našo veliko * skupno mater. Tu dobi vsakdo dovolj zabave Velecenieni gospod Doropoljski! in hvaležnega dela. * Danes Vam ^prvič pišem. Stara bom . kmalu osem let. Že lani sem Vam poizkušala Velecenjeni gospod Doropoljski! pjsati; pa sem bila še premajhna. Hodila sem Zopet sem se Vam namenil pisati. Zdaj Se v I. razred. Imam raajhno sestrico Vero, hodim zopet v šolo. Pošiljam Vam povestico, ki kaj rada brska po .Zvončku" in gleda ki sem Vam jo obljubil in Vas prosim, da lepe slike. Stara še ni štiri leta. Imam jo priobčite v .Zvončku". Ko sem v tretji večjega bratca Milana, ki hodi tudi z menoj številki bral odgovor in bratovo povest, sem v II. razred v II. oddelek. Prav rada berem bil jako vesel. Vaš kotiček. Prosim, da rni odgovorite ! I.epe pozdrave od Vašega Učiteljeva sem. Svetozara 11 e š i č a, LeP° Vas Po^dravlja učenca 4. razr. v Ljubljani. Mara Klemenčičeva, Mladi muzikant. učenka II. raz. I. odd. pri Sv. Trojlci v Sl. g. Mali Lukec je večkrat za god dobil kako Odgovor: piščalko. Piskal je na njo, da se je slišalo ,. , M . daleč naokrog. Nekdaj pa je začela njegova L)UDa mara' starejša sestra Božena svirati na neki večji nOi sedaj imaš že lepo pisavo, zato inštrument. ^To je pa kakor kakšna napilmjena upam (ja se bo§ večkrat oglasila. In Tvoj žaba," si je mislil Lukec, .sarno ne vem, bratec Milan — ali nima nič veselja 60 pi- zakaj lma te stiri debele niti po trcbuhu ?" sanja ¦> Sestrica Vera pa naj le pridno gleda Instrument so bile gosli. — Ko nekega dne Zvončkove" slike! Kadar doraste, se spri- ni bilo Božene doma, si je mislil Lukec: jazni jn seznani s črkami ter se gotovo pri- ,Danes napnem pa jaz to žabo, bom videl, druži ^Zvončkovim' zvestim bralkam. Srčne ce mi bo regljala." In vzel je gosli ter sedel pozc|rave vsem trem ! sredi sobe na tla. Dobro, da je ležala ravno tam palčica za obroc; vzel jo je in začel dregati po strunah : nSaj Božena tudi s pa- ^L^^^^^^^^^^^^^ lico ščegeta žnbo po trebuhu." Zdaj se mu ~'vli^f*jW2liO^'"'^ šele zazdi, da glasovi niso prav nič lepi.