LETO XLV, ŠT. 36 PTUJ, 10. SEPTEMBRA 1992 CENA 45 TOLARJEV Izzvenele so vlže 23. festivala domače zabavne glasbe Ptuj '92 Tri dni je Ptuj živel z domačo zabavno glasbo. Večer za večerom je domače občinstvo prihajalo v dvorano SSC, bodri- lo nastopajoče s ploskanjem in nestrpno čakalo, kdo bo prejel zlatega, srebrnega ali bronastega orfejčka. Žalostni so bili, če niso bili med tistimi "naj" tudi njihovi ljubljenčki, zaradi ka- terih iz leta v leto prihajajo na prireditev. Prijetna na oko je bila tu letošnja scena, ki jo je "zagrešil" Branko Zupanič. y'j^ KadrovškiSi štipendij manj Za šoisko leto, ki se je prav- kar pričelo, so organizacije v Podravju razpisale le 155 ka- drovskih štipendij ali 47,5 od- stotka manj kot v lanskem šol- skem letu. Kljub temu da šte- vilo kadrovskih štipendij upa- da, pa je skoraj neverjeten po- datek, ki ga je objavil Repu- bliški zavod za zaposlovanje — območna enota Matibor, da je v šolskem letu 1991/92 ostalo 29 kadrovskih štipendij nepodeljenih. Enajst ali 38 od- stotkov izmed teh jih je bilo razpisanih za visokošolski štu- dij in prav toliko tudi za sred- nje šole. Za višješolski študij so ostale nepodeljene štiri šti- pendije in za poklicne šole tri. Po podatkih za prvo polletje v občini Lenart za to šolsko leto niso razpisali nobene ka- drovske štipendije, v občini Ormož štiri, v občini Sloven- ska Bistrica štirinajst in v ptujski občini dvaindvajset. NaV Ipvrmški farovž "s jmmiajeno streho Farani župnije sv. Lovrenca na Dravskem polju so bili pri deliM složni in urni. Foto: M. Ozmec Najstarejši Lovrenčani ne pomnijo zadnjega pokrivanja farnega župnišča svojega vaške- ga patrona sv. Lovrenca. Kot je povedal sedanji župnik Karel Pavlic, naj bi župnijsko kolarni- co z gospodarskim poslopjem prekrili leta 1900, kar se vidi tudi iz datuma na strešnikih z žigom Dunaja ter tudi iz župnij- ske kronike. Ker je bilo delno dotrajano tudi leseno ostrešje z latami, so se prejšnji konec ted- na, 5. in 6. septembra, farani odločili za obnovo. To so storili kar se da složno in urno. Jugovzhodni del gospo- darskega poslopja župnišča so prekrili farani Apač, zahodni del pa skupaj Lovrenčani ter fa- rani Zupečje vasi in Pleterij. Vreme so za taLšo delo imeli ravno pravšnje. Ni bilo pre- vroče, pa tudi mokro ne. Zani- mivo pa je, da so precejšen del lesenega ostrešja sicer nadome- stili z novim, strešnike pa so le očistili in vrnili na staro mesto, saj so še vedno trdi, kot novi. Ker pa sedaj župnišče seveda nima živine, ne potrebuje go- spodarskega poslopja, zato bo- do v tem delu uredili nove ve- roučne učilnice, garaže ter dru- ge koristne župnijske prostore. om Gospodarski del vlade pride v Ptuj 14. oziroma 10. septembra bo Ptuj obiskal gospodarski del republiške vlade. Vodil ga bo podpredsednik mag. Herman Ri- gelnik. Pogovori bodo potekali v dveh delih. V prvem se bodo / republiškimi ministri pogovarjali člani [itujskega izvršnega sveta in predsedniki političnih strank. Predstavili jim bodo občinske razvojne usmeritve in nekatere predloge za rešitve le/avnih gospodarskih razmer, ki so skupni večini podjetij. V l^^cem delu srečanja pa se bodo predstavniki vlade sestali s JSram^konomskega sveta oziroma direktorji. Ptujčanom naj bi |)ovecMli, kako se bo republika vključila v razreševanje občin- ?skih gospodarskih težav. Foto: Mitja Langerholc V ptujski občini podatke o škodi še zbirajo Suša jc močno prizadela tudi ptujsko občino. Po dosedanjih podatkih naj bi znašala nekaj nad mili- jardo šeststo milijonov to- larjev. Kot je povedal se- kretar za kmetijstvo FRANC BEZJAK, bodo po- datke o škodi v krajevnih skupnostih ptujske ob- čine zbirali do 13. sep- tembra. Seznami o škodi bodo osnova za odpis davkov in prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Za sanacijo razmer po suši naj bi ptuj- ska občina dobila iz repu- bliških blagovnih rezerv 506 ton koruze, to pa ne bo zadoščalo za ohranitev vseh glav živine. Prizade- vali si bodo za čim pra- vičnejšo delitev pomoči. Izvršni svet je odprl tiidi poseben žiroračun za zbi- ranje denarja, ki V)i ga raz- delili socialno najbolj priazdetim zaradi suše. Ob čane in podjetja pozi- vajo, da pomagajo s soli- darnostnimi prispevki. Številka žiro računa je: 52400 630-10009. mG Na natečaju tri ptujska podjetja v začetku tedna je potekel rok za oddajo vlog za sodelovanje na republiškem natečaju za prestrukturiranje podjetij. Danica Gajzer, sekretarka Sekretariata za gospodarstvo občine Ptuj, je povedala, da so se za sodelo vanje odločila tri ptujska podjetja, ki pa ne želijo biti imenovana. Prvotno so to namera vala storiti štiri. Mg Protibolečinska ambulanta v Ptuju v prostorih bivše uprave Zdravstvenega centra Ptuj deluje od junija letos protibolečinska ambulanta. Vodi jo dr. Majda Milovanovič—Sar- man, specialistka anesteziologije. V njej zdravijo bolnike z akutno ali kronično bolečino in tudi tiste, pri katerih je bila za lajšanje bolečin uporabljena ie kakšna medikamentozna ali operativna terapija. V protiholečinski ambulanti zdravijo in lahko lajšajo predvsem bo- lečine v področju lokomotornega aparata, različne nevralgije, glavobole, bolečine pri rakavih bolnikih in drugo, težave z.aradi alergičnih reakcij na področju dihal ali kože. zdravijo pa tudi akne. Pričakujejo tudi kakšno mamico z otrokom, ki ima težave z močenjem postelje. Pri zdravljenju uporabljajo predvsem akupunkturo in elektroakupuntu- ro, izkoriščajo pa tudi prednosti, kijih nudi najsodobnejši laserski stimu- lator. Laserski žarki učinkujejo enako kot igle, vendar Je t. i. NEBOLEČA akupunktura pravo olajšanje za tiste, ki ne prenesejo bolečin zaradi vbo- da tankih iglic. V protiholečinski ambulanti upoštevajo star pregovor, ki pravi: "Prvo Je ne škodovati, nato pomagati, če Je mogoče. " Protibolečinska ambulanta Je zaenkrat odprta vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 12. do 15. ure, bolniki pa prihajajo z napotnico splošnega zdravnika ali zdravnika specialista. ATLETIKA i; Lepa bera medalj Atletski klub TAM Maribor jc na atletskeii] stadionu na Poljanah organiziral absolutno mladinsko prvenstvo Slovenije. Udeležba je bila številna, saj se ga je udeležilo okrog 250 mladih atletov iz vseh klubov iz Slovenije. Med njimi so bili tudi mladi iz Atletskega kluba Ptuj in dosegli vidne uvrstitve. Po medaljah so bili na razpredelnici pri samem vrhu, saj so jih osvojili kar enajst: 2 zlati, 3 srebrne in 6 bronastih. Tekmovanje je oba dneva oviral močan veter, ki je tekmovalcem pihal v prsi, tako da so bili rezultati v sprinlerskih pa- nogah nekoliko slabši. Rezultati ptujskih atletov: Mladinci: daljava: 3. Kokot 658 cm. 8. Petrovič 582 cm; palica: 3. Esih 250 cm; krogla: 8. Lenart 10.8 cm; 1500 m: 4. Prelog 4:12,7; 400 m: 2. Jerenko 50,52, 6. Krajnc 51,08, 9. Pralija 52,58; 4 x 100 m: 3. Ptuj 45,50; troskok 3. Kokot 13,35 m; vi.šina 4. Petrovič 185 cm; kladivo 5. Lenart 30,64 m; 200 m 2. Jerenko 22,79, 4. Krajnc 24,00; 800 m 5. Prelog 2:01,00; 4 x 400 m 1. Ptuj 3:29.09. Mladinke: 100 m 1. Rozman 12,72, 16. Žnidarič 14,90; 400 m 3. Kotar 58,90; kopje 4. Šega 40,04 m; 200 m 4. Ro/man 26^27; 800 m 2. Kotar 2:19,04; disk 3. Sega 34,36 m. Med tednom je bil v Kranju član- ski atletski miting, katerega se je udeležil tudi član atletskega kluba Ptuj Dejan Doki, ki je tekmoval v metu krogle. Kroglo je sunil 13,22, ter s to daljavo osvojil prvo mesto. I. Z. TENIS Kreutz med osmimi a odprtem prvenstvu Celja ■cev do 16 let sta nastopila Lovro Cvetko in Boštjan K . Jtz iz TK Ptuj. Kreutz se je uvrstil v osmino finala, kjer je izgubil s kasnejšim zmagoval- cem Martinčevičem. Do konca sta še dva turnirja, eden tudi v Ptuju, Kreutz pa je trenutno med najboljšimi osmimi igralci v konkurenci 58 mladincev. l.k. Boštjan Kreutz Teden športa SOBOTA, 12. SEPTEMBRA ob 9.30 kolesarjenje — vsi na kolo pred mestno hišo Smer: Ptuj — Nova vas — Ja- nežovci — Genca — Lcvanjci — Velovlek — Pacinje — Podvinci — gostišče "Pri Kralju". ob 15. uri jahanje — tumiški grad, prikaz šole jaha-nja, možnost rekreativnega jahanja ob 16. uri karting — karto- drom Hajdoše, predstavitev, mož- nost vožnje s karti ob 18. uri Judo — športna dvorana Center — 1. državno li- ga — derbi Drava—Gorišnica 2 — DOMA IN PO SVETU 10. SEPTEMBER 1992 TEDNIK Poziv ptujskim potrošnilcom in trgovcem v zadnjem času je ptujsko javnost presenetilo dogajanje na ptujski tržnici. Sistematično urejanje razmer na njej se je začelo že junija 1992, ko so pri- stojni organi v sodelovanju s carino Republike Slovenije pričeli pregon vseh prodajalcev, ki so prodajali blago brez doka- zil o izvoru blaga in brez ustreznih dovoljenj. Pri takš- nem blagu je šlo za navadno ti- hotapljenje, ki s trgovino in trgovskimi običaji ni imelo ni- kakršne zveze. Do takšnega stanja, ki je obstajalo na ptujski tržnici dalj časa, je prišlo predv- sem zaradi ravnanja upravljalca tržnice, ki je samo zaračunaval tržnino, ni pa spoštoval odloka občine Ptuj o. tem, kdo in kaj lahko prodaja na ptujski tržnici. Tako so na tržnici prodajali tujci brez ustreznih delovnih in drugih dovoljenj, vladala sta tržna anarhija in kaos, oškodo- vani pa so bili vsi potrošniki, pa tudi sama država Slovenija, saj prodajalcem ni bil zaračunan ni- ti davek od obrti niti prometni davek. Tako je za državo Slove- nijo nastala velika škoda. Pro- dajalci na tržnici so zaradi tega, ker niso plačevali nobenih daja- tev, prodajali blago za nižje ce- ne, in to blago, ki ga je bilo mo- goče kupiti tudi v vseh trgovi- nah, vendar je bilo na tržnici cenejše zaradi tega, ker so pro- dajalci na tržnici goljufali državo s tem, da jim niso bile odmerjene nikakršne dajatve. Glede na to da je šlo za izdel- ke, ki jih je mogoče kupiti v vseh trgovinah, z ustvarjanjem reda na tržnici ni storjena ni- kakršna gospodarska škoda, preskrba pa zaradi izostanka teh izdelkov ni sedaj nič motena. DEMOKRATSKA STRAN- KA izreka za do sedaj opravlje- no delo na ptujski tr/nici vso podporo inšpekcijskim službam SO Ptuj, hkrati pa izreka kritiko upravljalcu tržnice — Komu- nalnemu podjetju Ptuj ter pozi- va Izvršni svet SO Ptuj, da kot pristojni organ razmisli o odgo- vornosti upravljalca in o more- bitnem novem upravljalcu. Da pa razmere na ptujski trž- nici še zdaleč niso urejene, doka- zujejo prodajalci sadja. Ti namreč prodajajo sadje in zele-njavo, ki je sicer ustrezne kvalitete, ni pa doma pridelano in gre torej v tem primeni za navadno preprodajo. Zaradi monopolnega položaja in nezainteresirano.sti drugih ptuj- skih tr-govcev povzorčajo motnje v preskrbi, slabo ponudbo, predv- sem pa nerazumljivo vi.soke cene. DEMOKRATI smo preverjali cene sadja in zelenjave na tržni- ci v Ljubljani in tržnici v Ptuju: Iz navedenega je razvidno, da ptujski prodajalci sadja in zelenjave močno izkoriščajo svoj monopolni položaj ter je njihovo ravnanje glede na to, da večino sadja nabavijo v Hladilnici Lenart, najmanj oderušlvo, če ne kaj več. DEMOKRATI se zavzema mo za to, da tudi prodajalci sadja in zelenjave na Ptuju prodajajo na trgovinski način, in sicer zato, da evidentirajo promet in predvsem izdajajo račune. Od ptujskih trgovcev, tako družbenih kot zasebnih, pa DEMOKRATI pričakujemo več podjetnosti in odločnosti, saj menimo, da bi lahko s konkurenco, ki bi jo ponudili sedanjim monopolistom, tudi oni sami prispevali k znižanju cen, na ta način preprečili odi- ranje ptujskih potrošnikov, pa tudi sami bi nekaj zaslužili. Menimo, da Ptujčani niso toliko bogatejši od Lju- bljančanov, da lahko podpira- mo prekup-čevanje, oderuštvo in monopol. lO Demokratske stranke Ptuj: predsednik Ivan Lovrenčič Flujčane pa pozivamo na boik<)t nakupa sadja in zelenjave ter jim predlagamo, da v bo- doče kupujejo sadje in i zelenjavo v Hladilnici Lenari in prihranjeni denar porabijo /a kaj drugcija. ^^^'^ /^i/^il j ormož Kljub temu da so posamezni kazalci gospodarskega razvoja v prvem polletju letošnjega le- ta v ormoški občini ugodni, so bili člani ormoške vlade ob njihovi obravnavi črnogledi. Že sam podatek, da je do konca letošnjega junija indu- strijska proizvodnja v primer- javi z enakim lanskim obdob- jem narasla za 67,8 odstotkov, je nerealen. Nanj je namreč vplivala v začetek letošnjega leta raztegnjena predelava sladkorne pese. Tudi zaposle- nost, ki se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega le- ta povečala za 6,4 odstotka — podatek je vzpodbuden — gre deloma na račun podaljšane predelave v tovarni sladkorja, v veliki meri pa na račun no- vih zaposlitev v bivšem pod- jetju Optyl, sedaj Carrera Op- tic Slovenija, ki namerava do konca leta zaposliti še 50 no- vih delavcev, kar bo brez dvo- ma vsaj malo zmanjšalo števi- lo iskalcev zaposlitve, ki jih je v Ormožu še vedno 965. Svetla točka ormoškega go- spodarstva v prvem polletju letošnjega lela je izvoz, ki je dosegel 39,6-odstotno rast, znašal pa je skoraj 5 milijo- nov dolarjev. Izvoz je presegel uvoz za nekaj več kot 3 mili- jone dolarjev. 68 odstotkov zaposlenih v ormoškem gospodarstvu dela v podjetjih z izgubo; te je bilo od januarja do konca junija za več kot 1D6 milijonov tolarjev in je bila za 343,4 odstotke večja od ustvarjene akomula- cije. 68 odstotkov vseh izgub so 'prigospodarila' družbena podjetja. Člane občinske vlade skrbi- jo še posledice letošnje kata- strofalne suše, saj republiška vlada ne kaže večjega zani- manja za ureditev razmer, pa čeprav v občini, ki je bila po zadnjem popisu prebivalstva najbolj kmetijska v Sloveniji. Po njihovem mnenju se bo najbolj črna slika pokazala šele ob koncu letošnjega leta, zlasti če bo sprejet zakon o stečajih podjetij. K poslabšan- ju rezultatov bo po svoje pri- spevalo tudi gozdarstvo, ki kljub temu da gozdovi pokri- vajo 27 odstotkov občine, za- radi znanih razmer z njimi ne more gospodariti tako, kot bi lahko. Vida Topolovec JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ZA PRENOVO DELA KAREJA 14 V PTUJU 1. Javno se razgrne osnutek Ureditvene- ga načrta za prenovo dela kareja 14 v Ptuju, ki ga je izdelal Projekta inženiring, p. O., Ptuj pod številko projekta 307/92 aprila 1992. 2. Osnutek, ki obravnava območje površine 3,32 ha med Krempljevo ulico, Lackovo ulco, zvezno cesto Maribor—Or- mož in Minoritskim trgom, se javno raz- grne v času od 10/9-1992 do 10/10-1992 v sejni sobi Skretariata za urejanje pro- stora in varstvo okolja v Ptuju, Prešerno- va 29. V času razgrnitve se zbirajo na mestu razgrnitve pripombe. Javna obravnava osnutka bo v sredo, 30/9-1992, ob 12. uri v sejni sob Sekre- tariata za urejanje prostora In varstvo okolja. 3. Ta sklep se objavi v javnem časopisu. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj Žasvinjerejo namesto 1 za vinogradništvo ORMOŽ V razvojem programu demo- grafsko ogroženih območij Slo- venskih goric je za občino Or- mož zapisano, naj bi bile za njen razvoj pomembne obrt in podjetništvo, vinogradništvo in sadjarstvo ter kmečki turizem. Zaradi tega so republiškemu skladu za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih ob- močij poslali zahtevke za njiho- vo sofinansiranje. Očitno pa re- publika razvoj tega območja kroji po svoje. Zakaj tako, je težko reči; menda gre tudi ne- poznavanje terena. S področja drobnega gospo- darstva in kmečkega turizma ni bila rešena nobena od devetih oziroma šestih vlog. Od 24 zah- tevkov s področja sadjarstva in vinogradništva, ki sta za or- moško kmetijsko proizvodnjo najbolj značilna, sta bila ugod- no rešena le dva. V 13 primerih so bili rešeni zahtevki za novo- gradnjo svinjskih hlevov, njiho- vo obnovo, nakup plemenskih živali in koncentracijo prireje prašičjega mesa ter v enem pri- meru za farmo polžev. Ker razvoj gospodarstva ne bo šel po začrtani poti, v Ormožu s to odobreno pomočjo, na katero občina ni imela nobenega vpliva, saj so po.saniezniki vloge pošiljali neposredno na republiški sklad, niso zadovoljni. Veliko bolj zadovoljni so z odobreno pomočjo za sofinanci- ranje gospodarskih infraslruk- turnih projektov, saj jih je od 21 zaprošenih odobrenih 9 v višini 31 milijonov tolarjev, kar po- meni 48,3 odstotke zahtevanih sredstev. Večji del jih bodo na- menili modernizaciji in obnovi lokalnih cest (Bresnica — Bra- tonečice, Savci — Tmovci — Gomila, Vilan — Salovci, Obrez — Šalovci, Vičanci — Ključarovci, Drakšl — Šardinje in Ivanjkovci — Veličane), šest milijonov tolarjev pa je namen- jenih za telefonsko kabelsko omrežje v krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu. Vida Topolovec Kidričevski čevljarji imajo ambiciozne izvozne načrte Podjetje za izdelavo šivane zaščitne obutve Kidričevo tre- nutno zaposluje 45 delavcev. V prvem polletju letos so izdelali 17.600 parov različne zaščitne obutve. Zaradi zmanjšanja trži- šča, izgubili so tudi hrvaški trg, vse proizvodnje niso v celoti prodali. Čeprav so za hrvaški MUP zelo veliko delali, s ceno niso bili zadovoljni, saj so na račun tečajnih razlik veliko iz- gubili, čeprav so posel sklenili v markah. v Sloveniji prodajajo po trž- nih cenah, zaradi finančne nedi- scipline pa imajo velike likvid- nostne težave. V prvem polletju so imeli veliko neplačanih raču- nov. Dodatne težave pa jim po- vzročajo plačila v blagu, le tri- deset odstotkov plači! je v de- narju. Direktor Vlado Premzl pravi, da so ne glede na omen- jene težave optimisti in računa- jo, da bodo proizvodnjo do kon- ca leta v celoti prodali. Poleti imajo že po tradiciji manjšo realizacijo, njihovi meseci so september, oktober, november in december. Precej težav pa imajo tudi pri oskrbi z reprodukcijskim materia- lom, saj v drugih državah bivše Jugoslavije več ne morejo kupova- li. Zaradi tega vse bolj i.ščejo par- tnerje v tujini. Z Italijani naj bi v kratkem podpisali pogodbo o izde- lavi 50 tisoč parov mokasionov. Gre za dodelavne posle, ki bodo pokrili vse stroške. Vzorec so že izdelali in tuji kupec je s kakovo- stjo zelo zadovoljen. Nekaj težav imajo še v izdelovalnem času. Do podpisa pogodbe naj bi tudi tega dosegali, sicer bodo delali v svojo škodo. Glede na to da so dobavni roki kratki^ bodo morali uvesti tu- di drugo, in če bo treba, še tretjo izmeno. Letos niso veliko iz- važali, delno so izvažali s Tovarno obutve iz Novega mesta v Italijo. Drugi veliki izvozni posel načrtujo v okviru mešane firme, ki jo bodo ustanovili z avstrijskim partnerjem. Gre za ambiciozen proizvodni program za izdelavo športne obutve za tenis in košarko ter kot dopolnilo smučarskih čevljev, ki jih smučarji obujejo po smučanju. Če bodo v pogovorih uspeli, bodo v kratkem'pričeli gra- diti proizvodni objekt v velikosti 3500 m", na novo pa naj bi zapo- slili 100 novih delavcev. Direktor Vlado Premzl poudarja, da imajo vse možnosti, da ta posel dobijo. Predstavniki tuje firme so že bili v Kidričevem; ogledali so si možne lokacije, intTaslrukturne objekte in drugo. Odločitev o ustanovitvi mešane firme in gradnji objekta bo znana konec septembra. mg v MARLESOVEM OBRATU PONOVNO DELO ZA 25 MIZARJEV Po objavi natečaja za prodajo Marlcsovega obrala Noiranje opremo v Središču ob Dravi se jc pojavilo vec kupcev, med n|itni tudi lujec, ki pa ima težavo, .s plačilom. Niegovoga imena nismo i/vcdoh. Medtem ko tece prodaja je obrat zaprl. Na /adnji seji ormoške vlade smo izvedeli, da naj bi po prodaji obrata v njem ponovno dobilo delo okoli 25 sedanjih mizarjev. ŠKODA ZARADI SUŠE 537 MILIJONOV TOLARJEV Občinska komisija za ocenitev škode ob elomontarnili nesrečah )0 ugoto- vila, da JO siiša povzročila največ škode v poijcdeljstvu, predvsem v proiz- vodnji kozure, sladkorne pese, krompirja, strniščnih posevkov in vrtnin, na travnikih in pašnikih ter v trajnih nasadih vinogradov in sadovnjakov. V zasebnem sektorju znaša škoda 390. v družbenem pa za 147 milijonov to- larjev. PLANINSKI ZBOR Da bi počastili 100-letnico Planinske zveze Slovenije, se bodo planinci Podravja v nedeljo, 13. septembra, zbrali v Jeruzalemu, kjer jim bo prijetno srečanje in kulturni program pripravilo domače planinsko društvo Maksa Meška. Vida Topolovec JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA RABELČJA VAS ~ ZAHOD 1. Javno se razgrne osnutek Spremembe za- zidalnega načrta Rabelčja vas — zahod, ki ga je izdela! Projekta inženiring, p.o., Ptuj pod številko projekta 494/98 oktobra 1989 in decembra 1991. 2. Osnutek, ki obravnava območje velikosti cca 17,70 ha med cesto II, Volkmerjevo ce- sto, cesto III in zahodnimi mejami zemljiških parcel ob zahodni strani Peršonove ulice, spreminja zasnovo, urbanistično-arhitekton- ske ter druge lokacijske pogoje dela območja Zazidalnega načrta Rabelčja vas — zahod (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/1979), se javno razgrne v času od 10/9 do 10/10-1992 v sejni sobi Sekretariata za ure- janje prostora in varstvo okolja v Ptuju, Prešernova 29, in na sedežu krajevnih skup- nosti Borisa Ziherla in bratov Reš. V času razgrnitve se zbirajo na mestih razgrnitve pripombe. Javna obravnava osnutka bo v sredo, 7/10-1992, ob 12. uri v sejni sobi Sekretaria- ta za urejanje prostora in varstvo okolja. Ta sklep se objavi v javnem časopisu. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj TEDNIK 10. SEPTEMBER 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 Republika Slovenija Občina Pluj Sekretariat /a družbene dejavnosti 62250 Ptuj, Mestni trg 1 telefon 062 771 131 • telefaks 062 771 783 Številka: 147 1/91-13 Datum: 4/9-1992 Na osnovi 79. člena Zakona o osnovni .šoli J^Uradni list RS, štrvilka 5/80) Sekretariat /a družbene dejavnosti občine Ptuj razpisuje v NATEČAJ I. za opravljanje posebnih prevozov za učence osnovnih šol v šolskem letu 1992/93 za naslednje proge 1. Turški Vrh — Zavrč — Drenovec — Zavrč — Cirkulane — Stojnci — Markovci 2. Borovci — Strelci — Sobetinci, Prvenci — Markovci — Spu- hlja — Ptuj (Mladika) 3. Mestni Vrh — Grajena — Mestni Vrh — Ptuj (Olga Meglic) 4. Tibolci — Cunkovci — Zagojiči — Muretinci — Gorišnica 5. Lasigovci — Dornava 6. Podvinci — Velovlek — Pacinje — Dornava 7. Slavšina — Vitomarci — Ptuj (Mladika) 8. Trnovska vas — Pluj (Mladika) 9. Dolena — Zg. Pristava — Podlehnik — Kozminci — Žetalc — Marija vas — Zetale (zjutraj) 10. Tri Vode — Zg. Gruškovje — Kozminci — Podlehnik 11. Podlehnik — Dolena — Sela — Tržeč (popoldan) 12. Sela — Videm pri Ptuju 13. Sp. Gaj — Stražgonjca — Starošince — Cirkovce — Lovrenc — Apače — Kidričevo Na razpis se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, ki zakon- sko izpolnjujejo pogoje za opravljanje javnega potniškega prometa in imajo registrirana najmanj dva (2) avtobusa. II. Prevoze na rednih avtobusnih linijah za učence osnovnih šol zunaj linij, navedenih 1—13 Prevoznik mora zagotoviti možnost prevoza učencev v urah zunaj pogodbenega prevoza z avtobusom na redni liniji oz. z avtobusom drugega prevoznika. Odhodi in prihodi avtobusov iz točke I. in II. morajo biti usklajeni z osnovno šolo in morjgo omgočati varen in pravočasen dostop učen- cev do avtobusa in do šole. Prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili nižjo ceno od rednih prevozov in pripravili predlog racionalizacije izvajanja šolskih prevozov v občini Ptuj. V ponudbi je potrebno navsti: 1. skupno število kilometrov (posebej ločiti "prazne" km) 2. ceno po prevoženem kilometru 3. morebitne dodatne ugodnosti 4. pogoje spreminjanja cene. Ponudbe je potrebno poslati v zaprti kuverti na naslov: OBCIN.\ Ptuj, Sekretariat za družbene dejavnosti. Mestni trg 1, v osmih dneh po objavi natečaja. O izidu bodo udeleženci obveščeni v 8 dneh po preteku roka za oddajo ponudb. Članica Izvršnega sveta za šolstvo kulturo in šport Kristina ŠAMPERL—PURG, prof. zg. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj razpisuje na podlagi 4. člena Pra- vilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev, namen- jenih za pospeševanje razvoja občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 16/91 in 28/91) in sklepa, sprejetega na seji Izvršnega sveta dne 7/9-1992, NATEČAJ ZA DODELITV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE PTUJ V VIŠINI 29.200.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ, KI SE DODELIJO KOT KREDITI, SE DODELIJO Z VALUTNO KLAVZULO PO DO 6 % LETNI OBRESTNI MERI. Za posojilo lahko zaprosijo prosilci, navedeni v 3. členu Pravilnika. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: • spremembo gospodarske strukture v občini Ptuj s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospo- darskih enot, • povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja s po- speševanjem uvajanja sodobnih tehnologij, • ohranjanje poseljenosti krajine, • energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti, • oblikovanje in utrjevanje identitete občine Ptuj, • udeležbo tujih ali domačih sovlagateljev, • prodaja na tuja tržišča. Prosilci vložijo prošnje s potrebno dokumentacijo v dveh i/vodih v 20 dneh od dneva objave natačaja na Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Prosilci, ki se ponovno prijavljajo na natečaj, morajo predračunsko vrednost programov uskladiti s sedanjo vrednostjo. Prošnji je potrebno priložiti: a) investicijski program po metodologiji Ljubljanske banke za manjše projekte, b) investicijski program po metodoh^giji Republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga verificira območni kmetij- ski svetovalec, za zahtevke s področja kmetijstva; za nepovratna sred- stva pa listine, iz katerih je razvidno, da gre za projekte, ki pomenijo oblikovanje in utrjevanje identitete občine Ptuj. c) Za naložbo s predračunsko vrednostjo do 100.000 DEM v tolarski protivrednosti prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti: • osnovne podatke o investitorju, • opis programa z vidika tržnih možnosti (input, output), • tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije, • vire financiranja, • predvidene rezultate programa. Poleg sredstev za razvoj občine Ptuj imajo prosilci možnost pridobiti kredite iz bančnih sredstev pod ugodnimi pogoji. V ta namen jc predvidenih 20.000.000,00 tolarjev. Skupna višina odobrenega kredita ne more presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo prosilce obvestil o dodelitvi sredstev v 20 dneh po poteku roka za predložitev vlog. PREJEU SMO — PREJEU SMO Nevednost je ena od oblik onesnaževanja okolja (F. Fredman) Javno objavljeni komentarji naj bi kljub vsakokratni osebni noti avtorja in/ali uredništva imeli osnovo v dejstvih, ne pa v z ničimer argumentiranih trdit- vah, podtikanjih, nevednosti ipd. Ker je bilo v komentarjih no- vinarke D. Lukman, vezanih na naše podjetje, vse preveč sled- njega, želimo predvsem zaradi objektivne informiranosti bral- cev podati naslednja dejstva: 1. TEZA LAHKOTE PRIHODNOSTI (TEDNIK, 20. AVGUSTA 1992) — v TALUM-u smo se odločili za novo ime šele po- tem, ko smo opravili velike ka- kovostne spremembe v organi- zaciji dela, tehnologiji in števi- lu zaposlenih. — To, da delavci TALUM-a dobivajo osebne dohodke z za- mudo, je čista laž, saj se v zad- njih letih to še ni zgodilo. — Slabi delovni pogoji so stvar preteklosti; v procesu modernizacije je bilo največ na- pora posvečenega prav iz- boljšanju delovnih razmer, ki so danes primerljive z razmerami pri najboljši svetovnih proizva- jalcih aluminija. — Eno od odlagališč rdečega blata (20 ha) je prekrito in oze- lenjeno (kljub suši). Delo na drugem odlagališču se nadalju- je, enako velja za pepelišče. — O ustrahovanju ptujske vlade bodo svoje mnenje verjet- no povedali sedanji in prejšnji člani ptujskega IS. — Smo eden redkih velikih odjemalcev, ki redno plačuje račune za elektriko. 2. NOVI PODJETNIKI Z DRUŽBENO LASTNINO (TEDNIK, 27. AVGUSTA 1992) ~ Osnovni namen usta- novitve podjetja ALIN je pomoč delavcem TALUM-a pri uresničitvi njihovih podjetniških pohud, hkra ti pa tudi ena od poti za realizacijo organizacijske ga prestrukturiranja TA- LUM-a, katerega bistvo je izločitev vseh spremlja jočih in/ali neprofitnih dejavnosti. Osnova za vsako od ločitev je strateški plan podjetja in izdelan podjet niški načrt za vsak posa mezen primer. Dobre zve- ze z vodilnimi pri tem ni- majo nobene vloge. — Najem poslovnih pro- storov in opreme še ne po meni njegove lastninske transformacije iz driižbe ne v privatno lastnino. — V podjetjih, ustano vljenih s pomočjo ALINA, so zaposleni le presežni delavci TALUM a, ki bi se drugače znašli na Zavodu za zaposlovanje. Toliko o dejstvih, ki bi jih novinarka morala poz- nati, razen če se ne ukvar- ja z dejavnostjo, omenjeno v naslovu našega prispev- ka. Vse informacije o omenjenih dejstvih so znane in so bile javnosti (zlasti pa Ptujčanom) že večkrat posredovane. Po- sredovane so bile tudi no- vinarjem. Seveda pa tudi nekateri novinarji vedo, "da ponavljanje neresnic do nezavesti lahko pri marsikom povzroči, da na koncu že verjame". Pre- pričani pa smo, da kljub objavljenim komentarjem večina bralcev Tednika zna . realno vrednotiti uspehe, dosežke (pa tudi težave) podjetja TALUM. Mi svojo prihodnost gra- dimo na znanju, zato slo- gan "Lahkota prihodno- sti", ki tako moti komenta torko, ustreza dejstvom — le znanje je garancija za prihodnost in čim več ga je, toliko lažje bo. Direktor TALUM Kidričevo Danilo Toplek 4 — PO NAŠIH KRAJIH 10. SEPTEMBER 1992 TEDNIK OBNOVA PTUJSKIH VRAT Z dobro voljo se da veliko narediti Ptujčanov poletna vročina ni uspavala. Sredi najhujših pasjih dni so se pričeli pripravljati na leto turizma v Slo- veniji, ki ho prihodnje leto. V okviru uvodne akcije Po- metimo pred svojim pragom so izvedli prvo — obnovili so nekaj izredno zanimivih ptujskih vrat. Vojteh Rajher in Branko Brumen sta barvala mestna vrata Zasluga za uspešno izvedeno akcijo gre zlasti Turističnemu informacijskemu centru in nje- nemu strokovnemu vodji Sonji Čemčič, Belinki kot generalne- mu sponzorju, ptujskim obrtni- kom Marjanu Lozinšku, Vladi- mirju Trstenjaku, Venčeslavu Galunu, Miroslavu Forbiciju, Alojzu Hrgi in Slavku Krajncu, ki so brezplačno kot sponzorji obnovili nekaj vrat, ter podjet- jem in posameznikom: PP — Ptujski tiskarni. Žimi, PTT Ptuj, Ptujskim pekarnam in slaščičar- Mllan Čuš ob svojih vratih — vratih postaje milice nam, Kmetijskemu kombinatu Ptuj — PO Vinarstvo Slovenske gorice — Haloze, kmetovalcu Emestu Likavcu, čebelarstvu Pislak, Radenski, Ptujskim to- plicam in galeriji svetega Jurija. V soboto, 5. septembra, so pet ptujskih vrat pobarvali ne- kateri znani Ptujčani in gostje od drugod ter s tem podprli pri- zadevanja, da se Ptuj spremeni Na župnijskih vratih svetega Jurija se je trudil pater Slav- ko Stermšek. v privlačno turistično mesto. Akcija obnove ptujskih vrat s tem ni končana in se še nadalju- je, saj naj bi jih obnovili okrog petdeset. Direkcija za gospodar- sko infrastrukturo bo obnovila deset vrat (na Prešernovi 7, 9, 18, 21, 22, 24, 26, 28 in 29 ter na Mestnem trgu 4). Po do se- daj znanih podatkih bodo na svoje stroške svoja vrata obno- vili tile Ptujčani in podjetja: Marija Habijanič iz Slomškove 2, Marjan Lenartič — Pinčarjev mlin — Ob Dravi 10, Vlasta Mršek iz Čučkove 2, Bojan Bedžuih iz Prešernove 28, Ivan Žnidarič, TP Mitra iz Aškerčeve 5 (obnova oken), župnišče sve- tega Jurija — glavna in desna stranska vrata proštijske cerkve, Mercator Izbira Panonija — živilska poslovalnica Jelen na Mestnem trgu (obnova oken), Krescencija Dostal iz Pletarske ulice 2, Andrej Mrgole in Tjaša Jukič iz Slomškove 6 ter stano- valci hiš v Rimski 18 in Trubar- jevi 6. To je trenutni spisek, v Turističnem informacijskem centru pa pravijo, da se bo še podaljšal. Razveseljivo je, da Ptujčani veliko razmišljajo o svojem me- stu, kar je dokaz, da ga imajo radi. V centru so doslej zbrali za cel zvezek predlogov, kaj bi morali v Ptuju izboljšati in spremeniti, da bo naše mesto privlačnejše za občane in turi- ste, ki ga obiskujejo. Občinski minister za turizem Peter Ve- senjak je povedal, da bodo pre- dloge občanov skrbno pregleda- li in jih glede na stopnjo nujno- sti pričeli uresničevati. Center za promocijo turi- stične in kulturne ponudbe Ptu- ja se je z akcijo obnove starih ptujskih vrat, ki poteka pod slo- ganom Ptuj — zakladnica ti- sočletij in podsloganom Mesto stoterih vrat, lotil odkrivanja Ptuja, enega najstarejših sloven- skih mest. Do konca leta bo v organizacija centra še več zelo zanimivih akcij za olepšanje mesta in njegove okolice. Gre za akcije, ki ne zahtevajo veliko denarja, pač pa več volje. Sobotni dan barvanja vrat se je pričela s krajšo slovesnostjo, ki je potekala pred vrati Turi- stičnega informacijskega centra. Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, je povedal, da je akcijo obnove ptujskih vrat sprejel brez posebnega raz- mišljanje. Pozneje je o njej raz- mišljal kot prijazni šali, na kon- cu pa jo je sprejel kot akcijo, s katero bomo predstavili Ptuj. Povabil je vse Ptujčane in Slo- vence, da se lotijo akcij, ki jih lahko opravijo sami in za katere ne potrebujejo pomoči od dru- god. Direktor Bellesa v okviru holdinga Belinka Drago Lipuš je povedal, da sponzoriranje ptujske akcije obnove vrat ni prva tovrstna akcija. Belinka je doslej podprla že več akcij za zaščito zgodovinskih spomeni- kov. Sobotne pleskarje ptujskih vrat je "na njihova delovna me- sta" pospremil narodnozabavni asambel Primorski fantje iz Pirana. MED BARVALCI PTUJSKIH VRAT Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher in predsed- nik Izvršnega sveta Branko Brumen sta barvala "svoja vra- ta" — vrata mestne hiše. Njuno delo je opazovalo več Ptujčanov. Vojteh Rajher je po prvih potezah s čopičem pove- dal: "Lipam, da bova dala zgled drugim. Pričakujem, da bo akci- ja imela širši odmev, da ne bo ostalo samo pri barvanju vrat, da se bomo lotili tudi drugih ak- cij, saj lahko marsikaj naredimo z dobro voljo in malo denarja. Potrudil se bom, da bom delo kakovostno opravil, saj ne bi rad, da bi strokovnjaki popra- vljali moje napake." Branko Brumen pa je pove- dal: "Dokler zaradi denacionali- zacije ne moremo v mestnem jedru izvajati večjih posegov, so takšne akcije, kot je današnje barvanje vrat, več kot dobro- došle." Policijska vrata v Krempljev! ulici sta barvala komandir Postaje milice Ptuj Milan Čuš in Rajko Direktor Bellesa Drago LIpuš je lepšal vrata na Slovenskem trgu 6. Kramberger iz Turistične zveze Slovenije. "Današnje barvanje vrat na po- staji se razlikuje od običajnega, kar človeka pomirja. Lepo mi je, ker za objekt, v katerem delam, lahko nekaj naredim,"je izjavil Milan Čuš. Rajko Kramberger pa je izredno pohvalil idejo Turi- stičnega informacijskega centra v Ptuju o barvanju vrat . Prepričan je, da bi jo lahko prenesli tudi v druge slovenske kraje. Na Slovenskem trgu 10 sta vrata župnijskega urada svetega Jurija lepšala predsednik TD Ptuj Albin Pišek in pater Slavko Stermšek, gvardijan samostana svetega Vik- torina. Za Albina Piska je barvan- je ptujskih vrat oživljanje Ptuja in lepšanje podobe starega mestnega jedra, ki mora postati še lepše. Pa- ter Slavko Stermšek je o akciji Drago Bule je "obdelal" vrata promocijskega centra. Foto- grafije: KOSI prav tako povedal vse najlepše. Spominja ga na sorodne akcije v Piranu, kjer so se prav tako "pre- budili" in pričeli podobne aktivno- sti, kot potekajo sedaj v Ptuju. Vrata na Slovenskem trgu 6 si je vzel **v zakup" direktor Bellesa Drago Lipuš. Prepričan je, da bi se vsak moral preizkusiti v tem delu, da bi se lahko prepričal, ka- ko dobra barva je BELTOP. Akci- je, kot so ptujska, pomenijo veli- ko. Potrjujejo, da se Slovenci za- vedamo svoje kulturne dediščine. V Belinki podpirajo vse takšne ak- cije, kjer ne gre samo za zaščito lesa, temveč tudi za zaščito kultur- nega bogastva. Že več kot dvajset let se ukvarjajo z zaščito lesa, ki je najžlahtnejši gradbeni material. S tem, ko ščitijo les, posredno ščitijo tudi gozdove, ki zaradi ved- no slabših ekoloških razmer, vse bolj propadajo. Belinka si zelo prizadeva, da bi pri vseh ljudeh vzbudila primeren odnos do lesa. Znani slovenski turistični novi- nar Drago Bule se je preizkusil kot pleskar vrat Turističnoinfor- macijskega centra. "Zelo sem za- dovoljen, da lahko delam to, kar kot novinar propagiram. Ljudje lahko vidijo, da nisem človek z dvojno moralo. Da lahko koristno delam v Ptuju, ki je eno najsta- rejšh slovenskih mest, mi je še v posebno zadovoljstvo. Mislim, da ima Ptuj pred vsemi slovenskimi mesti največje možnosti za razvoj turizma prihodnosti, v katerem ni več osnovni motiv turističnega po- tovanja dobra hrana in pijača, temveč kulturna ponudba. Pre- pričan sem, da bo Ptuj s polnimi nedri zadihal kot slovensko kul- turno središče. Veseli me, da se je to gibanje v Ptuju pričelo, in pre- pričan sem, da se ne bo več usta- vilo. Predvsem pa čutim, da gre v ptujskem primeru za močno vklju- čevanje mladih ljudi, ki je podprto s stroko. Vašega turističnega mini- stra vidim na vseh pomembnih tu- rističnih srečanjih v Sloveniji. Spodbudno je, da sodeluje pri soo- blikovanju turistične strategije Slovenije. Ptuj je v tem pogledu že nekaj naredil za razliko od dru- gih. Upošteval je stroko, pri Stu- diu Marketing je naročil strokov- no študijo, rezultati se bodo kmalu pokazali. Ptujčane pa imate tudi srečo, saj imate izredno razumeva- joče občinsko vodstvo; pri tem mo- ram posebej pohvaliti oba predsed- nika, Vojteha Rajherja in Branka Brumna, ki sla se tudi brez pomi- sleka vključila v akcijo barvanja vrat. Mislim, da je lahko tiste, ki danes ne sodelujejo, zelo sram. Današnje barvanje vrat je prijetno srečanje in ne fizični napor. Pluj bo v kratkem zelo pridobil. Novo- goriški Hit naj bi-, v njem gradil igralniški center novega lipa." Akcija obnove ptujskih vrat in sobotno barva- nje je začetek, na kate- rem bodo gradile števil- ne aktivnosti za olep- šanje Ptuja. Eno najsta- rejših slovenskih mest želi postati pravo turi- stično mesto. Cilj je vi- soko: uvrstiti se želi med pet največjih slovenskih turističnih mest. Do tja pa bo prišel le, če mu bodo pomagali vsi ob- čani. Nekateri so to že dokazali. Majda Goznik Gostilno Šegula obnovili Gostinstvo je družinska tradicija Šcgulovih, stara osemdeset let. Sedaj je gostilno na Rogozniški cesti 20 v Ptuju prevzel sin Boris, ki je že četrta generacija. Obnov- ljeno gostilno so za goste ponovno odprli 4. septembra. Uvršča se med najlepše ptujske tovrstne objekte z resta- vracijo, točilnico in pokrito teraso. Boris Šegula je povedal, da imajo na jedilniku v restavraciji več kot dvajset vrst steakov, po- nujajo pa tudi druga jedila, na jedilniku točilnice pa so prave italijanske pizze. K izbranim je- dem bodo gostom ponudili več kot dvajset vrst buteljčnih vin. Trudili se bodo za kakovostno ponudbo, ki jo bodo, če bo tre- ba, sproti prilagajali željam obi- skovalcev. Pričakujejo, da se bodo gostje v lepo obnovljeni gostilni, v kateri bo za vsakogar nekaj, dobro počutili. Zanje bo- do delali vsak dan od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah do 23. Naročila za organizirane skupi- ne sprejemajo na telefonsko šte- vilk.i 773-310. Novi zasebni gostilničar Bo- ris Šegula si ne želi drugo kot dober obisk, za vse drugo pa bo poskrbel sam s svojimi sodelav- ci. Prihodnosti se ne boji, pose- Na otvoritvi obnovljene gostilne. Foto: Kosi bej še, če bo v kratkem v nepo- sredni bližini gostilne zrasla ca- rinska izpostava. Gostje iz dru- gih delov Slovenije pa gostilno že dobro poznajo. Segulovi že vrsto let dobro sodelujejo s šte- vilnimi turističnimi agencijami. Ptujsko zasebno gostinstvo se vse bolj postavlja s kakovostno ponudbo. Posebej razveseljivo pa je, da ga vodijo mladi in am- biciozni ljudje, ki bodo po- skrbeli za kakovostni razvoj in s tem obogatili občinsko turi- stično ponudbo. MG ■iiiiiiiHiMB Ze devetič pod grajsko lipo Turistično društvo Slovenska Bi- strica je pod generalnim pokrovitel- jstvom Tovarne olja ter s številnimi drugimi sodelavci organizator že de- vetega Bistriškega tedna, ki traja od torka, 8., do nedelje, 13. septembra. V Slovenski Bistrici in na Čreš- njevcu se v teh dneh vedno kaj do- gaja. Vsak dan se bodo predstavili aktivi kmečkih žensk s pestro po- nudbo domačih kulinaričnih dobrot, številna bodo kulturna in športna srečanja. Danes in jutri bosta okro- gli mizi o bistriškem prospektu ter o prihodnosti bistriškega gradu. S kulturnim programom pod graj- sko lipo so v torek popoldan pričeli prireditve devetega Bistriškega ted- na. Svečanosti so bile tudi na Črešnjevcu, saj se je v tamkajšnjem domu kulture zbralo veliko do- mačinov in gostov, ki so prisluhnili predstavitvi domače krajevne skup- nosti ter programu KUD Črešnje- vec. Ob tej priložnosti je znani alpi- nist Milan Romih predstavil svojo knjigo, v kateri opisuje alpinistične podvige. Včeraj je bila ob predstavitvi do- mačih dobrot kmečkih žensk iz Šmartna na Pohorju in Kočnega še predstavitev KUD iz Zgornje Lož- nice. Na Črešnjevcu so potekala športna tekmovanja v jesenskem laosu za učence osnovnih šol. Danes se z domačimi dobrotami predstavljajo aktivi kmečkih žensk iz Videza, Slovenske Bistrice in Lo- porja, za otroke so Kobanci iz Kam- nice pripravili pod grajsko lipo lut- kovno igrico, na Črešnjevcu pa bo potekalo srečanje veteranov v od- bojki. Jutri se bodo z domačimi dobrota- mi predstavile kmečke ženske iz Oplotnice, Keblja in Tinja. V špor- tnem parku bo košarkarski turnir za šolarje, ljubitelji košarke pa si bodo v športni dvorani lahko ogledali tek- ipo med Bistrico in Konusom. Na Črešnjevcu bo v lovskem domu lov- ska razstava, popoldan bo tekmo- vanje v streljanju na glinaste golo- be, vse skupaj pa bodo sklenili z družabnim srečanjem. Živahno bo v soboto, ko bosta gorski tek in ciklokros k Trem kral- jem ter turnir v malem nogometu. Z domačimi dobrotami se bodo pred- stavile kmečke ženske iz Makol, Ložnice pri Makolah in Poljčan. Pri- reditelji so mislili tudi na najmlajše in jim na terasi pred menzo Impola pripravili pravcati ŽIVŽAV z Neco Falk, Čudežniki, Zoranom Predinom in Vladom Kreslinom. Popoldan bo- do pod grajsko lipo nastopile venčeseljske ljudske pevke in fol- klorna skupina iz Makol. " V soboto bo zanimivo na Čreš- njevcu. Ob 10. uri se bo pričela po- vorka s prikazom kmečkih in obrt- niških opravil ter običajev, v domu kulture bodo tamkajšnje kmečke ženske pripravile razstavo domačih dobrot, pri Ediju Cimpercu pa bo razstava rezbarij in naravnih umet- nin. Vse bo popestrila godba na pi- hala iz Impola, ob 20. uri pa bodo v tamkajšnjem domu kulture sklenili letošnji deveti bistriški teden. V nedeljo dopoldan bo planinski pohod k Trem kraljem, v športnem parku pa atletski miting. Popoldan in večer naj bi Bistričani in Črešnjevčani preživeli z domačimi gostinci. Vida Topolovec Ptuj Želi med zdrava mesta Slovenije v Sloveniji so za zdaj tri mesta vključena v evropsko gibanje Zdrava mesta. To so Ljubljana, Maribor in Celje. Sprejela so zaprisego starogrških meščanov, da bodo potomcem predali mesta, nespremenjena v bivalnem, kulturnem in estetskem po- gledu, če že ne boljša. Predstavniki slovenskih zdravih mest so se maja letos sestali v Mariboru, kjer so se pogovarjali o ciljih gibanja in širitvi mreže. Pobudo iz Maribora so Ptujčani vzeli izredno resno. Sekretariat za družbene dejavnosti občine Ptuj je v prejšnjem tednu sklical po- svet, na katerem so se seznanili z mnenjem predstavnikov različnih okolij o nujnosti vključitve v sistem zdravih mest. Odgovor je poziti- ven, zato bo ie v kratkem ptujska skupščina opravila prvi korak na poti do izdelave projekta za zdravo mesto Ptuj: sprejela bo sklep o vključitvi Ptuja v gibanje Zdrava mesta. Imenovali so iniciativni od- bor, v katerem so predstavniki različnih strok, saj gre za vprašanje, ki zadevajo vse dejavnosti neke družbe. Odbor mora pripraviti vse potrebno, da se Ptuj vključi v gibanje zdrava mesta. Svetovna zdrav- stvena organizacija med drugim poudarja, da so za zdravje ljudi od- govorni vsi družbeni dejavniki in da je ključ rešitve glavnih zdrav- stvenih problemov v rokah nemedicinskih dejavnikov. Ekološka za- vest se širi, ljudje vse bolj spoznavajo, da so sami sebi zdravniki. Ve- liko nalog, ki se uresničujejo v okviru takšnih projektov, v Ptuju že izvajajo. Potrebno pa bo opredelili nekatere dolgoročne cilje razvoj- nega pomena. Strokovnjaki različnih okolij že danes opozarjajo, da bosta najtrši oreh v vseh teh prizadevanjih človeška zavest in odnos. Poudarjajo, da bo vzgojno delo potrebno pričeti že v vrtcih. Dr. Ci- ril Korpar ob tem popudarja, da nas že frankfurtska listina iz 1989. leta zavezuje, da ne smemo delati ničesar takega, kar bi porušilo od- nos med človekom in okoljem. MG TEDNIK ~ SEPTEMBER 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 VESEL ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LCTA V PTUJStU KNJIŽNICi Boben tamtam, Kolumb, knjižni kviz... Prejšnji četrtek je imelo dvorišče minoritskcga samo- stana v Ptuju kaj nenavadno podobo. Indijanski šotori, perujski klobuki, afriški bobni, pončo, na tleh koci name- sto stolov... Ob začetku šolskega leta najprej popotovanje med Indijance. Foto NV Obiskovalci, žal skromno števi- lo, so poslušali svetovnega popot- nika Andreja Stremickega, ki je pripovedoval o svojih popotovan- jih čez veliko lužo k Indijancem v Južno in Severno Ameriko. Zakaj prav o Ameriki? Prireditev mla- dinskega oddelka Ljudske in štu- dijske knjižnice je bila sklepno dejanje mednarodnega knjižnega kviza za mlade bralce, ki je bil po- vezano s 500-letnico Kolumbove- ga odkritja Amerike. Slovenija se je letos prvič vključila v ta kviz in tudi v ptujski občini je bil odziv med mladimi bralci izredno velik. Iz vsake občine bo izžrebani udeleženec kviza, ki je pravilno odgovoril na vprašanja, odšel na izlet v nezna- no, ki ga priprav-ljajo organizator- ji kviza Narodna in univerzitetna Izžrebani udeleženci kviza: Matjaž Gole, Prista- • . ^'fe nu na izlet v •' - nano — knjižne migradi. Mladinske knjige in prak- tične nagrade Petlje prej- mejo: Andrej Ranfl iz Pa- radiža, Tanja Puksič iz Markovcev, Eva Viear iz Ptuja, Daniel 'Aelenik iz Stojncev, IMjana Weher iz Hrezovca in Helena Ogri- zek iz Itrasiovca. knjižnica. Zveza bralnih značk in Zveza prijateljev mladine. Poleg tega so v četrtek v ptujski knjižni- ci izžrebali še pet mladih bralcev in ti so dpbili knjižne nagrade Mladinske knjige in praktične na- grade Petlje. Srečanje je bilo nadvse zanimi- vo, prisrčno in zares prijeten uvod v šolsko leto. Tudi zaradi minorit- skcga dvorišča samega, saj v zad- njem času nanj kot na prireditveni prostor kaj radi pozabljamo. An- drej Strmecki pa je svoje pripove- dovanje o potovanjih popestril še z pesmimi dežel, po katerih je ho- dil. Za konec pa je še vsakemu otroku napisal njegovo ime v ki- tajščini, arabščini ali indijščini. _____________.„NaV JE RAZSTAVA SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU PRODAJNO BLAGO? Poceni muzej, poceni identiteta Vrata razstave Srečanje z Jutrovim se bodo zaprla 15. decembra. Od 15. aprila do danes si jo je ogledalo že več kot 40.000 obiskovalcev. Ob njenem odprtju so načrtovali 100.000 do 120.000 obiskovalcev. Razstava bo stala, kot pravijo v Pokrajinskem muzeju, 30 do 40.000 milijonov tolarjev. Muzej bo zanjo uspel nameniti 10 milijonov to- larjev svojih sredstev, iz republike — iz Ministrstva za kulturo — soji namenili štiri milijone in jih doslej plačali 3,5. Občina je delno financirala priprave na razstavo, iz razvojnega sklada zagotovila denar za tisk zloženk ob razstavi, zagotovila 2,5 milijona kredita za reklamiranje razstave, dala garancijo za kredit pri Kreditni banki Ma- ribor — Poslovni enoti Ptuj za odplačilo drugega obroka za razstavno pohištvo v višini 2,7 miliojna tolarjev, z jav- nimi deli pa je omogočila zaposlitev varnostnikov za po- trebe razstave. JE PTUJU POTREBNA TAKŠNA RAZSTAVA? Imeti poceni muzej z nekaj stalnimi zbirkami ni noben problem. Problem pa je, ker se Ptuj identificira z muzejem, z grajsko veduto, ker se pri raz- vojnih programih nenehno skli- cuje na kulturno dediščino, gra- di na njej in z njo, ker se turi- zem "dogaja" predvsem in zara- di muzeja in kulturne de- diščine... Problem so tudi stand- ardi in normativi financiranja muzejev na državni ravni, saj so še iz minulega desetletja. Denar prihaja na kustosa ne glede na obseg materiala v posameznem muzeju, na sposobnost kadrov, na prostore, s katerimi upravlja kakšen muzej; torej neke vrste uravnilovka, da je volk sit in koza cela. Vendar pa si vsako okolje želi muzej, ki bo s svojo dejavnostjo kakovostno dvignil utrip mesta, območja, privabil v svoje prostore ne samo domače, ampak tudi tuje obiskovalce. Za kaj takega pa po- trebuje tudi razstavo, kakršna je Srečanje z Jutrovim. Razstavo, ki ni poceni, ki ni samo kulturni problem —ta še najmanj — am- pak tudi politično-gospodarski. Tako ni samo kulturno vprašanje, kako financirati takšne razstave. Ob razstavi Srečanje z Jutrovim so se učili vsi, muzejski delavci, odgovorni v občini, gospodarstve- niki, ki so se vključili, obiskoval- ci, pa ne samo v občini, ampak tu- di v republiki. Izkušnje bodo poučne, pa tudi drage. IZGUBA ALI DOBIČEK? Razstava, kakršna je Srečanje z Jutrovim, je kot podjetje. Potrebu- je zagonska sredstva, ljudi, pro- stor, trg; denar se vrača še dolgo potem, ko je bil izdelek narejen. Posredno in neposredno. Muzeju so se lastni dohodki na primer prav zaradi razstave povečali za 20 krat, ker se je povečalo število obiskovalcev, in vendar ima raz- stava trenutno izgubo. In skozi oči proračunskega financiranja je raz- stava zgolj finančni problem. Bo- mo lahko to presegli? Če ne, mora Ptuj jasno odgovoriti, kaj hoče, kaj je in kaj ni njegova identiteta, koliko je zanjo, če jo priznava, pripravljen vložiti. Nihče iz gospodarstva se ni bil pripravljen vključiti v projekt raz- stave tako, da bi v celoti delil nje- no usodo (ne kot opravičilo, dej- stvo pa je, da imamo takšnih iz- kušenj v naši državi še bolj malo); le nekaj jih je, ki delijo usodo raz- stave delno: MTT iz Maribora, Tekstilna fakulteta. Zdravilišče Rogaška, Ljubljanski Dnevnik, Rimljan, Kompas, Kazino Gradec, Graški velesejem, Salzburški vele- sejem. Konkreten poslovni interes so ob razstavi poiskali: Bistro Or- fej, Gostilna Zlata goska, Butik Rabuza, Emona Merkur in ptujska klet, ki namerava imeti posebno polnitev buteljoiega vina, po- svečeno razstavi. Na V ženski pevski zbor dpd ] svoboda ptuj vabi svoje članice in dru-:;i ga dekleta in žene, ki rade • pojo, na prvo srečanje v no-:| vem šolskem letu, ki bo V| četrtek, 20. septembra, ob| 19. uri, v pevski sobi zbora! v Narodnem domu. Vhod jci; iz Vošnjakove ulice. Pridite, da se pogovori-| mo, napravimo načrte, da| bo naše delo uspešno! Šolski zvonec nam je zaupal... Pozdravljeni! Stavimo, da vam je že bilo dolgčas po šol- skih klopeh, sošolcih, šolskem zvoncu v šoli in v časopisu. Zdaj smo spet z vami v dobrem in slabem, voljni v tej naši ru- briki predstaviti vaše življenje v šoli in ob njej. Tudi letos pričakujemo, da nas boste po- klicali, nam zaupali novice, kdaj pa kdaj vas bomo tudi obi- skali. Vsem vam — učencem in učitel- jem — želimo uspešno šolsko leto. VIDEM * Na včerajšnem roditel- jskem sestanku jc predaval dr. Veko- slav Grmič o vzgoji za nenasilje. V tednu športa pa želijo čimveč učen- cev vključiti v športne dejavnosti. Učenci četrtih razredov so v šoli v naravi. Iz šole Videm smo tudi dobili prvi spis v tem šolskem letu. Ker smo prepričani, da ste tudi pri vas svečano sprejeli prvošolce, naj si ti- sti, ki so že pozabili, kako je v šoli, preberejo, kako je bilo v Vidmu. rejem prvošolčkov v torek, L septembra, smo spreje- li medse nekaj prvo-šolčkov. Pripra- vili smo jim kratek program. Plesali smo, igrali in gledali risanko o Piki- ju. Skratka bilo je lepo. Na koncu smo jim razdelili rutice za večjo varnost na cesti. Z razredničarkama so nato odšli v svoje učilnice, kjer so jih čakala da- rilca. Prvošolčki so bili veseli in sproščeni. Zdelo se mi je, da jih ni bilo nič strah. Alenka Šmigoc, 3.a, OŠ Videm DORNAVA * Prvi teden je bil nadvse živahen, od sprejema za prvošolce do sobotnega športnega. dneva, ko so si ogledali prvi ptujski maraton, učenci osnmih razredov pa so tudi pomagali pri njegovi teh- nični izvedbi. Učenci petega razreda te dni uživajo v Piranu v Počit- niškem domu Zavoda dr. Marijana Borštnerja v šoli v naravi. Sejem rabljenih šolskih knjig Ob tarnanju v zadnjih počit- niških dneh, kako drage so knji- ge, smo bili kar malce razočara- ni ob skromni ponudbi na sejmu rabljenih šolskih knjig, ki ga je v Miklošičevi ulici organizirala Zveza društev prijateljev mladi- ne občine Ptuj. Kakršna ponud- ba, takšno povpraševanje. Ker pa smo v počitnicah zasledili več oglasov o prodaji rabljenih šolskih knjig, lahko sklepamo, da so knjige menjale lastnika tudi mimo sejma. Časi so že ta- ki, da pride vsak nakup po nižji ceni prav. In šolske knjige so žal drago " blago". js^aV V vrtec in šolo tam, kjer stanuješ v juliju so v ormoškem Vzgojnovarstvenem zavodu iz- vedli med starši anketo o tem, kje bodo njihovi malčki obisko- vali vrtec. Ker mnoge, ankete delamo z levo roko in zgolj za- to, ker jih pač naredimo, veliko- krat pri tem ne mislimo na po- sledice. Nekako tako je sedaj v Ormožu, ko se starši jezijo, za- kaj morajo peljati otroka v vrtec, kjer stanujejo. Predsednik ormoške vlade Vi- li Trofenik je ob tem opozoril, da morajo tudi pri predšolski vzgoji upoštevati šolske oko- liše, ob tem pa tudi dejstvo, da so ponekod vrtci v zunanjih krajevnih skupnostih prazni, njihovo vzdrževanje pa veliko stane, zato vztrajajo, da ostajajo malčki v domačih vrtcih. Ob tem pa je, denimo, vrtec v Or- mož preveč poln. Pred izvedbo ankete so v ju- niju vsi, ki imajo utemeljene ra- zloge za vpis svojih otrok zunaj veljavnih šolskih okolišev, dali vloge pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da jim do- voli vpis zunaj šolskega oko- liša. Vse neutemeljene vloge so zavrnili, ker se na takšen način po mnenju predsednika or- moške vlade Vilija Trofenika pričnejo prazniti zunanji vrtci in šole. Problem so predvsem male šole, jasli, ki jih ima samo ormoški vrtec, pa ne. Po zadnji seji občinske vlade je bil na to temo tudi pogovor s predstavniki izvršnega sveta ljuto- merske občine zaradi navzkrižne- ga obiskovanja otrok. Tam, kjer so vzroki utemeljeni, da otroci obi- skujejo šolo zunaj svojega šolske- ga okoliša, na primer v Jeruzale- mu, od koder imajo v Ivanjkovce samo 3, v Ljutomer pa 9 kilome- trov, sta se obe občinski vladi s posebno pogodbo, ki bo vsebovala tudi materialne obveznosti obeh, obvezali, da bosta takšen način šolanja dovolili. Tam, kjer pa ni utemeljenega vzroka (takšen pri- mer je 14 šolarjev iz Zerovincev, šolski okoliš osnovne šole Ivan- jkovci), ki obiskujejo pouk v Ce- zanjevcih v ljutomerski občini, v Ivanjkovcih pa je bila v ta namen zgrajena nova šola. Vili Trofenik je še pristavil, da občinskega upravnega organa prav nič ne za- nimajo spori med Žerovinci in Ivanjkovci, ker teh kapric občani ormoške občine pač ne morejo plačevati. Vida Topolovec Učenje drugega tujega jezika v vrtcilt Pri ormoški Ljudski univerzi so se odločili, da bodo v novem šolskem letu pričeli v vrtcih (tudi na željo staršev) učenje drugega tujega jezika. Strokovno so se oprli na projekte zgod- njega uvajanja drugih jezikov v svetu. Ponuje- ni program učenja angleškega in nemškega je- zika za predšolske otroke in šolarje v šolskem letu 1992/93 temelji na spomladi izdelanem projektu Vključevanje nemškega jezika v igro in delo vrtcev, ki ga je izdelala DOBA — za- vod za izobraževanje Maribor. Na osnovi omenjenega projekta in njihovih enoletnih izkušenj uvajanja drugega tujega je- zika v vrtcih so izdelali program učenja an- gleškega in nemškega jezika za osnovnošolce, da se otrok po osmih letih učenja drugega tuje- ga jezika lahko sporazumeva v obeh. Vida Topolovec BRANE lamirr - NATAŠA KOLAR ss. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvini in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob itaiskem prebivalstvu so bili tu še ronianizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato Je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in be.scdi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. SAKSAN (lat. SAKANUS) Rimski bogovi so postali tudi zavetniki različnih obrti, gospo- darskih dejavnosti in poklicev. Tako je bila Venera zaščitnica vrtnarjev, Minerva zdravilstva in zdravnikov. Vulkan kovačev in gasilcev, zaščitnik kamnosekov pa je bil Saksan. Antična Poeto- viona je dobivala kamen iz dveh kamnolomov. Na- vaden peščenec so lomili pri Sv. Bistrici (Korena), ga prepeljali do pristanišča pod Vurberkom in od tod po Dravi do poetovionskega pristanišča. Kam- nolom marmorja je bil na Smart- nem na Pohorju. Tu so odkrili dva kamna, posveče- na Saksanu. Eden je napihni, drugi pa prikazuje v re- liefu postavo bo- žanstva, ki vihti v rokah težko kladivo. Posvetil- ni kamen je da- nes shranjen v III. ptujskem mi- treju na Zgor- njem Bregu. Saksan, zaščitnik klesarjev in kamnosekov. Upodabljali so ga kot mladeniča, ki vihti težko kladivo. Njemu posvečen kamen je bil odkrit ob rimskem kamnolomu marmorja na Šmartnem na Pohorju. Teden športa na OS Videm s tehnološkim napredkom in vedno manjšini deležem fizičnega dela se Je svet srečal s celo vrsto bolezni, ki so posledica pomanjkan- ja gibanja. Zavedajoč se tega "dejstva in dejstva, da Je šport izredno pomemben usmerjevalec otrok k zdravemu načinu življenja, od ko- ristne izrabe prostega časa do oblikovanja otroka v mentalno, čustveno in socialno prilagojeno osebnost, smo se tudi na OŠ Videni z veselem odzvali letošnji akciji TEDEN ŠPORTA. Na oŠ Videm in na podružnični šoli Sela imamo za športno dejav- nost zelo slabe pogoje, saj na šolah ni telovadnice. Kljub temu pa smo sklenili, da učencem popestrimo te- den z različnimi športnimi dejavno- stmi, v okviru tega tedna bodo imeli učenci nekaterih razredov tudi zdravniški pregled, zato smo teden imenovali kar "Zdrav duh v zdra- vem telesu." Vsak dan organiziramo razne špor- tne dejavnosti. V ponedeljek smo se pogovarjali s športniki Vidma in si ogledali športne fdme. Rokometna ekipa in nogometaši so se v torek po- merili z ekipama iz Leskovca. Učenci so se na tekmo odravili kar s kolesi. Drugi učenci in učitelji smo prehodili del Haloške planinske poti. v tem tednu smo izvedli prvi špor- tni dan, na katerem so učenci preveri- li svoje zmogljivosti v teku. Na krosu so sodelovale vse tri šole: Videm, Se- la in Leskovec, tako da se nas je na videmskem igrišču zbralo kar lepo število. Da je bilo praznovanje zma- govalcev še lepše, smo zaprosili za sodelovanje maratonca Mirka Vim- diša, ki je podelil diplome. v četrtek bomo izvedli naravo- slovni dan o prehrani. Vsak razred bo imel svojo nalogo. Med drugim bodo učenci poslušali zanimivosti s področja zdrave prehrane, pripravili bomo pogrinjke, se pogovarjali o bontonu pri hranjenju, analizirali prehrambene navade in razvade učencev naše šole in pripravili li- kovno razstavo na temo Zdravo pre- hranjevanje. Pri angleškem jeziku se bodo učenci naučili recept prave an- gleške poslastice, pri slovenskem je- ziku pa se bodo preizkusili v ljud- skih pregovorih, izrekih in reklih o prehrani. Poiskali bomo vzroke po- manjkanja hrane v svetu ter spoznali načine in pestrost prehranjevanja ljudi v različnih deželah sveta. Seveda pa to še ni vse. Novinar- ska skupina si bo ogledala delo po skupinah in po šolskem radiu pripra- vila oddajo. v petek bomo naravoslovni dan nadaljevali. Po glavnem odmoru se bodo vsi učenci vključili v različne športne dejavnosti. Upamo, da bomo tako učenem po- magali, da se bodo lažje in postopo- ma vključili v šolsko delo, kar je po brezskrbnih počitnicah zanje gotovo težko. Ksenija Samojlenko, prof. pedagogike in sociologije 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 10. SEPTEMBER 1992 TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA Begunska problematika ima več pladi Slepeča avgustovska vročina je v slovenjebistriškem be- gunskem centru privabila pod tistih nekaj dreves, ki ra- stejo pred nekdanjo vojašnico, precej beguncev. Nekaj jih je posedalo na klopeh in pilo kavo ter dokaj živahno raz- pravljalo, drugi so bili zase in so brez dvoma mislili na vse, kar se dogaja doma. Nekaj žensk je opravljalo vsa- kodnevno pranje perila, ker pralnega stroja v tem pre- hodnem centru nimajo, otroci pa so bolj ali manj nave- ličano postavali naokoli. Tik ob ograji jc na kartonih se- dela družinica, in če ne bi vedela, da je to begunski cen- ter, bi mislila, da preživljajo poletni družinski dopust. Ob prvem hladnem vremenu je na dvorišču manj ljudi. Ko sva z Danilom Podlesnikom iz slovenjebistriškega Oddelka za obrambo zadnje dni avgusta obi- skala center, je bilo že ob vstopu v stavbo zaznati značilni vonj po slabo vzdrževani zgradbi, saj se je umazanija vseh prejšnjih generacij dodobra zazrla v stene. Pod stop- niščem, ki vodijo v zgornjo etažo, sta dva električna štedilnika, kjer ženske neprestano nekaj kuhajo, od obvezne kave za odrasle, čajev in podobnega za otroke do manjših kosov perila; posteljnino jim perejo v zasebni pralnici. Na levi strani sta dve od sedmih spal- nic in ambulanta z manjšim skla- diščem oblačil in priboljškov za otroke, naravnost pa je pisarna vodje centra, kjer naju je prijazno sprejela medicinska sestra Klavdi- ja. Administratorka, ki prav tako kot tri medicinske sestre ter dva receptorja in skladiščne delavke opravlja službo z javnimi deli, se je jezila na mlajšega begunca, štel jih je okoli 17, ker se je hotel po- novno preseliti v drugo sobo, kjer naj bi bil skupaj s prijatelji. Kaže, da ima podobnih prošenj že kar čez glavo, zato je bila nejevoljna. TEŽAVE Z VODJEM BEGUNCEV Pogovor je hitro stekel — o vsem, kar se dogaja v centru, med begunci, v večini Muslimani, sa- mo okoli 10 odstotkov je Hrvatov, vsi pa so iz okolice Dervente, Tu- zle in bližnjih vasi. Kazalo je, da je Danilo pri beguncih priljubljen, zato je moral neprestano odhajati iz sprejemne sobe v druge dele centra. Zanimalo me je, kdo je vodja beguncev, kako se razume s sonarodnjaki in zaposlenimi v centru. To je Mirko Bašič, upoko- jeni policaj, ki pa je bil ob mojem obisku zaradi težke sladkorne bo- lezni v bolnici. Vsi so mi zatrjeva- li, da se počutijo sedaj, ko njega ni, veliko bolj sproščeno. Slišati je bilo, da do sonarodnjakov nastopa precej nastrpno in misli — pa tudi mnogi drugi — da je to še vedno nekdanja Jugoslavija in da imajo oni še vedno nekatere "samou- pravne " pravice, kot so jih imeli pred razpadom skupne države, in jih pri nas lahko uveljavljajo. Le- pega odnosa nima niti do zaposle- nih v centru, ljubosumen je celo na otroke, ko ti dobivajo razne priboljške. Tudi o dovolilnicah smo govori- li: nekateri so disciplinirani in jih vzamejo, drugi, med njimi tudi vodja beguncev, pa menijo, da to ni potrebno. Zanimalo me je tudi, ali so go- vorice o prostituciji v zvezi z be- gunskim centrom resnične. Danilo Podlesnik je sicer zatrjeval, da so to samo izmišljotine, delavke v centru pa so menile, da bi lahko bilo v tem kaj resnice. Tadija Marjanovič, Hrvat iz Bo- sanskega Samca, in Bajro Hidič, Musliman iz Grabske, sta zatrje- vala, da jima v centru ne manjka ničesar. Siti so, oblečeni, na su- hem in nihče na njih ne strelja, sta še dodala. KO IMAŠ PREVEČ PROSTEGA ČASA... Ko ljudje nimajo kaj delati, si iz iz dolgega časa izmišljajo vse mo- goče. To je značilno tudi za bi- striški begunski center. Pogosto so se pritoževali nad hrano, ki jim jo pripravlja družbena prehrana Im- pola. Ne marajo kurje obare, riževega narastka, ribje paštete, goveje juhe in jabolčnega zavitka, enkrat jim je hrane premalo, dru- gič preveč, v fižolu pa odkrijejo celo črva. Zanimivo pa je, da so se takoj po nastanitvi v Slovenski Bi- strici nekateri begunci odločili za odhod v Avstrijo, vendar so se mnogi med njimi dokaj hitro vrni- li v bistriški zbirni center. Poveda- li so, da je bila hrana tam veliko slabša, pa tudi svobode so imeli manj. Precej nervoze je bilo med med stanovalci v zbirnem centru v Slo- venski Bistrici čutiti posebej ta- krat, ko so na mejnem prehodu Orešje ustavili avtobuse z begunci iz Bosne, ker niso imeli urejenih dokumentov za nadaljevanje poti na Nizozemsko. Ker ne razumejo ali pa nočejo razumeti vseh med- narodnih predpisov v zvezi z be- gunci, so celo zahtevali, da pošlje- jo njih na Nizozemsko, tisti z mej- nega prehoda pa naj pridejo v Slo- vensko Bistrico. "Težko je kroliu ljudi, ki jim še ni povsem jasno, da je Slovenija sedaj povsem samostojna država, in ločena od drugih delov bivše skupne države, in da imamo svoje predpise tudi glede naseljevanja beguncev. Zdi se mi, da ne razu- mejo povsem, da je tudi Bosna sa- mostojna država. Če so med njimi provokatorji, ki vse napihujejo, potem so stvari še toliko težje," sem izvedela od Danila, ki ga be- gunska problematika zaradi njego- vega blagega značaja posebej pri- zadene. Pove, da mnogi begunci znajo spretno izkoriščali sloven- sko dobroto in sentimentalnost. Ko sva govorila o prehrani v bi- striškem prehodnem begunskem centru, sem se ob jedilnem listu, ki je bil sestavljen za čas med 25 in 31. avgustom, začudila: hrana je resnično hotelska. Za zajtrke so imeli vsak dan zemljo z različnimi namazi, salamo, sirom in jajcem ter napitke — mleko, čaj, belo ka- vo. Tudi kosila niso bila nič slabša: fižolova omaka s krompir- jem in govedino, goveji zrezek v omaki, testenine in solata, polnje- na paprika in pire krompirje, sese- kljana pečenka z zeljno solato in fižolom, kuhana govedina s špi- načo in slanim krompirjem, ocvrti piščanec s francosko solato, maka- ronovo meso s solato. Tudi večer- je niso bile slabe. Na voljo so bile zemlje s sirom in jogurtom, obloženi kruh z govejo salamo, ri- be v zelenjavi, goveja juha in jo- gurlovo pecivo ter piščančja pašteta. Poleg lega lahko dobijo, predvsem otroci, sadje, razne na- pitke, kekse in drugo. Če seštejemo vse stroške bivan- ja, prehrane, električne energije, zdravstvenega varstva in drugea- ga, slane begunec dnevno našo državo 600 tolarjev. VELIKO POMAGAJO DOBRODELNE ORGANIZACIJE Da lahko beguncem izboljšajo standard z raznimi dodatki, predv- sem pri hrani, jim v veliki meri pomagajo razne dobrodelne orga- nizacije. Tako je Danilo omenil obisk lady Miloške Noti, žene bivšega britanskega obrambnega ministra, ki je ustanovila Fond za begunce iz Bosne in Hercegovine, nastanjene v Sloveniji. Njegov se- dež je v Londonu. Finančna sred- stva, ki se zberejo, delijo med dva centra, v Slovenski Bistrici in Ve- lenju, kjer so problemi še večji. Iz teh sredstev so kupili v Slovenski Bistrici med drugim tudi pakete za tiste begunce, ki so nastanjeni pri družinah. Precej pomoči dobiva begunski center tudi od občanov, ki prispe- vajo oblačila in drugo. Akcije po- tekajo pri Rdečem križu in Kari- tas, ki v glavnem zbira prispevke za begunce, nastanjene pri dru- žinah. Veliko prispevajo tudi zdomci. Tako je zadnji avgustov- ski teden Štefan Skrbiš iz Nemčije pripeljal že drugi sedemtonski to- vornjak z oblačili, prehrano in zdravili; to so razdelili bistriške- mu in šmarskemu begunskemu centru. KAKŠNA BO USODA BEGUNCEV Veliko vprašanj se mi je takrat porajalo v glavi. Kaj bo s temi ljudmi, če bodo morali ostati v nekdanji vojašnici tudi čez zimo? Nimajo pravih postelj, temveč sa- mo pograde. Poleti še nekao gre, težje bo pozimi. Kako bo s cen- tralnim ogrevanjem, ki ga je pone- kod odhajajoča jugovojska uničila? Seveda je tudi vprašanje, kako bo z okoli 44 šoloobveznimi otroki in tudi tistinii, ki so pri družinah. Kdaj bo konec morije v Bosni in Hercegovini? Bo postala mednarod- na javnost odločnejša ali si bo še na- prej mazala oči samo s humanitarno pomočjo in bolj ali manj nekoristno diplomatsko dejavnostjo?. Bo država Slovenija, četudi ob pomoči mednarodnih humanitarnih ustanov, zmogla breme, ko pa ima- mo tudi doma veliko ljudi na robu preživetja? Posnetek in besedilo: Vida Topolovec 15. POLETNE ŠPORTNE IGRE POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR Več kot 1.500 tekmovalcev Delavci, združeni kmetje in upokojenci Poslovnega sistema Mercator se bodo v petek zbrali v Ptuju na svoji že 15. mercatoriadi. 1.500 tekmovalcev se bo pomerilo v enajstih špor- tnih panogah: kegljanju, tenisu, malem nogometu, namiznem tenisu, odboj- ki, plavanju, košarki, stre- ljanju, krosu, vlečenju vrvi in šahu. Nastopilo bo 42 ekip iz cele Slovenije. Športno srečanje bodo sklenili v soboto z družab- nim srečanjem, na kate- rem bo igral ansambel Ptujskih pet. Posebej zani- mivo bo gotovo tudi tek- movanje direktorjev v so- boto popoldne; ti bodo športno srečanje v Ptuju izkoristili tudi za strokov- ni sestanek. jvj Y Zori Ilovar v slovo Prejšnji torek, le slab teden pred svojim 75. rojstnim dne- vom, je ugasnilo življenje Zore Ilovar iz Ciril-Metodovega drevoreda 14 v Ptuju. Vsa leta po vojni je uspešno delovala na ptujskem območju in veliko naredila za izobraževanje ljudi. Svoje strokovne prispevke je objavljala tudi v našem Tedniku, pripravljala in urejala kuharske nasvete za naš radio. Zato je prav, da se ji za njeno delo oddolžimo z nekaj stavki. Vsi, ki smo Zoro poznali, še je bomo spominjali kot poštene, pri- zadevne in uspešne delavke na razniii področjih, predvsem pa na področju pospeševanja gospodin- jstva. Svoje delo je vedno in pov- sod opravljala s prepričanjem, da je tisto v danem okolju najboljše in dobro za ljudi. Rojena je bila 7. septembra 1917 v Pristavi pri Mestinju, toda kmalu zatem so se njeni starši pre- selili na Hardek pri Ormožu, kjer je družina Hedžet imela stalni dom. Vojna in okupacija sta pre- prečili, da po končani meščanski šoli v Ormožu ni mogla končati izobraževanja za poklic. Živela je doma pri starših, ostala zavedna in trdna Slovenka. V njihovi hiši je bila varna postojanka OF, varno zatočišče borcem za svobodo na tem izpostavljenem območju slo- venske zemlje. Po osvoboditvi se je z vsem srcem in voljo vključila v delo za obnovo porušenega in za novo — socialno pravičnejšo družbo. Bila je med prvimi organizatorji otroškega varstva v Ormožu, po združitvi okrajev je to delo nadal- jevala v Ptuju. V letih 1948 — 1951, v času največjega stalini- stičnega pritiska na Jugoslavijo, je delala na okrajnem odboru OF in vodila AFŽ. Potem je delala na Zavodu za socialno zavarovanje in končala Srednjo gospodinjsko šolo v Grobljah pri Domžalah. Prido- bljeno znanje je uspešno ure- sničevala kot učiteljica gospodin- jstva pri Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Ptuju. To delo jc nadaljevala tudi na Delavski uni- verzi Ptuj, kjer je bila devet let operativna organizatorica izo- braževanja. Z letom 1973 je sicer odšla v pokoj, vendar je ustvarjalno dela- la naprej. V krajevni skupnosti Jožeta Potrča je delala v Komisiji za socialno skrbstvo, bila je med pobudniki in izvrševalci vseh akcij v krajevni skupnosti. Opravljala je dolžnost blagajnika krajevne borčevske organizacije, enako dolžnost je dolga leta opravljala tudi v hišnem svetu. Pomagala pri urejanju okolja in na drugih po- dročjih. Posebej je treba omeniti njeno delo v Društvu upokojencev Ptuj. Bila je tajnica tega društva, vodi- la je sekcijo za ročna dela in or- ganizirala več razstav teh del. Vsa se je razdajala za delo društva, bi- la je navdušena organizatorka izletov upokojencev, imela je lep odnos do ljudi, za vsakega je zna- la najti dobro besedo, zato so jo upokojenci imeli radi. Lik pokoj niče ne bi bil celovit, če ne omenim njenega vzglednega osebnega življenja. Poročila se je Z Ivanom Ilovar jem, borcem NOV, usvarila sta si toplo družinsko ognjišče — zase in za svojo hčer- ko. Pred desetimi leti je objokova- la smrt ljubljenega moža. Kljub temu je delala naprej, velik del svoje ljubezni in skrbi je namenja- la vnukinjama. Tako je bilo vse do začetka le- tošnjega leta, ko ji je nevarna, po- tuhnjena bolezen začela izsesavati Življenjske moči. Ob pomoči medi- cinske vede je bojevala poslednji boj za življenje, boj brez upa zma- ge. Spoznala je to, se vdala v uso- do in mirno zaspala ... Ostala nam bo v spominu kot vzgled poštene, uspešne in vzorne delavke na mnogih področjih. F. Fideršek Jutri dopoldan bodo v Celju odprli tradicionalni 25. mednarodni obrtni sejem. Mesto ob Savinji s 110-letno sejemsko tradicijo bo štirinajst dni središče slovenskega obrtništva in delno tudi obrtništva dežel Alpe—Jadran. Letošnji sejem je rekorden. Na več kot petdeset tisoč kva- dratnih metrih sejemskega pro- stora se bo predstavilo več kot 1600 razstavljalcev. Sejem bo odprl predsednik republiške vlade dr. Janez Drnovšek. Ptujski obrtniki in podjetniki se bodo na letošnjem sejmu predstavili samostojno, v okviru obrtne zadruge Panorama in Obrtne zbornice. Člani zbornice bodo razstavljali v hali A v pa- viljonu 11, tik ob vhodu v dvo- rano. Zaradi varčnosti si bodo sejemsko pisarno delili z Obrtno zbornico iz Ljubljane — Šiška. Na 32 m2 sejemskega prostora bodo skušali predstavi- ti vse panoge obrti. Za sodelo- vanje bodo plačali blizu 400 ti- soč tolarjev. V paviljonu 15 hale A se bo- do predstavili obrtniki in pod- jetniki — člani Obrtne zadruge Panorama. Zadruga je skladno z novo zakonodajo razširila svojo dejavnost še nav marketing. inženiring, projektiranje, vele- prodajo, izvozne—uvozne sto- ritve in finančno svetovanje. Vse to in še drugo bo predstavi- la tudi v Celju. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja tudi v iz- vozu. Letos naj bi izvozili za milijon nemških mark izdelkov, zlasti orodij. Ptujski obrtniki in podjetniki pričakujejo, da bodo v sejem- skih dneh navezali veliko po- slovnih stikov. Takšna pa je tudi naravnanost sejma. 25. medna- rodni obrtni sejem bodo sprem- ljale številne prireditve. iviG 1^ mestni hiši razstava o šicotlijivosti Icajenja V tednu boja proti kajenju, ki poteka od 14. do 21. sep- tembra, bo ptujsko nekadilsko društvo pripravilo več aktiv- nosti. V mestni hiši bo v ponedeljek, 14. septembra, ob pol enih odprlo razstavo risb ptujskih osnovnošolcev, sred- nješolcev in otrok iz vrtca, ki so razmišljali o škodljivosti kajenja. Razstavo bo odprla dr. Marija Djurdjevič, predsed- nica Zveze društev nekadilcev Slovenije. V tem tednu bo društvo skupaj s Turističnim informacij- skim centrom delilo tudi lističe z napisi o škodljivosti ka- jenja za okolje, pitno vodo in zdravje. Poleg tega si bo pri- zadevalo za povečanje števila članov. Pričakujejo, da jih bodo pri njihovem delu veliko bolj kot doslej podprli učitelji in zdravstveni delavci. j^G TEDNIK 10. SEPTEMBER 1992 NEKOČ INDANES — 7 FR£JEU SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO Zasebniki — slaba izkušnja za delavce Privatizacija je tudi v našem obdravskem mestu spremenila videz in utrip. Z raznolikimi dejavno- stmi drobnega gospodarstva se odpirajo možnosti razvoja v turizmu, trgovini in gostinstvu. Kvalite- ta izdelkov v proizvodnih obratih je na zavidljivi ravni, tega pa za artikle v trgovinah ne bi mogli reči. Blago je od vsepovsod, zasebniki kupujejo, kjer je cenejše in kakovostno na nižji ravni, v trgovini pa ga prodajajo kot prvorazredno. Toda to je tržno gospodarstvo in večinotna smo po- trošniki s takšno dobavo zadovoljni, saj smo do- bili, kar smo želeli. Trgovina cveti, zadovoljni so lastniki in njiho- ve stranke, vsi pa vendar ne. Obmimo torej me- daljo. Vse večja nezaposlenost sili občane, da si poiščemo delo v zasebnem sektorju, predvsem v trgovinah in gostinstvu. Prav takšnih prostih de- lovnih mest je v javnih glasilih objavljenih vsak dan največ. Lastniki gostinskih lokalov iščejo za strežbo predvsem dekleta, od katerih ne zahtevajo strokovnosti, ampak iznajdljivost in lep videz. Zagotavljajo ugodne pogoje, v resnici pa delo sla- bo plačajo, ne zagotavljajo socialnega varstva in delovne dobe, po preteku preizkusne dobe od 30 do 60 dni, ko naj bi sklenili delovno razmerje in podpisali pogodbo, pa se izgovarjajo, da v lokalu nimajo prometa, kaj šele dobička, in delavko ali delavca kratko malo pustijo na cesti. Naslednji dan pa v malih oglasih ponovno zasledimo po- nudbo o prostem delovnem mestu. Kaj pridobi lastnik lokala s takšnim najema- njem delovne sile? 1. Izogne se plačilu prispevkov in davkov iz osebnega dohodka. 2. V primeru bolezni se izogne plačila bol- niškega staleža. 3. Poljubno določa in izplačuje osebni dohodek in si s takšnim poslovanjem povečuje dohodek, ki bi ga sicer moral odvajati kot davek na zaposle- nega delavca. Delavci, ki takšno delovno mesto sprejmejo brez poprejšnjega podpisa ustrezne delovne po- godbe, izgubijo socialno varnost in plačilo stroškov v primeru bolezni, izgubijo delovno me- sto, osebni dohodek pa je znatno manjši, kot si ga zaslužijo, na koncu pa ponovno čakajo na delo. Tako se vse vrti v krogu: delavci se po preizku- sni dobi selijo v drugi lokal in na drugo delovno mesto. Opisal sem samo delavce v gostinstvu in trgo- vini, vendar so primeri, ko kršijo delavske pravi- ce, tudi v drugih dejavnostih. Kdo nadzira poslo- vanje in sklepanje delovnih razmerij v zasebnem sektorju? Menim, da bi morale občnske inšpekcij- ske službe zmanjšati število kršiteljev — zasebni- kov, ki zaposlujejo delavce na črno, in delodajal- cem onemogočiti bogatenje na račun stiske neza- poslenih. Zmotno in neupravičeno bi bilo trditi, da se vsi obrtniki poslužujejo opisanega načina zaposlo- vanja, vendar bi tisti, ki svoje obveznosti in da- jatve pošteno plačujejo, morali vplivati na kršitel- je po svoji obrni zbornici in združenju ter ustrez- nih organih v občini. Sorazmerno kratek čas uveljavljanja privatiza- cije je tako pokazal že tudi svoje slabe strani. Ne- kateri poznajo problem, vendar si pred njim zati- skajo oči. Problem pa ostaja — seveda na škodo koga drugega kot delavca. Viki Par človek v sedanjem ča.su, času, ko je vse hujša kriza, ko je naše gospodarstvo v razsulu in grozi- jo stečaji ter je vse več ljudi brez dela, skoraj ne more verjeti, da si neki dr. Ivo Vrišer zamisli, naj bi se občinska birokracija še bolj razpasla, saj naj bi bilo po njegovih tezah v Sloveniji kar nič manj kot 240 občin namesto sedanjih 65 ali kakšne manj, kar matematično pomeni, da naj bi se občinska in davčna birokracija pomnožila kar za ŠTIRIKRAT. Nedavno tega je Vojter Rajher, predsednik občine, med drugim povedal, da bodo o novih občinah ljudje sami odločali, da se torej naj ne bi "rojevale" kar za za zelenimi ali kakšnimi že mizami. To je sicer poh- vale vredno, a po mojem mnenju so nam nekakšne lo- kalne občinske uprave res nepotrebne. Zakaj? Če bi v Ptuju imeli poleg sedanje občine vsaj še sedem občin, pomeni, da bomo morali davkoplačevalci plačevati dodatnih 7 predsednikov občin, prav toliko predsed- nikov izvršnih svetov, da o drugem administrativno- tehničnem kadru ne izgubljam besed. Kje so upravni prostori z opremo? Ne smeino pozabiti na avtomobil- ski park, kajti kateri predsednik bo sploh želel opra- vljati svojo funkcijo, če ne bo na občinskem dvorišču stal kakšen boljši avto. Pa ne samo eden! Kdo. me lahko prepriča, da se bo s širitvijo občinske samouprave v Haloze, Slovenske gorice in na Ptujsko polje zmanjšal sedanji občinski apa- rat — kadri, ki bi jih razporedili na podeželje? Če pa bo že kateri zapustil sedanjo občinsko pisarne^ — ker mu bo podeželska občina bližja — bo po trebno njegovo delovno mesto izpopolniti z novo delovno močjo. Če kdo misli, da bi se komu občinska uprava približala, se moti, kajti prepričan sem, da mar- sikje na podeželju ne bo mogoče kupiti niti kole- kov in jih bomo morali iskati kje v Ptuju. Ali ni nikogar izučil mariborski primer? Ali se res ni nihče, posebej pa še g. Ivo Vrišer, ničesar naučil s primera, kako je tovariš Fafael Razpet, nekdanji prvi mož mariborske partije, z vso svojo avtoriteto vztrajal, da se mora mariborska občina razkosati v več občin? Prepričan sem, da nisem edini,ki meni, da so občani ptujske občine s sedanjo organiziranostjo občinske samouprave — če sploh lahko govorimo o samoupravi — zadovoljni, saj ko že pridejo po uradnih opravkih na Ptuj, hkrati opravijo še razne nakupe, česar pa ne bi mogli, če bi recimo imeli svojo občino v Podlehniku, Markovcih, Juršincih itd., kjer so v glavnem le trgovine z živili. Vsekakor pričakujem, da se delegati, ki bodo o tem "uradno" odločali, ne bodo zaleteli. Franjo Hovnik PREJELI SMO PREJELI SMO PREJEU SMO Previdnost je mati modrosti Zanimivo branje v Tedniku 13. avgusta. Zadnje čase Tednika nisem prejemal po pošti; nisem ga bral preprosto zaradi tega, ker sem ga odpovedal. Zaradi trme! Pred tem so mi poslali položnico za naročnino, prav gotovo tudi vsem drugim naročnikom. Sovražim položnice in birokracijo. Zakaj ne bi skomplicirali, če se da. Zakaj enostavno, če je lahko komplicirano. Kuverta, položnica, poštnina. Naročnik prejme po- ložnico za naročnino Tednika. Nerazveseljivo, kakor so nerazveseljive vse položnice, ki jih je treba porav- nati. Zahudiči, a kaj mu preostane. Če je oddaljen in še star povrhu, mu ne preostane drugega, kot da Ted- nik odpove. Lahko pa počaka bolj ali manj ugodne prilike in se odpelje z javnim ali osebnim prevozom do PTT, se potem postavi v vrsto pri blagajni in tako plača naročnino. Za Tednik! Vedno prijazne blagaj- ničarke (samo ena ali dve) da Tednikovo položnico v avtomatsko napravo, ta potem izračuna in priračuna k naročnini tudi poštnino. Malenkost za Tednik in PTT. Pravzaprav tudi za naročnika. Počuti se ravno tako pomešano, da napiše dopisnico in s par stavki, kate- rih smisla ne bo pač nihče prebral, Tednik odpove! Če bi mu poštar (pismonoša) pokasiral naročnino na- mesto vročil kuverto s položnico in pokasiral pobiral- nino hkrati, bi tako (nezanimivo) potovanje do PTT in nazaj tudi odpadlo. Prenehaš brati Tednik. Marsikatero novico iz Ptuja ali še od dlje zamudiš. Pa ga včasih le kupiš, kjerkoli je že tako viden ali se ti vsiljuje. Ugotoviš, da ravno ta ni zanimiv. Pa ga spet ne kupuješ. Pa se zgodi, da pri sorodniku ali znancu slučajno ali zato, ker ga pač pogrešaš, pogledaš njegove naslove. In glej čudo! Skoraj vse je zanimivo. Na obisku se ne spodobi, da bereš njihove časopise, niti svojega. Greš z zamudo v trgovino. In spet — čudo. Niti enega izvoda, četudi so skoraj vedno stari Tedniki dočakali nove. Greš v drugo trgovino, tretjo. Spotoma še v kiosk poleg bol- nišnice. Nikjer niti enega. Več jih tako ne bi potrebo- val. Greš kot jaz kar k Tedniku. Tam ga dobiš. Celo zastonj. Najbrž le prvič in zadnjič. Pa se na kratko, kar nekako nevede, vrneš in ga znova naročiš na svoj naslov — seveda po pošti. Prvega tako spet ne bo tre- ba stikati po trgovinah za Tednikom. Spet bom neka- ko na tekočem z novicami in paragrafi občine Ptuj in celo ormoške. Pa nekaj iz širše regije in sveta. Kdo je sedaj uspel? Jaz ne, 'orkapotana'. Tednik je pač toliko zanimiv, da ga moraš — hočeš nočeš — brati! Hinko iz KrČevine v Orešju _- . ......: —-—-'-ik Ormoška znamenitost v času, ko je turistična porota Dela Ormož izbrala med najlepša mesta v Sloveniji, lahko najdete v njem znamenitost, ki ji ni para: hortikulturni nasad v žlebu stavbe, s katero upravlja trgovsko podjetje ZARJA. Že par let se na tem žlebu bohotijo vrba (saliks) in brezi (be- tula), ki tudi letos v najhujši vročini, kakršne ne pomnimo, ni- sta oveneli. Kakršno poslopje, takšen gospo- dar, bi lahko kdo mislil. Mogoče je gospodar dober, kot sta bila nekoč hotelirja Bauer in Rajh, ki sta nekoč svoj hotel (današnje sodišče) pove- zala s stavbo, na kateri so si žejni gostje s pivom gasili žejo. Za to te- raso pa je lepo piramidno ostrešje z okenci, ki je dajalo čar okolju, ki pa žal tudi danes propada. V pritličju je bilo nekoč kegljišče, danes pa so tu zapuščeni prostori z ropotijo, Vsega tega pa na srečo ocenjeval- ci niso opazili, ker je skrito očem. V Štefan Hozyan oči zbode hortikulami nasad ljubi- telje narave in tujce, ne pa odgovor- nih za urejanje okolja in upravljalca zgradbe. Tekst: Rado Kukovec ,Hliliiiifeigii^^Bgijli V petek, 21. avgusta, se je na Ptuju zgodil velik dogodek. To vse- kakor ni bilo kurentovanje, po čemer so Ptuj v glavnem poznali do- slej in čemur bi nekateri rekli pomemben dogodek. Pomemben je bil za ptujsko mladi- no, ki že dolgo išče izhod iz mrtvila, ki vlada v tem mestecu; pomemben tudi zato, ker je to vsekakor nekaj no- vega, drugačnega kot dozdajšnje ga- silske veselice. Nastopile so številne skupine, bolj ali manj znane, ra- zličnih zvrsti: ŽELEZOBETON iz Murske Sobote, V OKOVIH iz Mari- bora, RAZZLE DAZZLE iz Cirkovc ter SAXEUS, M.I.L.K., POZIDNI MATIJA in BEERBUSTERS iz Ptu- ja. Imeli pa so vsekakor nekaj skup- nega: entuziazem, ljubezen do glasbe in nekaj ponuditi publiki. Železoben je bil najbolj pri-čako- vana skupina, saj je že dokaj poznan in seveda tudi njihova glasba zelo ustreza tukajšnji sceni, predvsem med mlajšimi. Podobno tudi Beerbu.sters, ki so zelo "vžgali" in obenem najbolj razživeli publiko. Skupina, ki je izstopala ne samo po kvalitetia ampak tudi po zvrsti glasbe, je vsekakor Saxeus. Fantje so se odločili za nekoliko bolj umir- jeno muziciranje, kjer se že močno čutita jazz in blues. Na koncu je treba omeniti še or- ganizatorja — TIC, ki se je kljub nekaterim pomanjkljivostim dobro odrezal in za katerega menim, da je adut ptujskega turizma in razvoja. Seveda ne smemo pozabiti Sandre Požun, ki je skrbela za nemoten po- tek. Opozoril pa bi na skeptike in nejevoljneže, ki ji marsikaj oči-tajo. Še na nobenem ročk žuru ni vse po- tekale popolnoma O.K. To naj tudi velja kot vabilo vsem, ki imajo ideje in ki jim ni vseeno, kaj se v Ptuju dogaja. In za konec kritika: pijača je bila nesramno draga. In občinski možje, malo več razumevanja za nov veter, ki piha po Dravi navzdol! Fredy Kelc FRANC FIIIERŠEII^ TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI \ VOJSKI 54. NADALJEVANJE Med potjo v vas sem obno- vil pot, po kateri smo se pri- peljali prejšnji dan. Postal sem na ovinku, od koder smo zagledali prodirajoče sovjet- ske tanke; prvi od njih je ožgan in črn še vedno sameval tam, prva frontna črta pa jc bi- la nekaj deset metrov za njim. Po cesti proti vasi so vozila redka vozila, hodili vojaki, posamično in v manjših skupi- nah. Pridružil sem se dvema pešakoma in se z njima začel pogovarjati, ukrajinski fant pa mi je zvesto sledil. Kar pri- hrumi za nami tank; od kod se je vzel, ne vem. Bil je pokrit z debelo plastjo prahu, izpod gosenic se mu je močno prašilo, saj je bila cesta suha in prašna. Oblika tanka se mi je zdela nekako sumljiva. Na to sem opozoril tudi tista dva vojaka, pa mi je eden, bil je destnik, dejal, da je to najbrž ena od različic "tigra", jaz pa sem trdil, da je bolj podoben T-34 kot pa "tigru", saj sem te vrste tankov že imel pri- ložnost videti pri Harkovu. "Če bi bil to ruski tank, potem ne bi mimo vozil mimo naših vojakov," je avtoritativno pri- bil. Moral sem utihniti, saj je bil po činu starejši, vseeno pa sem se pred tankom umaknil pod cestni nasip, ko je ta hru- mel mimo. Eden od pešakov mi je še posmehljivo nekaj dejal in na- daljevali smo pot. Naenkrat začne v vasi, ki je bila še ne- kaj sto metrov pred nami, krepko treskati. Tedaj sem vo- jakoma vrnil s svojo posmelji- vo pripombo "o našem tigru". Previdneje smo nadaljevali pot, ukrajinskemu fantu pa sem pokazal, da naj se izgubi; kam , to to sem mu povedal že prej. Pri vhodu v vas smo še ne- kaj časa opazovali boj, ki seje končal ob gorečem tanku. Poi- skal sem tren naše enote, kjer je bila kuhinja in tudi večina vozil v kritju mladega gozda ob robu vasi. Topli obrok hra- ne je bil že pripravljen, čakali so le na kurirja, to je name. Med vožnjo skozi vas sva s šoferjem "henšla" opazovala goreča poslopja in tank, ki je to povzročil in tudi sam našel konec v plamenih. Postala sva in od vojakov zvedela podrob- nosti. V vasi so se po vseh hišah in gospodarskih poslopjih zadrže-vali vojaki, v glavnem pehotne enote, od tu so odha- jali na izmene v prvo bojno črto. Večina civilnega prebi- valstva je ostala v vasi. Sovje- ti so najbrž bili obveščeni, da v vasi ni težjega orožja, zato so poslali tank v divarzantsko akcijo. Kako in kje se je pri- kradel skozi bojno črto, ne vem, bilo pa je nekje levo od naših položajev. Kako je neo- virano vozil, sem že opisal. Na križišču sredi vasi se je ustavil, pomeril v najbližjo hišo, kjer so počivali nemški vojaki, in bum! Potem v dru- go, tretjo in tako naprej. Med nemškimi pešaki je nastala zmeda in preplah. Toda v neki kolarnici, kjer je bilo pred vojno kolhozno skladišče, je bila začasna mehanična delav- nica, kjer so popravljali po- škodovana vozila. Tam so po- pravili tudi nek poškodovani top in ta je bil usoden za tisti sovjetski tank. Iz gorečega tanka so izskočili le trije voja- ki s strojnico in nadaljevali boj do smrti iz obcestnega jar- ka. Čista samomorilska akcija, sem pomislil. Kakšno škodo so utrpeli Nemci, ne vem, vi- del sem le več gorečih hiš... Kotliče s hrano sva potem srečno pripeljala v globel, od koder smo prejšnji dan začenja- li protinapad. Tedaj sem videl, da je šofer imel na "henšiu" na- loženih tudi precej zabojev stre- liva in protitankovskih min, da so si lahko vojaki vse čete po- polnili že precej izpraznjene za- loge. Po kosilu je bil krajši počitek, v mraku pa smo spet odšli v prvo bojno črto. Zamen- jali smo pešake. Stražarji v strojničnih gnezdih so z rafali opozarjali, da smo "budni", večina pa nas je krepko lopatala pri poglabljanju strelskih jarkov in kopanju vdolbin na dnu jar- kov, kjer bi lahko posamezni vojaki izmenično tudi za kako uro zaspali. Ko se je zdanilo, smo postojanke spet predali vo- jakom pehotne enote. 14. OKTOBER 1943 Po prihodu v globel sem mi- slil, da bomo lahko kako uro prespali, vendar ne, čakale so nas nove naloge. Razporejen sem bil v skupino za polaganje min. V vsako roko je bilo treba vzeti 9-kilogramsko protitan- kovsko mino in se spet povzpeti iz globeli proti vrhu. Minirati je bilo treba cesto in okolje tistega ožganega tanka, ki je že dva dni stal na mrtvi straži nad globeljo. Pri tem opravilu sva se neka- ko zbližala s tistim kandidatom za častnika. Skupaj sva namreč ocenjevala ožgani T-34, ugota- vljala, kaj vse so na njem iz- boljšali, zakaj pod kupolo ni bi- lo več praznega prostora, tem- več je jekleni obod kupole segal do ohišja tanka. Tako ni bilo več možno vkupolo vtakniti mi- ne, kot so nas učili na vojaških poligonih. Težko sem si tudi predstavljal vojaka, ki bi se ob navalu tankov odločil za tako dejanje. Ta tank je pred sabo potiskal tudi ogromen železni valjar, ki je aktiviral mino, če je naletel nanjo, in tako odkril minsko polje. Tudi o tem pri učenju ni nihče nič omenil. Ugotavljala sva tudi zunanjo grobo izdelavo tanka, robovi in zvarjena mesta sploh niso bili zglajeni. Očitno so v tovarnah menili, da je to delo odveč. Po položitvi min na celotnem območju, kjer bi se dalo med obema globelima napredovati s tanki, smo zopet zasedli strel- ske jarke, prav na tistem odse- ku, kjer srno prejšnje jutro kon- čali boj. Čudil sem se, da je na planoti pred nami ležalo mnogo manj trupel ruskih vojakov kot prejšnje jutro. To sem omenil tudi vojaku, ki je stal ob meni. Nasmehnil se je moji nevedno- sti in pojasnil, da so jih skozi noč njihovi še živi tovariši od- vlekli in pokopali. Vseh niso uspeli; če bo možnost, bodo to poskušali še naslednjo noč. Medtem sta se priplazila po jarku dva vojaka iz našega voda in prinesla suho hrano, po kate- ro ju je prej poslal komandir. Pri delitvi na deleže za posa- mezne vojake je eden nekoliko previsoko dvignil glavo. Za- kričal je in omahnil. Bil sem ne- ■ posredno za njim in videl, da mu je dumdumka odtrgala del lobanjske kosti na levi strani čela. Zgrožen sem strmel v del možganske mrene, preprežene s krvnimi žilicami, toda v nasled- njem trenutku je rano zalila kri. Ranjeni je parkrat še zajavkal: "Moja noga, moja noga!" potem pa je za vedno utihnil. Brž smo mu rano zavezali, prišel je bol- ničar in ugotovil, da je vojak mrtev. Komandir me je določil v po- moč bolničarju, da sva ga od- vlekla po jarku ia potem odne- sla v globel. S sosednjega brega je drugi vojak privlekel za noge pehotnega podčastnika, njegova glava je opletala po tleh. Bol- ničar ga je opozoril, da je treba tudi z mrtvim človekom ravnati bolj spoštljivo, pa se mu je vo- jak zarezal, da je to vseeno, saj mrtvi ničesar več ne čuti, sicer pa — nesti ga sam ne more. Oba mrtva smo položili k truplu vojaka, ki je že prej ležalo tam. Z bolničarjem sva počakala, da je prišlo poltovomo vozilo, in naložili smo jih. Z bolničarjem sva se s tistim vozilom odpeljala do vojaškega pokopališča, ki je bilo na drugi strani že prej opisane vasi. Tam smo mrtve predali pogrebcem. Z bolničarjem sva si še ogledala pokopališče. Samo trije serijsko izdelani leseni križi so bili iz le- ta 1941, ko so se tam čez Nemci prebijali proti Dnepru, svežih križev in grobov pa sem naštel nekaj čez dvajset, čeprav so tu potekali boji le dober teden. V mislih sem se spraševal, koliko jih še bo, preden bodo črne križe in rjave grobove steptali ruski tanki. Da to delajo, sem že pred tedni slišal od njihovih ljudi. Dalje prihodnjič 8 — FESTIVAL PTUJ 1992 10. SEPTEMBER 1992 TEDNIK Praznik Slovenskih muzikantov Franc Lačen — direktor festi- vala: "Bodo obiskovalci prišli ali ne?" V nedeljo zvečer so v Ptuju izzvenele prijetne in vesele viže 23. Festivala slovenske domače zabavne glasbe, ki je potekal prvič v samostojni Sloveniji. Prvi večer je nastopilo 22 ansamblov in si prislužilo šest zlatih, sedem srebrnih in pet bronastih Orfejevih značk ter tri pisna priznanja. Zlate Orfe- jeve značke so prejeli: ansam- bel Petra Finka iz Novega me- sta, As iz Cerkclj na Goren- jskem, Podkrajski fantje iz Velenja, ansambel bratov Pol- janšeic iz Kamnika, ansambel Simona Legnarja iz Vinske Gore in Tržašlci narodni an- sambel. Srebrna Orfejeva odličja so prejeli: ansambel Dan in noč iz Velenja, ansam- bel Roberta Praprotnika iz Ve- lenja, ansambel Borisa Raz- potnika iz Domžal, Štajerski vrelec iz Rogaške Slatine, Fantje izpod Rogle iz Zreč, Glas Slovenije iz Škofje Loke ter Obzorje iz Železnikov, Bronasta Orfejeva odličja so prejeli ansambli Slovenski od- mev iz Radeč, Sedmi raj iz Zreč, Mladi prijatelji iz Pesni- ce, Primorski fantje iz Pirana in Ekart iz Prepolj, trije an- sambli — Bistriški odmev iz Slovenske Bistrice, Fantje iz- pod Vurberka in Dravski val IZ Vuzenice — pa so prejeli pisna priznanja. Bratje iz Oplotnice so na- stopali v revijalnem delu ptuj- skega festivala, mojstru Boja- nu Adamiču pa so ob visokem življenjskem jubileju — 80- letnici — organizatorji podari- li kurentovo masko. Ptujčani in vsi drugi obisko- valci Festivala domače zabavne glasbe so se že navadili, da po- staja dvorana SŠC novo festi- valsko domovanje, kljub temu da imajo mnogi še vedno do- motožje po skrivnostnih hodni- kih ter dvorišču minoritskega samostana, kjer se je ob bolj ali manj lepem vremenu, kdaj pa kdaj tudi pod dežniki, zvrstilo dvajset festivalov domače za- bavne glasbe. V PTUJU KOT DA NI FESTIVALA Kljub temu da ima ptuj- ski festival dolgoletno tra- dicijo, je zadnja leta v dneh, ko pridejo v Ptuj slovenski miizikantje, v mestvi preveč mirno. Ra- zen številnih avtomobilov, ki jih obiskovalci festivala parkirajo ob SŠC, in bore- ga sanka pred vhodom v dvorano skoraj ne veš, da tukaj poteka največja slo venska glasbena priredi- tev na področju domače zabavne glasbe. Ker se ljudje očitno še niso povsem navadili na točnost, se je tudi letos prvi večer pričel s skoraj dvajsetminutno zamudo, to pa se je poznalo ob kon- cu, saj so ljudje proti 23. uri postajali že vidno utru- jeni. Povsem točni so bili organizatorji drugi in tret ji večer. Prvi festivalski večer je bilo med nastopajočimi ansambli veliko nervoze. Vsak se je hotel postaviti s kakšno posebnostjo, opo- roziti nase in si tako ali drugače nabrati pri stro kovni komisiji dodatnih točk, ki jih bodo uvrstile na zlate ali srebrne stop- ničke, kar jim daje mož- nost, da se pokažejo tvidi drugi festivalski večer. Mnogi med njimi izgubijo korajžo, če uspejo biti le bronasti, povsem pa, če prejmejo samo priznanje, saj morajo, če želijo nasto- piti na prihodnjem festi- vali, znova na avdicijo. Med 22 , nastopajočimi je Alojz Toplak, basist ansam- bla Fantje Izpod Vurberka, je bil brez dvoma najbolj okro- gel nastopajoči. (Foto: M. Langerholc) bilo osem takšnih, ki so na ptujskem festivalu nasto- pili prvič. Zanje je nastop prvi večer pomenil še toli- ko več. Fantje izpod Rogle so nastopili prvi in z Jurijem Vodovnikom ogreli ma- loštevilno občinstvo. Po tem so se druga za drugo zvrstile viže, bolj ali manj poskočne, vse tja do šti- riinštiridesete. Strokovna komisija, letos ji je načelo- val Ivo Ciani, glasbeni urednik Radia Ptuj, poma- gali pa so mu še mojster Bojan Adamič, Vinko Štrucl, Tomaž Tozon in Kajetan Zupan, so bili z ocenami nekoliko priza- nesljivi, vendar niso od stopali ne preveč navzdol in ne preveč navzgor. Občinstvo je prvi večer dobro sodelovali nekako do 30 melodije, potem pa se je mnogim mudilo pred dvorano, kjer so dobili okrepčilo. Mnoge je prvi večer na sedežih zadržalo samo še pričakovanje žre- banja festivalskih vstop- nic in nagrade. Samo naj bolj vztrajni so počakali na razglasitev ocen stro- kovne komisije in razvstit ve ansamblov. Že ves čas, odkar festi val domuje v dvorani SŠC, opažamo, da imajo svoje vrstno zabavo otroci, ki jih starši pripeljejo s se boj. Da imata oče in ma ma vsaj malo miru, jima pustita tekati naokoli v svoje veselje in (ne preve liko) nejevoljo drugih obi- skovalcev. FESTIVALSKE ZANIMIVOSTI Kljub vsemu pa je bilo ravno prvi festivalski ve- čer polno zanimivosti, ki jih velja omeniti. Po letih najmlajši ansambel je bil Sedmi raj iz Zreč, saj šteje jo muzikantje po 18 let. Najobilnejši med nastopa jočimi je bil Alojz Toplak, prvi basist pri ansamblu Fantje izpod Vurberka. Nagrade za festivalske vstopnice prvega večera so dobili sami moški — ali pa so ravno oni prišli pon- je, tega nismo mogli iz- vrtati. Skoraj vsi so bili zu- naj Ptuja. Nagrada celolet- na naročnina za naš Ted- nik je romala celo v daljno Avstralijo. Prejel jo je Mi- ha Valenci iz Canberre, ki je s svojo družino na obi sku v Mali vasi pri Ptuju. Vse tri dni so bili gostje ptvijskega festivala tudi člani Tržaškega narodne- ga ansambla iz Trsta z ne- pogrešljivim Karlom Grgi- čem, maskoto ptujskega festivala, ki pri ansamblu igia harmoniko. Po številu ansamblov, nastopilo je tistih 13, ki so si prvi festivalski večer priigrali zlate in srebrne Orfejeve značke, je bil drugi večer veliko manj naporen. Tokrat so obisko valci ob vhodu v dvorano prejeli glasovnice, da so lahko glasovali za ansam bel, ki jim je najbolj pri srcu. Po žrebanju festivalskih vstopnic je do razglasitve rezultatov glasovanja ob- činstva in ocen strokovne komisije nastopil harmo- nikar Franc Flere, legenda slovenske domače zabav- ne glasbe, ki je sodeloval že na prvem ptujskem fe- stivalu. Takrat so ga celo vozili z avtomobilom po Ptuju, s svojo harmoniko je igral nepretrgoma tudi po 17 in več ur. Ivan Sivec je predstavil svojo knjigo Godec pred peklom ter povedal, kako nastajajo teksti za domačo zabavno glasbo, dramski umetnik Aleksander Valič pa je pre- bral nekatere odlomke iz Sivčeve knjige. Občinstvo, ki je sicer s ploskanjem nagradilo Fle- reta, Sivca in Valiča, pa je že težko čakalo na izid gla- sovanja in oceno strokov- ne komisije. S 179 glasovi od 538 seje odločilo za an- sambel bratov Poljanšek iz Kamnika. Strokovna komisija je za najboljšega debitanta na 23. festivalu domače zabavne glasbe razglasila ansambel Petra Finka iz Novega mesta. Ocenila je, da je najboljši trio druge- ga festivalskega večera an sambel bratov Poljanšek s pevci, najboljši kvintet pa ansambel As s pevci iz Cerkelj na Gorenjskem. Zanimivo je, da sta si bila strokovna komisija in ob- činstvo tokrat enotna pri oceni ansambla bratov Poljanšek. Ivo Ciani je ko- mentiral, da spada to k vzgoji občinstva, saj se to ob nastopih ansamblov na festivalu tudi vzgaja. POLNA DVORANA OB NEDELJSKEM NASTOPU Če je bil direktor ptuj skega festivala domače za- bavne glasbe Franc Lačen prva dva večera zaradi slabšega obiska nekoliko zamorjen, se mu je obraz v nedeljo zaradi skor.ij polne dvorane vidno raz- vedril. Osem zlatih an- samblov iz prejšnjih let je predstavilo 18 novih viž, ki jih je občinstvo ob teh- tanju, kateri je boljši, na- gradilo z bogatim aplav- zom. V času, ko se je strokov- na komisija odločala o Ko- renov! plaketi, ki jo dobi najboljši pevec ali pevka, in o najboljši viži in ko je komisija štela glasove ob činstva, so dvorano dodo bra zagreli Bratje iz Oplot niče z uspešnicami prejš njih let in novimi, ki jih imajo na najnovejši kaseti. Za najboljšo pesem 23, Festivala domače zabavne glasbe je strokovna komi sija določila Vse pasa ali po naše "vse mine", za ka- tero je napisal besedilo in glasbo Tulio Mužina (bese- dilo je prejelo nagrado strokovne komisije), izva- jal pa jo je Tržaški narod- ni ansambel. Korenovo plaketo so prisodili pevki ansambla Metalurg iz Slo venske Bistrice Andreji Zakonjšek, občinstvo pa se je kar dvakrat odločilo za ansambel Francija Zeme- ta, ki na ptujskem festiva- lu nastopa že dvajset let. S 182 glasovi od 708 je pre- jela prvo nagfrado občin- stva skladba ansambla Francija Zemeta Nasviden- je, drugo nagrado je občin- stvo prisodilo skladbi V parku, ki jo je izvajal an sambel Vesna z Ireno Vrčkovnik, tretjo pa znova Franci Zeme za skladbo Stari spomini. Če smo že v začetku zapisa- li, da postaja dvorana SŠC bolj ali manj stalno domovan- je ptujskega festivala domače zabavne glasbe, je prav, če za- pišemo kakšno besedo še o njeni letošnji ureditvi. Na kratko bi lahko rekli, da se z nekaj tehničnimi prijemi in seveda dobro idejo za osred- njo sceno da narediti marsi- kaj. To je letos dokazal avtor scene Branko Zupanič, ki je uporabil motive starega Ptuja in s tem vsaj deloma približal dogajanje festivala tja, kamor sodi, to je v stari Ptuj. Skoraj vedno pišemo pri fe- stivalu samo o pevcih, ansam- blih in vižah, ki jih izvajajo, veliko manj pa o tistih, ki po- magajo, da prireditev vse tri dne nemoteno teče. Da je v dvorani vse, kar mora biti, že leta skrbi naš novinarski kole- ga Martin Ozmec, ki si vsako leto najde zveste sodelavce, da mu pomagajo pri tem delu. Ob tistih stalnih so mu letos pomagali še mladi vojaki slo- venske teritorialne obrambe iz ptujskega učnega centra. Pomembna je tudi prodaja festivalskih vstopnic, kar opravljajo iz leta v leto enako vestno in natačno Justika Lah, Jelka Knaus in Majda Šegula. Skoraj nepogrešljiva, kljub te- mu da je sedaj v penziji, je Martina Kampl, ki ima na skrbi denarne nagrade, dnev- nice in potne stroške, ki jih iz- plačujejo številnim gostom fe- stivala. Zadnji dve leti poma- ga pri festivalu tudi Vera Fe- Brez Jožeta Smigoca in prejšnjih let Majde Goznik, letos pa sta to delo namesto nje opravljali Darja Lukman in Marija Slodnjak, bi bila na festivalu zmašnjava. S svojimi pomočnicami skrbi, da pridejo na oder vedno pravi ansambli in da se za odrom nič ne za- takne. Glasova napovedoval- cev Marjana Šnebergerja, ki na festivalu napoveduje že 23 let, in Nataše Vodušek, tudi ona je že skora desetletje stal- ni "inventar" festivala, razve- seljujeta ptujsko občinstvo v dvorani in doma pri radijskih sprejemnikih. Članice folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc večer za večerom že leta dol- go opravljajo službo hostes. Pomagajo povsod tam, kjer je potrebno. Uradni fotograf vseh dose- danjih ptujskih festivalov je Mitja Langerholc, ki ima fe- stival nadvse rad. Ne more se navaditi, da so njegovo doga- janje prestavili v dvorano SŠČ. Še vedno se z otožnostjo spominja hodnikov in dvo- rišča minoritskega samostana. Zadnji dve leti fotografira tudi motive, ki niso strogo proto- kolarni. Hudomušno pravi, da mora imeti veliko slikovnega materiala za čas, ko bo festi- val praznoval zlati jubilej. Letos ni bilo opaziti, da bi ansambli, kot se je do gajalo lansko leto, prihaja li na nastop z veselice ali gostije, pa tudi instrumen tov si niso medsebojno sposojali. Prvi festivalski večer je bilo mogoče opaziti, da je bilo manj novinarjev, tele- vizija pa tako ali tako niti za vestičko v informativ- nih oddajah ne najde časa, da bi prišla v Ptuj. Vida Topolovec Foto: M. Ozmec Tonski tehnik in Boris Rošker — tokrat v drugačni vlogi. Naša dekleta pri prodaji vstopnic Franc Flere, legenda domače zabavne glasbe, je delček festivalskega vzdušja ponesel celo na ptujske ulice. Strokovna komisija se je težko odločala.] TEDNIK 10. SEPTEMBER 1992 FESTIVAL PTUJ 1992 — 9 Praznik slovenskih muzikantov Nagrajenci strokovne komisije — Tržaški narodni ansambel. STROKOVNA KOMISIJA PRAVI Na festival ne moreš spnstiti kogarkoli Prvi festivalski večer se je občinstvu in strokovni komisiji, ki so jo šesta vljal predsednik Ivo Cia ni, glasbeni urednik Ra dia Ptuj, in člani mojster Bojan Adamič, ki je stro- kovni komisiji predsedo- val lansko leto, ter Kaje tan Zupan, Vinko Štrucl in Tomaž Tozon, predsta vilo 21 ansamblov, ki so predstavili 42 viž. Ivo Ciani je poudaril, da je šlo pri letošnjem fe- stivalu za menjavo gene- racij. Med nastopajočimi ni bilo prekaljenih an- samblov in si arih mač- kov iz narodnozabavne scene. Mnogi teh ansam- blov so se bodisi razšli ali pa so na tem, da se ra- zidejo; na sceno prihaja- jo novi, ki se bodo mora- Ivo Ciani, predsednik letošnje strokovne komisije, z velikim veseljem izroča Andreji Zakonjšek, pevki ansambla Metalurg Iz Slovenske Bistrice, najvišje pevsko priznanje 23. festivala domače zabavne glasbe — Korenovo plaketo. li v tej zvrsti zabavne gla- sbe šele dokazati. "Na letošnjem festivalu se je pojavilo veliko no- vih imen in razumljivo je, da veliko nastopajočih nima potrebnih izku šenj. Lahko so posamič- no izvrstni glasbeniki, ne znajo pa še "zazvene ti" v ansamblu. To je bilo še posebej vidno v petek, ko so se ansambli pred- stavljali. Zato pa je bil potem sobotni večer na takšni ravni, kot ga pričakujemo od ptujske ga festivala. Prireditev ima dolgoletno tradicijo samo zato, ker vztrajno postavlja v ospredje kva- liteto. Ansamblom, ki v Ptuju dobijo zlat orfej- Ček, so odprta vrata do- ma in po svetu. Boljša kot kadarkoli prej so bila tudi besedila in pesmi," je povedal predsednik strokovne komisije Ivo Ciani. Na festival ne moreš spustiti kogarkoli, je me nil Ivo Ciani in dodal, da so vsako leto posebne av- dicije, kjer ocenjujejo an- samble, ki želijo nastopi- ti v Ptviju. Letos se je pri- javilo 16 povsem novih in 8 so jih izbrali, kar je Ko godec veselo raztegne svoj meh. Stanko Horvat s svojima dvema harmonikama. visok odstotek. Prav zara- di tega je morala biti strokovna komisija do neke mere prizanesljiva, v^endar kot je Ivo še pose- bej poudaril, ne preveč navzdol in ne preveč navzgor. Za mojstra Bojana Ada- miča je bil letošnji festival na svoj način presenečen- je." Po toliko dobrih festi- valih sem pričakoval, da bo letošnji boljši. Zdelo se mi je, da je bila kvalitetna raven prvi večer nekoliko slabša. Bilo pa je nekaj stvari, ki si jih nismo znali prav razlagati. Ko smo drugi dan imeli konferen- co in smo se pogovarjali z ansambli, nismo bili z nji mi prizanesljivi. Povedali smo jim svoje mnenje in v soboto zvečer so tisti an sambli, ki so v petek igrali povprečno ali podpov prečno, tako dobro igrali, da se mi zdi, da bi marsi- kateri moral dobiti zlato značko. Dopoldanski po- govor je bil tako neverjet- no koristen, da je presene- til celo mene. To pomeni, da ansambli potrebujejo strokovno pomoč in da imajo zelo sposobne in do bre člane, ki pač nekaterih stvari ne vedo tako dobro kot tisti, ki se s to zvrstjo glasbe pečajo že desetletja. Zdi se mi, da bi moral biti to nasvet za ansamble tu di v prihodnje. Saj ni po- trebno, da se stoodstotot- no ravnajo po teh nasve tih, vendar naj pridejo vsaj po strokovno pomoč. To je samo del letošnjih opažanj. Drugo pa so kalu pi, po katerih nekateri an sambli delajo, ker menijo, da če so bili kalupi dobri prej, bodo držali tudi v prihodnje. V domači za bavni glasbi je pač tako, da ko je neka stvar nova, je zanimiva, ko pa se isto ponovi prevečkrat, posta ne nezanimivo. To je bilo opaziti v petju. Posebno lepo se je to videlo, ker so v nekaterih ansamblih vsi peli, misleč, da če bodo vsi peli in čimbolj na glas, lepša bo glasba. Na žalost ali pa na srečo ni tako. In- strumentalisti so bili že nekaj let zelo dobri, pevci pa se mi zdi, da so bili boljši kot v prejšnjih letih, vsaj takšen občutek sem imel. Nekateri trii in kvar teti so izredno lepo zvene li, še posebej ko so se v so- boto malo umirili, in če se majčkeno vulgarno izra zim, niso preveč drli, am- pak peli, se je to zelo zelo spremenilo. Na boljše se veda." Kajetan Zupan, dolgolet ni predsednik strokovne žirije: "Pred začetkom fe- stivala sem bil malo skep- tičen, ker so bili letos na festival povabljeni ansam- bli, ki jih skoraj nihče ne pozna. To je povsem nov val na področju domače zabavne glasbe. Malo sem se bal, ali bo vse skupaj vsaj približno dostojno za kvaliteten prenos, ki smo ga imeli na prvem progra- mu Radia Slovenija. Ka men se mi je odvalil od srca, ko so ansambli v so- boto zvečer po naši dopol danski kritiki začeli igrati. Resnično so se "vzeli sku paj" in odigrali vsaj pri bližno tako, kot sem računal, da bodo. Vsi an sambli, ki so nastopili dru gi večer, so bili na dostoj- ni ravni. Popravili so dik- cijo, k srcu so si vzeli na svete o skupnem, ubra- nem igranju, tako da je bi- la sobotna predstava kar dostojna. Vesel sem, da smo se prvič po dolgih le- tih zedinili s publiko in nagradili isti ansambel, kar je brez dvoma za to glasbo zelo dobro. Pohvali ti pa moram tudi letošnja besedila. Tistih slabih in slaboumnih ni bilo več." Stalni član strokovne ko- misije na ptujskem festi- valu je tudi Tomaž Tozon, urednik in producent Za- ložbe kaset in plošč Radia Slovenije: "Na letošnjem festivalu smo opazili vrsto novih ansamblov, ki smo jih imeli priložnost slišati že na avdicijah. Reči mo- ram, da so me nekateri prijetno presenetili. Vsi se- danji nagrajenci, kot deni- mo As iz Cerkelj, trio Pe- tra Finka iz Novega mesta ali pa Boris Razpotnik, ki se je na ptujskem festivalu že pojavil, so se ponovno dokazali v kvaliteti. Obču- tek imam, da je bil tudi ta festival ocena stanja v do mači zabavni glasbi, in to v pozitivnem pomenu. Do- bri so bili pevski sestavi: Podkrajski fantje, ansam- bel Simona Legnarja iz Vinske Gore, ansambel bratov Poljanšek, ne smem pozabiti pevke pri ansamblu Ekart, ki je tudi drugim pevcem pokazala, kako bi to zvrst glasbe mo- rali prepevati." Član letošnje strokovne k(miisije je bil tudi Vinko Štrucl, domačin iz naših krajev, ki pa živi in že dol- ga leta dela v Ljubljani: "Prvi dan 23. festivala je bil za strokovno komisijo težak, ker so razen nekate- rih izjem nastopili novi ansamlili. To niso bili an sambli z rutino, vendar imajo mnogi med njimi kar dobro bodočnost na področju domače zabavne glasbe. Ta dan, kar je pov- sem normalno, so ansam bli igrali pod vplivom tre- me, strahu in nepozna- vanja odra. Pri nastopih se to takoj čuti, kar komisija opazi, vendar mora oceni- ti, kar sliši, ne glede na to, ali je to mlad ali že prekal- jen ansambel. Presenetlji va pa je bila sobota, ko so ansambli popravili veliko napak in si vse, kar so slišali od strokovne komi- sije, zapisali za uho. In če Ko bom velik, bom tudi jaz muzikant. Najboljši debitant: ansambel Petra Finka iz Novega mesta smo odkriti, je bila sobota zelo dobra. Ansambli, ki so bili morda v petek ne- koliko slabši, so bili v so- boto izredno dobri." Na festivalu je bil tudi Ivan Sivec, pisec besedil za številne narodnozabav- ne in druge sestave. O be- sedilih na letošnjem festi- valu je menil: "Na primer- ni ravni so, tudi sam sem se potrudil, da sem k te- mu prispeval svoj delež, vendar pa še vedno mi- slim, da to še ni prava ra- ven; besedilom posamezni ansambli posvečajo še vedno premalo pozorno- sti. Zdi se mi, da so bese- dila preveč zamaknjena v preteklost. Muzikanti se lepo pripravijo, scenski nastop imajo čisto v redu, z besedili pa se nekako vrnejo v pretekli čas in ta- ko potem pride do neke odrske neskladnosti." Vida Topolovec Najboljšo pesem je po mnenju publike zaigral 20-kratni gost ptujskega festivala Franci Zeme s svojim ansamblom. V umim m m mi m mmu ptim Orfejček ORFEJČKOVE STOPNIČKE (predlog za september): 1. PONOSNI SMO NATE — Peter Fink 2. TVOJA ISKRENA LJUBEZEN — As 3. NAJMLAJŠI — bratje Poljanšek 4. ZDRAVICA— ansambel Simona Legnarja 5. SNOČEŠNJA NOČ — Podkrajski fantje 6. MLADOST SE KONČUJE NAM — Razpotnik 7. VESELA PESEM — Šaleški fantje 8. BUKOVŠKA — ansambel Obzorje 9. SEM JO STISNIL — ansambel Tonija Verderberja 10. STARA VAS — Lipa 11. ČEBELAR — NIko Zaje 12. NEDELJSKA MAŠA—Prerod Pokrovitelj oddaje: AGROAVTOMETAL Nagrado pokrovitelja prejme: Marjana Petrovič, Spuhija 107/a. Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj — za Orfejčkove stopničke 10 — NASVETI 10. SEPTEMBER 1992 — TEDNIK Zakaj to počnemo? Pred občinsKim prazni- kom je Pleskar Ptuj s sred sivi Iz občinskega pro- računa prebarval zidove parkirišča za pošto, ki so bili porisani z raznimi grafiti. Le dva tedna za tem so se pojavili novi: z vso potrpežljivostjo so do- kaj vzorno zapisani na zi- dovih očitno vsi ansambli, ki se jih je najverjetneje najstniški avtor spomnil. Vprašanje je, ali zanimajo ta imena še koga, razen avtorjev. V vednost pa: zadnji preplesk je stal 55.700 tolarjev. Toliko ali več bomo morali ptujski davkoplačevalci očitno prispevati še enkrat. McZ Na posnetku se morda ne vidi najbolje. Zidove parkirišča po- novno "krasijo" grafiti The Doors, Jans Joplin, Zeppelin... Ustvarjalnost pa takšna! Piše: MIRKO KOSTANJEVE« Odškodninska odgovornost zaradi uporabe kemičnili sredstev, ki so škodljiva čebelam, rastlinam ter drevju (2. — ZADN.rE NADALJEVANJE) SODNA PRAKSA Ne razpolagam s podatki, koliko ] je bilo doslej pred slovenskimi so- i dišči sproženih in rešenih odškod- i ninskih tožb proti uporabnikom za ; čebele škodljivih kemičnih sred- j stev. Omeniti želim le en primer ; odškodninske tožbe, v kateri pa je ; bilo v prvi vrsti potrebno razčistiti ; vprašanje, ali je uporabnik za ' čebele škodljivih kemičnih sred- < stev na pravilen način obvestil ' imetnike čebel o nameravam upo- \ rabi. Ta primer je leta 1962 obrav- I navalo celo bivše Vrhovno sodišče j Jugoslavije (skrajšano VSJ). ] V tistem času je bila v Sloveniji ; v veljavi še Odredba o varstvu ; čebel pred kemičnimi sredstvi za ' varstvo rastlin iz leta 1966, ta pa j v nasprotju s sedanjo Odredbo iz i leta 1977 ni vsebovala nobenih | določb o načinu obveščanja o na- ] meravani uporabi za čebele ško- ' dljivih sredstev. V Srbiji pa je ta- < krat veljala podobna uredba, ki je '• na splošno določala, da mora biti = obvestilo o nameravanem za čebe- j le škodljivem opraševanju pra- I vočasno in na običajen način. V \ primeru, ki ga je obravnavalo po ; reviziji VSJ, je šlo za vprašanje, \ ali je uporabnik odškodninsko od- ■ govoren, če je o nameravanem i opraševanju svojega polja le ustno j obvestil samo čuvaja čebelnjaka, ■ ta pa ni znal zapreti čebelnjaka in ■ o obvestitvi ni obvestil v drugem ■ kraju živečega lastnika čebelnja-; ka. VSJ je s svojiiri sklepom Rev 63/67 z dne 25/4-1967 odločbo^ drugostopenjskega sodišča, ki je, tožbeni zahtevek zavrnilo, razvel- \ javilo in mu zadevo vrnilo na po-; novno sojenje, obenem pa zavzelo ; tole pravno stališče: "Da bi se po i zakonu obvarovali čebelnjaki od ■ strupenega opra-ševanja polja, za- dostuje o dnevu opraševanja ustno ; obvestili navzoče lastnike — čebelarje. Odsotne pa je potrebno-^ obvestiti na način, ki po rednem! toku stvari omogoča lastniku —i čebelarju, da pravočasno poskrbi '• za zaščito čebel. Običajen je tisti; način, ki je glede na redna sredsva ■ občevanja možen in učinkovit." | Omenjeni sklep je bil objavljen v j v Beogradu izhajajoči reviji Prav- i ni život 1. 1967, 2. zvezek, str. 88. Čeprav ima sedanjo odredba do- ' ločbe o načinu obveščevanja, bo vendar lahko v praksi nastalo^ vprašanje, ali je bil v konkretnem primeru način obvestila o namera-■] vani rabi čebelam škodljivih ke-' mičnih sredstev pravilen. ] II. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST UPORABNIKA : ŠKROPIVA i mmmmmmmmmmmmmmmi Večkrat pride do sporov in zah-i tev za odškodnino med lastniki! (lahko tudi med najemniki itd.) j zemljiških parcel, ki jih loči meja,' tudi v takih primerih: en sosed: škropi s kemičnimi sredstvi nai svoji njivi ali vrtu rastoče kmetij-' ske kultivirane rastline, cvetlice,* trto itd., pri tem pa bodisi name-] noma ali iz malomarnosti poškro-! pi sosedovo solato, cvetlice itd.,; tem pa tako škropivo škodi. j Po katerih predpisih se rešujejo taki odškodninski spori? Poleg predpisov iz že pod L omenjenega Zakona o obligacij- skih razmerjih (skrajšano ZOR) moramo za reševanje takih sporov poznati še predpise iz Zakona o temeljnih lastninskopravnih raz- merjih (skrajšano ZTLR — Ur. list SFRJ, št. 6/80), zlasti določbe o motnjah, kot so dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake in podobno. Take motnje izvirajo iz nepremičnine lastnika A ali iz njegovih dejanj pri upora- bi te nepremičnine, in če prehajajo same od sebe, kar pomeni brez po- sebnega prizadevanja lastnika A, na sosedovo zemljišče, so dovol- jene, vendar le v primerih, ko ne otežkočajo rabe sosedovega zem- ljišča oziroma nepremičnine čez krajevno običajno mero ali če ne povzročajo znatnejše škode. Opi- sane motnje, ki bi jih lastnik ne- premičnine A brez posebnega pravnega naslova (npr. brez služnostne pravice) namenoma ali iz inalomarnosti spuščal — npr. s posebnimi napravami itd. — na sosedovo nepremičnino, pa niso dovoljene fplei 5 čl. ZTLR). Ali je škropljenje s kemični- mi sredstvi možno uvrstiti med motnje iz 5. čl. ZTLR? Čeprav v 5. čl. ZTLR škropljen- je s kemičnimi sredstvi ni izrecno omenjeno, ga vendar po mojem mnenju lahko štejemo med motnje iz tega člena, ki poleg izrecno naštetih dopušča še tem podobne motnje. Glede odškodninske odgovorno- sti zaradi škropljenja povzročene škode sosedu pa želim opisati dve situaciji; a) Sosed, ki ima npr. vinsko trto ali kaj drugega posajeno tik ob meji (saj ni predpisa, ki bi mu to preprečeval), je škropil s ke- mičnimi sredstvi svojo trto, pri tem pa iz malomarnosti poškropil tudi so.sedovo solato ipd. Ker je uporabnik škropiva menil, da to lahko dela, ni niti obvestil soseda, da bi ta lahko pravočasno pokril svoje rastline. Ali je škropilec rav- nal pravilno? Ne! Po mojem mnenju celo ni odločilno, ali je bi- lo škropivo, ki je padlo na sosedo- vo zemljo, škodljivo za tam ra- stoče rastline, kajti že samo škro- pljenje s kemičnimi sredstvi, pov- zročeno namenoma ali iz malo- marnosti, pomeni po 42 čl. v po- vezavi z 2. odst. 5. čl. ZTLR neu- temeljeno vznemirjanje soseda, ki lahko tudi s tožbo zahteva pre- poved bodočega škropljenja po njegovi zemlji, v primeru pa, če mu je nastala škoda, lahko zahteva odškodnino po predpisih ZOR. Višino odškodnine, če bo ta spor- na, bo s pomočjo sodnega izve- denca ugotovilo sodišče. b) Sosed je na svojem dvorišču oz. zemljišču škropil drevesa, ra- stline itd. s sicer oblastno dovolje- nim škropivom, iz katerega pa je plin, smrad itd. prehajal na sose- dovo zemljišče in lam povzročil otežkočeno uporabo zemljišča in škodo na rastlinah. Omenjenega prehajanja prek meje sosed ni mo- gel preprečiti, razen če sploh ne bi škropil niti na svojem zemljišču. Kaj lahko stori prizadeti sosed? Če ni zaradi plina, smrada itd. otežkočena uporaba njegovega zemljišča čez mero, ki je glede na naravo in namen njegove nepre- mičnine ter glede na krajevne raz- mere običajna, ali če ni nastala znatnejša škoda, potem bo moral sosed te motnje trpeti. Le v prime- ru, če po mnenju prizadetega sose- da take motnje presegajo omenje- no mero ali so povzročile znat- nejšo škodo, bi po mojem mnenju prizadeti sosed lahko vložil tožbo po omenjenem čl. 42 ZTLR, ven- dar jo bo izgubil, če bi se v pravdi ugotovilo, da ni šlo za motnje ali škodo v takem obsegu, kot to zah- teva 1. odst. 5. čl. ZTLR. Aforizmi by Fredi Klicaj je desetar med ločili. loč v. , tovil, a\: '■i>i()li ni !• krvnih .sAnjun. .... 4 - Ženske li.sue .s/^NVd/.v po lisičjlli Kviutmkili. /i vi'I tijf j,' jed, ki JO kil- Motite .se, če misitte,