(roto: Jože Miklavc) ss ss* r 3000 CELJE ALENKA AVBERi Direktorica Savinjsko-Šaleške območne obrtne zbornice Zaostreni situaciji globalne konkurence bo prilagojena tudi rdeča nit letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva. Groba struktura programa je že izdelana, kljub temu pa še sprejemamo predloge tako velikih kot malih podjetij iz našega okolja. jr- SHO0032 leto XXXVII, 2. SEPTEMBER 2005, CENA 298,00 SIT ŠTEVILKA 35 LJUDSKA SOLIDARNOST OB VODNIH UJMAH (stran 4) * 5? 'ji** « ' *<0 „ • ■ * RI ‘ ‘ 111L ■y ISSN 0351-8140 čakajte n mi iz. SwfflröY Pokličite 080 10 51 ali 03 839 38 20 Bencin Nazarje : ________ ropHONE Maja Kopič s.p. - Levec 56, 3301 Petrovče Tel.: 03 491 0260 Mozirje 3330, Ob Trnavi 1 Tel.: 03 839 0820 Prodaja mobilnih telefonov iz akcij Mobitela Sklepanje naročniških razmerij Prodaja ostalih mobilnih telefonov in dodatne opreme Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2. Mozirje /M.MIK1AVC Za prihajajoče jesenske dni Zadruga mozirje Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Železnina Luče 584-40-24 Železnina Gornji Grad 839-44-20 PC Ljubija 837-07-20, 837-07-71 Blagovnica Ljubno 584-10-20 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov - odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozN za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Zamrzovalne skrinje ¥ LTH ZS 210 I, RPA+ - LTH 300165-990 SIT - LTH 400 I 69-990 SIT Barvni televizor Gorenje 70 cm ekran Mikrovalovna pečica z žarom WD 900 AP 23-2 DIGITALNA Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov. Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu. Pralni stroj Gorenje WA583 59-900 SIT Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00-17.00 ure. Likalnik parni Palični mešalnik XB 986 Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Kako izbrati nedček, ki mi nudi privlačen izgled, istočasno pa izpolnjuje moje zahteve po opori, podpori in udobju nošenja? Najpomembnejše je izbrati ustrezno številko nedrčka, kar pomeni pravilen obseg in košarico. Če tega še ne vemo, ali morda želimo preveriti našo številko, to storimo na preprost način. V roke vzamemo šiviljski meter in si izmerimo obseg prsi in obseg tik pod prsmi. Obseg (v cmi tik ood prsmi ie velikost nedrčka (npr. 70, 75, 80, 85, 90, 95,100 ...). Če izmerimo obseg med temi številkami, npr. 87 cm, potem izberemo najbližjo številko, torej 85. To je obseg nedrčka. Kai pa košarica? Preprosto, odštejemo: 'BSEG PRSI - OBSEG POD PRSMI = RAZLIKA v cm V tabeli najdemo razliko obsegov (v cm) in določimo košarico: Razlika 12 cm = košarica A Razlika 14 cm = košarica B Razlika 16 cm = košarica C Razlika 18 cm = košarica D Razlika 20 cm = košarica E Razlika 22 cm = košarica F Da ne nosimo ustrezne številke nedrčka, nas na to lahko opozorijo naslednji znaki: - Nedrček čez hrbet 'uhaja' navzgor - izbrali smo prevelik obseg (najpogosteje) ali pa preveč skrajšali naramnice - Nedrček se spredaj močno zareže v prsa t.i. 'dvojna prsa’ -izbrali smo premajhno košarico - Nedrček ob straneh (pod rokami) naredi kožno gubo - izbrali smo premajhno košarico ali premajhen obseg nedrčka - Kost nedrčka se ne prilega obsegu pod prsmi, se 'odmika’ -izbrali smo premajno košarico Radajjga imam Pravilna številka nedrčka (tako obseg kot košarica) nam nudi udobje pri nošenju že od prvega trenutka dalje. Nikakor ne smemo kupiti nedrčka po sistemu 'Pa saj se bo raztegnil'. Že v trgovini, kjer nedrček pomerimo, nam mora dati podporo in oporo, ki jo želimo. Poleg tega pa se moramo v njem dobro počutiti. Prijetno izbiranje spodnjega perila vam želi kolektiv Butika Grazia. TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Jriiimph Tretja stran v«7 Nafa^äin človek Letošnje muhasto poletje je bilo do Zgomjesavinjčanov kljub nekaterim škodnim posledicam kar prijazno. Če pogledamo okrog sebe in primerjamo, kakšne so posledice poletnih neurij drugod po Sloveniji, da o svetu ne govorimo, lahko priznamo, da smo jo tokrat kar dobro odnesli. Seveda je že jutri lahko drugače, toda trenutna dejstva so pač takšna. In bogdaj, da bi tako tudi ostalo. Čez dva meseca bo minilo okroglih petnajst let od katastrofalnih poplav, ki so v marsičem vplivale na življenje v Zgornji Savinjski dolini v minulem desetletju in pol. Nekatere posledice takratne vodne ujme še danes niso v celoti odpravljene, še posebej infrastruktura na Savinji in Dreti je utrpela nepopravljivo škodo, ki ne bo nikoli povsem sanirana. Strugi obeh vodotokov sta namreč od takrat dalje bistveno siromašnejši z raznimi objekti, kot so na primer škarpe, kar je otežilo preživetje ribjemu življu in prispevalo k hitrejšemu pretoku vode. Verjetno se bodo ljubenski ribiči na jutrišnji slovesnosti ob petdesetletnici delovanja spomnili tudi vodne stihije leta 1990. Tako kot Mozirski gaj je Savinja tudi idiUčno okoUco ribiškega doma na Ljubnem dobesedno opustošila. Toda tudi v tem primeru se je izkazala neverjetna moč človeških rok, ki delajo složno. Današnji obiskovalec šumečega raja ob Savinji niti slutiti ne more, v kako katastrofalnem stanju je bila ribiška domačija prvega novembra leta devetdeset. V Združenih državah Amerike je orkan Katrina v minulih dneh opustošil dobršen del južnih zveznih držav in po prvih ocenah povzročil za več kot petindvajset milijard dolarjev škode. Neurje je povzročilo tudi poškodbe na energetski infrastrukturi, kar je imelo za posledico motnje v oskrbi z nafto in ponovno rast njenih cen na borzi. Prebita je nova magična meja 70 dolarjev za sodček, posledično pa so se tudi v Sloveniji podražili naftni derivati. Kje je meja? Do kam mora še zrasti cena nafte, da bomo začeli razmišljati o varčevanju in uporabi alternativnih virov energije? Kakšna ekološka katastrofa se mora Američanom še zgoditi, da bodo ratificirah Kyotski protokol o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov? Koliko se mora še podražiti bencin, da bodo začeli tudi v ZDA proizvajati avtomobile, katerih povprečna poraba bo manjša od desetih litrov na sto kilometrov? Kaj je danes pripravljen storiti vsak izmed nas, da bodo imeli naši otroci in vnuki jutri še znosno okolje za bivanje in preživetje? C-J* Ó 0 6 0 IZ VSEBINE: 35 Aktualno: Vprašanje pripravljenosti služb za reševanje ponovno v ospredju....4 Gasilstvo: Naklonjenost obrambnega ministra Karla Erjavca ne odpravlja nesoglasij.5 Komisija za preprečevanje korupcije: En kršitelj iz zgornjesavinjskih občin.6 KGZ Celje: Ogorčeni kmetijski svetovalci......7 IUV: September je čas za prijave v izobraževalne programe..........10 Izlet zvestih naročnikov Savinjskih novic: Savinjčani plavali v Ljubljani.....13 Na naslovnici: Terezija Plaznik iz Ljubije je vzgojila skoraj dvakilogramska jurčka ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 35,2. september 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega In odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno V________ VPRAŠANJE PRIPRAVLJENOSTI SLUŽB ZA REŠEVANJE PONOVNO V OSPREDJU Ljudska solidarnost ob katastrofalnih vodnih ujmah Zadnje neuije, ki je pred dnevi prizadelo velik del Spodnje Savinjske doline in Posavje, je ponovno postavilo v ospredje vprašanje pripravljenosti služb za reševanje. Mnenja stroke so tu precej različna. Direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc za-trjuje, da je država za primere naravnih katastrof dobro organizirana in pri tem poudarja zlasti dobro izvedeno akcijo civilne zaščite. Po njegovem so za katastrofo krive le močne in nepredvidljive hudourniške vode, ki so s hribovja proti dolini zdivjale s tolikšno močjo, da naj seji ne bi mogla upreti še tako močna zaščita. Toda s prizadetih območij je hkrati slišati tudi vse več ostrih kritik na račun tega, kako se lotevajo preventivnih ukrepov, ki se ob večjih vodnih ujmah skoraj praviloma izkažejo za zgrešene. Tudi mnenje obrambnega ministra Karla Erjavca je, da je bilo ukrepanje s strani gasilcev in ostalih služb odlično. Po njegovem je dobro potekalo tudi medsebojno sodelovanje, pomembno pa je, da so ljudje stopili skupaj in eden drugemu na pomoč. Tukaj je prišla do izraza ljudska solidarnost, tako kotleta 1990 in 1998 v Zgornji Savinjski dolini. Takratni katastrofi, ki sta ju povzročili Savinja in Dreta, a še v večji meri pritoki, je še vedno živo v spominu predvsem ljudi, ki so takrat ostali brez premoženja in tudi ostalih, ki so se tako ali drugače soočili s pobesnelimi vodami ali plazovi, med katerimi je stalna grožnja Maces-nikov vSolčavi. To pa so bili praktično vsi prebivalci Zgornje Savinjske doline. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, v kateri deluje 15 društev v šestih lokalnih skupnostih, Janko Žuntar meni, da je le ta dokaj dobro pripravljena za kakršnokoli intervencijo v morebitnih poplavah ali drugih preizkušnjah velikih razsežnosti. »Nekaj so nas naučile same poplave, tako da smo gasilci sami sistem zelo dogradili, Še vedno pa je odprto vpraš- Naša anketa Do kod seže človeška solidarnost in pomoč? Narava nam je tudi tokrat pokazala, da je nepredvidljiva in da ječlovek ne more ukrotiti kljub visokemu tehnološkemu napredku. Tako smo se zadnje dni avgusta, namesto v sonce, pogosto ozirali v nebo zaradi nenehnih padavin in neurij, ki so pustošila pri nas in drugod po Evropi. Savinja in Dreta sta naši dolini tokrat prizanesli, a drugod so reke, hudourniki in plazovi naredili veliko škode. Pri tem so lahko ljudje počelje narave le nemočno opazovali. Ponovno se je izkazalo, daje problemov na področju vodotokov vedno več, diiava pa za ureditev nabrežin namenja premalo denarja. Posledice neurij so katastrofalne. Ljudje sami jih bodo težko odpravili. Tokrat se je presenetljivo hitro odzvala država in za odpravo posledic namenila 80 milijonov tolarjev. Na preizkušnji pa je ponovno človeška solidarnost. In koliko so pripravljeni pomagati Zgomjesavinjčani? Vida Moličnik, Luče Takšno poplavo, kot smo jo doživeli pred nekaj več kot desetletjem, ne privoščim nikomur. Sami sicer nismo bili oškodovani zaradi vode, grozila nam je nevarnost plazov. Tedaj se je pokazala človeška solidarnost, ljudje so nam pošiljali pomoč od vsepovsod. Tudi sama sem pripravljena pomagati bližnjemu, pa naj boto poplava ali kakšna druga nesreča. Nina Felicijan, Rečica Živimo v neposredni bližini potoka, kije v preteklosti velikokrat prestopil svojo strugo in poplavljal dvorišče. Sedaj je to do neke mere urejeno. A narava je vedno nepredvidljiva. Tudi sedaj, koje vodotok urejen, ob večjih padavinah poplavlja klet. Tisti, ki so bili poplavljeni, vedo, kaj je človeška in sosedska solidarnost in pomoč. Ko smo jo potrebovali, so nam priskočili na pomoč. Tudi sama sem pripravljena pomagati ljudem v stiski. Zdenka Poličnik, Ljubno ob Savinji Zdi se mi, da vodotoki ne bodo nikoli toliko urejeni, da narava ne bi mogla pokazati svoje nadmoći in nepredvidljivosti, predvsem so to manjši potoki in hudourniki, ki podivjajo ob večjem nalivu, kot v zadnjem času. Ljudje smo različni, pogosto dobiš pomoč od tistega, od katerega jo najmanj pričakuješ, in ne od tistega, ki bi bil dolžan pomagati. Jože Podbregar, Podvolovljek Nikakor ne morem reči, da imamo v naši dolini urejene vodotoke, Samo naša Lučnica dokazuje, da šeni vse tako urejeno, kot bi moralo biti. Savinja je v večji meri sanirana. Po poplavah, ki smo jih doživeli pred desetletjem in pol, smo si skusili ljudsko dobroto. Ljudje so pripravljeni pomagati, tudi sam bom pomagal, če bo potrebno. Toni Steblovnik, Loke Sam problematike vodotokov ne zasledujem, sem pa prepričan, da če bi bili vsi urejeni, do takih katastrof ne bi prihajalo. Vem pa, da se je proti naravi težko boriti. Ob tem deževnem vremenu v zadnjem času me kar stiska, ko vidim, kako Savinja narašča. Spomin na zadnjo poplavo je še vedno živ. Tedaj je vsak reševal sprva svoje, pozneje pa smo sosedje pomagali drug drugemu. Iz izkušenj sedaj v kleti ne hranimo ničesar, kar bi lahko narasla voda poškodovala ali odnesla. Od drugod je prihajala tako materialna kot finančna pomoč. Tudi sedaj verjamem, da bi vsi priskočili na pomoč. Franjo Naraločnik, Ljubno ob Savinji Urejenost vodotokov je velika katastrofa. Ni jezov, ni umirjevalnikov, ni urejenih strug. Ko smo v poplavah pred leti potrebovali pomoč, nismo bili sami. Zato verjamem, daje vsak, ki si je skusil poplavo in ve, kakšna katastrofa je to, pripravljen ponuditi pomoč. Tudi sam sem pripravljen pomagati. Pripravila Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem anje civilne zaščite. Z izjemo Mozirja, Kjer smo vse ekipe formirali tako, kot je predpisala država, po ostalih občinah vprašanje civilne zaščite ni urejeno. Tako kot za gasilsko organizacijo, je tudi za zaščito in reševanje veljalo prehodno obdobje, vendar bi morale biti občinske ekipe civilne zaščite že pred leti popolnoma opremljene in usposobljene. Trenutno je tako, da se je izobraževanja na Igu udeležil samo mozirski štab, ostali župani in županja so zaradi zakonske prisile imenovali poveljnike štabov, enot pa nimajo opremljenih,« razlaga Žun-tar. Po njegovem se župani nekoliko izmikajo, čeprav je bridka izkušnja izpred nekaj let še vedno živa in nevarnost stalno prisotna. Pri tem ne gre samo za poplave, tu so plazovi, udari strel in požari, z zimo se krepi nevarnost, ki jo povzroča- ta sneg in žled. Predsednik zgornjesavinjskih gasilcev zagotavlja, da se bodo še naprej trudili župane in ostale prepričati, da se je vredno potruditi in pokriti področje predvsem v smislu tehničnega reševanja z gradbenimi stroji. V tem kontekstu bi morali poskrbeti tudi za prvo pomoč, kinologe, gorske reševalce in še koga, saj vemo, da sta občini Luče in Solčava gorski in teh področij trenutno nimata pokritih. »Precej bo treba še narediti, da bodo elementarne nesreče ublažene in da bo pomoč vodena kvalitetno in v najkrajšem času,« je nedvoumen Janko Žuntar. Na občinske uprave sicer pritiskajo razne inšpekcijske službe in opozarjajo, vendar je očitno, da občinski mlini v primeru civilnih zaščit meljejo predvsem po volji županov. Savinjčan KONSTITUIRANJE SVETA SAVINJSKE REGIJE Država naj spremeni odnos do vodnega gospodarstva Predstavniki 31 občin savinjske regije (občina Radeče se jeopredelila za Posavje) so na pivi seji sveta za predsednika imenovali župana občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča (subregija Kozjansko-Obsotelje) za podpredsednike pa Jožeta Rajha (celjsko-savinjska), Janeza Jazbeca (dravinjska) in Tonija Riflja (savinjsko-šaleška). Županja in župani tega območja od Vlade zahtevajo redno vzdrževanje vodotokov in sistemsko rešitev načina tega vzdrževanja. Čim prej je treba uresničiti že načrtovane posege za večjo poplavno varnost. Poleg pooblaščenega izvajalcajetreba v ureditev vodotokov in brežin vključiti še ministrstvo za okolje in prostor ter predvsem predstavnike Agencije RS za okolje, ki morajo prevzeti odgovornost za kakovostno ureditev vodotokov. Županja in župani pričakujejo, da bo pri odpravljanju škode večji del prevzelo vodno gospodarstvo, saj je urejanje brežin stvar vodnega in ne cestnega gospodarstva. Sprejet poslovnik dela sveta regije med drugim določa, da svet odloča z večino glasov navzočih županov ali pooblaščencev, pri čemer mora ta veči- na zastopati vsaj 60 odstotkov prebivalcev regije. To naj bi zagotavljalo enakovredno odločanje malih in velikih občin. Župani so sprejeli tudi program projektov za neposredne regionalne vzpodbude in javno infrastrukturo za prihodnje leto ter terminski plan prednostnih nalog pri pripravi regionalnih razvojnih programov po subregijah. Savinjčan NAKLONJENOST OBRAMBNEGA MINISTRA KARLA ERJAVCA NE ODPRAVLJA NESOGLASIJ MED DRŽAVO IN GASILCI Gasilstvo se mora razvijati in obstati Preteklo sredo se je v Žalcu obrambni minister Karl Erjavec sestal s predstavniki gasilskih društev in zvezvSavinjsko-Šaleški regiji. Pogovarjali so se o novem zakonu o gasilstvu, za razpravo o strategiji razvoja zaščite in reševanja pa je zmanjkalo časa. Očitno je obrambni minister gasilcem naklonjen, kar pa ne odpravlja nekaterih dilem in različnih pogledov na organiziranost in predvsem financiranje gasilcev. Iz razprave gasilcev je bilo zaznati kar nekaj zamer na račun Gasilske zveze Slovenije, predvsem pa se razhajata teorija in praksa, saj so prostovoljni gasilci, na katerih temelji slovenska gasilska organizacija, vse bolj »žrtve« delodajalcev in različnih interesov kapitala. Gasilci so predstavnike obrambnega ministrslva opozorili na slabo opremljenost, vendar jim je minister Erjavec odgovoril, »da sodijo pod pristojnost občin. Res pa je, da ministrstvo za obrambo v okviru podsistema zaščite in reševanja sofinancira dejavnost gasilcev. Poskušamo opremljati gasilstvo, to se je v teh dneh pokazalo kot nujno, saj zlasti prostovoljni gasilci predstavljajo hrbtenico našega gasilstva.« Nov zakon o gasilstvu naj bi po obravnavi na odboru za obrambo sprejeli v državnem zboru. »Z njim želimo ustrezno urediti status gasil- cev in sicer v tem smislu, da bodo prostovoljni gasilci enakovredni poklicnim. Potem delno urejamo financiranje gasilstva, saj je sedanji zakon star več kot deset let in je potreben posodobitve. Pripravljamo tudi zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zakon o varstvu pred požarom. V bistvu prenavljamo in posodabljamo vso zakonodajo s tega področja,« je povedal obrambni minister Erjavec. Gasilci seveda bolj kot učinke zakona čutijo vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo ob intervencijah. Zato je na mestu prispodoba, da jih je v lepem vremenu preveč, v slabem pa odločno premalo. »Največje težave so z delodajalci, sajjim je pomembno samo, da delavec pride na delo, čeprav je kot gasilec celo noč preživel na intervenciji. Teh problemov je vedno več. Z novim zakonom je potrebno jasno opredeliti status gasilca, v nasprot-. nem se lahko zgodi, da bo članstvo v prostovoljnih gasilskih društvih začelo upadati. Tega se mora zavedati tudi država,«je poudaril Dušan Pungartnik, poveljnik Civilne zaščite občine Žalec. Vedno znova se namreč potrjuje, da so gasilci sila, na katere se družba nasloni, kadar je v stiski. Precej pomenljive so bile besede enega od udeležencev pogovora, ki je ministra opozoril, daje 130.000 slovenskih prostovoljnih gasilcev, ob primernem vodenju in motivaciji, lahko tudi dovolj velika politična sila, s katero je potrebno resno računati. Samo primerno opremljeni in v enaki meri izobraženi gasilci bodo sposobni uspešno izpolnjevati vse bolj zahtevne naloge, kijih pred njih postavlja družba. Savinjčan ' ; --------------------------'\ Predstavniki zgornjesavinjskih gasilcev so se udeležili razprave o novem zakonu o gasilstvu v Žalcu (foto: EMS) NA SEZNAMU KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE SE JE ZNAŠLO 97 FUNKCIONARJEV En kršitelj iz zgornjesovinjskih občin Komisija za preprečevanje korupcije je pretekli teden objavila seznam funkcionarjev, ki niso pravočasno predložili podatkov o svojem premoženjskem stanju. Na seznamu se je znašlo 97 funkcionarjev, od tega 94 občinskih svetnikov iz različnih občin po Sloveniji. Med njimi tudi Janez Marolt (SDS), občinski svetnik iz Moziija. Komisija za preprečevanje korupcije je županom že poslala dopise, v katerih jih poziva, da tiste občinske funkcionarje, ki niso poročali o svojem premoženjskem stanju, takoj razrešijo vseh dolžnosti v delovnih telesih občine. S tem naj bi kar najbolj zmanjšali možnost za morebitne kršitve predpisov glede nezdružljivosti funkcij in omejitev poslovanja. Komisija je županom tudi predlagala, da omenjene občinske svetnike in podžupane pozove k takojšnjemu odstopu, ob tem pa pričakuje obvestila občin o ugotovitvah in ukrepih zoper funkcionarje s seznama do konca septembra. Ker gre v glavnem za nepoklicne funkcionarje, komisija drugih ukrepov ni mogla predlagati, prav tako ni mogla dati pobude za začetek postopka za razrešitev s funkcije, saj zakon o lokalni samoupravi ne predvideva, da bi bili lahko občinski funkcionarji razrešeni s funkcije zato, ker niso oddali obrazca. »Občina ima zvezane roke in ne more nič storiti. Župan imenuje podžupana, ne pa članov občinskega sveta. Svetniki in župan so voljeni od ljudi in po trenutno veljavni zakonodaji jih lahko na predlog vlade razreši samo državni zbor. Vsekakor pa nameravamo upoštevati dopis komisije v tem delu, da bomo o problemu spregovorili na seji občinskega sveta,« nam je v odsotnosti mozirskega župana povedala direktorica občinske uprave Nada Klančnik. Neuradno smo izvedeli, da Marolt ni oddal poročila o svojem premoženjskem stanju, ker mu davkarija do zahtevanega roka ni posredovala podatkov in da ne namerava odstopiti s funkcije občinskega svetnika. V komisiji za preprečevanje korupcije so napovedali še en seznam, in sicer bo javnost seznanjena z imeni funkcionarjev, ki so prijave premoženjskega stanja sicer oddali, a so bile nepopolne, ker jim niso priložili obvezne odločbe o dohodnini. Na tem seznamu je okoli dvesto funkcionarjev. Zakon o preprečevanju korupcije predvideva za nepopolne podatke enake posledice kot za neposlane prijave, torej zmanjšanje plače pri poklicnih funkcionarjih, tako pri poklicnih kot nepoklicnih funkcionarjih pa začetek postopkov za prenehanje funkcije. Savinjčan OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE Nova ureditev obrtniške organizacije Območna obrtna zbornica Mozirje je pripravila javno razpravo o novi zbornici obrti in podjetništva, na kateri so predstavniki Obrtne zbornice Slovenije predstavili novo obliko organiziranosti. Zaradi spremenjene gospodarske strukture naj bi se formiral dvotirni model zbornične organizacije, v katerem bi se interesi obrti in malih podjetij povezali v eno zbornico, velika podjetja pa v drugo. Obe zbornici naj bi bili interesno bolj homogeni in učinkoviti kot doslej. Predlagan dvotirni sistem zbornične organiziranosti je po mnenju sekretarja Območne obrtne zbornice Mozirje Janka Kopušarja nujen, saj v korporativnem zborničnem modelu prevladuje interes velikih podjetij kot uravnotežen interes gospodarstva, kljub temu da korporativna zbornica pridobi reprezen- tativnost prav na račun velikega števila malih podjetij. Da se predvsem obrtna in mala podjetja izognejo prevladi interesov velikih podjetij, jim lahko oblast pomaga na ta način, da jim omogoči povezovanje v lastno zbornico. Tudi opravljene ankete kažejo, da obrtniki potrebujejo nekoga, ki bo zastopal njihove interese. ZALOŽBA ROKUS IN KARITAS Pomoč družinam s petimi ali več otroki Založba Rokus iz Ljubljane in Škofijska Karitas Ljubljana od 11. avgusta dalje izvajata skupno dobrodelno akcijo, v kateri družinam s petimi ali več otroki podarjata delovne zvezke za osnovno šolo za šolsko leto 2005/ 2006. Šoloobvezni otroci lahko trenutno izbirajo med delovnimi zvezki, ki so izšli pri založbi Rokus (seznam je objavljen na spletni strani http:// www.kniiaarna.com'), morda pa se bo akciji kmalu pridružila še kakšna druga založba. Starši prejmejo delovne zvezke za svoje otroke na osnovi izpolnjenega obrazca, objavljenega na spletni strani http:// www.rokus.cpm. Starši, ki nimajo možnosti dostopa do interneta, lahko omenjeni obrazec naročijo na brezplačni telefonski številki 080 1990. Dodatne informacije na spletni strani http://www.rokus.com ali po telefonu 01 5134 653. Predlagan dvotirni sistem zbornične organiziranosti je po mnenju sekretarja Območne obrtne zbornice Mozirje Janka Kopušarja nujen (foto: EMS) Ob ugotovitvi, daje obstoječa organiziranost Obrtne zbornice Slovenije preživeta, je tudi razprava v Mozirju potrdila nujnost samostojnega organiziranja malih podjetnikov in obrtnikov. Osnovni generatorji lokalnega in regionalnega razvoja so prav obrt, mikro in mala podjetja. Zato pomeni zagotavljanje kakovostnih infrastrukturnih pogojev na lokalni in regionalni ravni osnovo za razvoj podjetništva, s čimer se omogoča hitrejša gospodarska rast in s tem uresničevanje dolgoročnih razvojnih ciljev. Kljub spremembam naj bi ostale območne obrtne zbornice še naprej samostojne, vendar bo večji poudarek na regijskem povezovanju, Nadalje se ugotavlja, da je še vedno preveč birokratskih ovir, čeprav se tudi na tem področju pripravljajo spremembe. Mojstrski izpiti naj ne bi bili več pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja, prav tako naj bi se zmanjšala javna pooblastila na področju licenc. Precejšen problem predstavlja tudi vodenje poslovnih knjig, vendar naj bi z novo organiziranostjo tudi med obrtniki in podjetniki zavel liberalnejši veter. Savinjčan M SINTAL CELJE Vaša varnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.sl Organizacije : OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA VELENJE Veqa natančnost zemljiškokatastrskih načrtov Po več kot dveh desetletjih se bo na območju mozirske geodetske pisarne, ki jo vodi mag. Mojca Glinšek, v prihodnjih mesecih izvajala nova zemljiškokatastrska izmera v delu katastrske občine Bočna, ki obsega center naselja Bočna, in v delu katastrske občine Prihova, ki obsega območje med podjetjem BSH, glavno cesto Mozirje-Nazarje, Mozirskim gajem, Savinjo jugovzhodno od BSH in nekaj parcel čez Savinjo. Glinšk-ova pri tem računa na sodelovanje lastnikov parcel, ki lahko pred izmero poiščejo in označijo parcelne meje, ter tako veliko pripomorejo k nemotenemu poteku terenske izmere. Celotna zadeva je vredna pozornosti, ker bo v celoti financirana iz sredstev državnega proračuna. Na podlagi javnega razpisa, ki ga je razpisala republiška geodetska uprava, bo na območju katastrske občine Bočna izmere izvajal Geodetski zavod Republike Slovenije, na območju katastrske občine Prihova pa bo novo zemljiškokatastrsko izmero izvajal Geodetski zavod iz Celja. »Nova zemljiškokatastrska izmera se izvaja z namenom izboljšanja stanja parcelnih mej s stanjem v naravi. Istočasno s parcelnimi mejami bodo na novo izmerjeni tudi vsi objekti. Na osnovi nove izmere bodo izdelani zemljiškokatastrski načrti, ki bodo zamenjali sedaj veljavne in bodo veliko natančnejši od sedanjih. Obenem bodo boljša osnova za izdelavo ureditvenih načrtov, za pridobivanje soglasij pri graditvi komunalnih vodov, cest, pri načrtovanju novih posegov v prostor pri izdaji lokacijskih informacij, pri podeljevanju kmetijskih subvencij in Mojca Glinšek, vodja izpostave geodetske uprave v Mozirju: »Na osnovi nove izmere bodo izdelani zemljiškokatastrski načrti, ki bodo zamenjali sedaj veljavne in bodo veliko natančnejši od sedanjih.« (foto: EMS) položajne natančnosti zemljiškokatastrskih načrtov in z namenom uskladitve dejanskega še bi lahko naštevala,« razlaga Glin-škova. Po njenih besedah bosta geodetski podjetji začeli izvajati terensko izmero v začetku septembra in jo predvidoma zaključili do konca novembra. Na terenu se bo izvajala izmera parcelnih mej, objektov in druge meritve, ki so potrebne za izdelavo novih zemljiškokatastrskih načrtov. Glinškova zagotavlja, da bodo lastnike parcel pravočasno obvestili in jih pisno povabili k izmeri mej svojih parcel. Po zaključenem terenskem delu bo mozirska geodetska pisarna na osnovi izmeritvenih podatkov izdala odločbo o urejenosti meja in objektih vpisanih v evidenco zemljiškega katastra, kar pomeni, da bodo nove odločbe zagledale luč sveta v začetku prihodnjega leta. Savinjčan KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Ogorčeni kmetijski svetovalci Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje so ogorčeni zaradi izjav nekaterih predstavnikov sindikata kmetov glede priprave zbirnih vlog za neposredna plačila, ki so jih prejšnji četrtek objavili nekateri mediji. Svetovalci zatrjujejo, da so v letošnjo kampanjo za pripravo zbirnih vlog za neposredna plačila vložili maksimalne napore. V kratkem času trajanja kampanje so pomagali več kot9.400 kmetom ter 8.222 vlog vnesli tudi v elektronsko aplikacijo, ki so jo pripravili na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Od začetka avgusta svetovalci kmetom pomagajo pri pripravi dopolnitev zbirnih vlog za neposredna plačila. Po njihovih podatkih je več kot 90 odstotkov dopolnitev povezanih s potrebnimi obrazložitvami odstopanja dejanske površine od površine, izračunane iz grafičnih podlag. Na območjih, kjer kmetje obdelujejo površine Sklada kmetijskih zemljišč, je precej dopolnitev povezanih tudi s potrebno uskladitvijo površin najemnikov iste parcele. Seveda je bistveno več potrebnih dopolnitev pri vlogah, ki so si jih kmetje izpolnili sami. To potrjujejo tudi pridobljeni podatki na ARSKTRP, ki kažejo, da večina dopolnitev (36.124 od 44.848) ni posledica nestrokovnega dela kmetijskih svetovalcev, temveč zastarelega katastra, ki ne odraža stanja v naravi. Zaradi večine dopolnitev, ki nimajo nobene povezave z elektronskim vnosom letošnjih vlog, so popolnoma neutemeljene tudi negativne ocene glede elektronskega vnosa vlog, saj je prav elektronski vnos preprečil številne napake, ki bi se pri ročnem izpolnjevanju zaradi prehoda na nov sistem zajemanja podatkov zagotovo pojavile. Franci Kotnik Portal Savinjske doline Štefka Goltnik, vodja Kmetijsko sve-tovalne službe Mozirje: »Tudi na našem območju je večina dopolnitev posledica zastarelega katastra, ki ne odraža dejanskega stanja v naravi. Ob izpolnjevanju vlog za neposredna plačila smo se držali navodil Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), da v primerih, kjer je digitalna raba kmetijskih površin nepravilno zajeta, ne upoštevamo podatka o največji . „ _ .. upravičeni površini. Ta navodila so se e a o m (foto. EMS) nam zdela povsem logična, saj bi bili kmetje v nasprotnem primeru oškodovani. Kljub omenjenim navodilom seje ARSKTRP odločila, da bo ponovno preverila upravičenost vloženih zahtevkov. Kmetje imajo možnostzahtevek zmanjšati ali pa vztrajati na njem in obrazložiti, zakajje zahtevek večji od digitalno izračunane dejanske rabe kmetijske zemlje. Večina pozivov po dopolnitvah vlog torej ni posledica nestrokovnega dela kmetijske svetovalne službe, temveč starih grafičnih posnetkov kmetijskih površin. V večini kmetje vztrajajo pri prvotnih zahtevkih, nekateri pa zaradi ljubega miru zahtevke znižujejo, pa čeprav v svojo škodo. Projekt elektronskega vnosa vlog ocenjujemo kot dober, saj smo se s tem izognili napakam, ki so posledica spremenjenega katastra. Računalnik na spremembe opozarja, pri ročnem izpolnjevanju pa teh »varovalk« ni. Na Izpostavi Mozirje je bilo vnesenih 922 vlog, le 6 vlog smo izpolnile ročno. Očitanih nepravilnosti glede zahtevkov za mlečne premije za leto 2004 na našem območju ni bilo.« 0 ALENKA AVBERŠEK, DIREKTORICA SAVINJSKO-ŠALEŠKE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE "Ni pametno razbijati vsega, kar je dobro" Alenka Avberšek (foto: Ciril M. Sem) Gospodarska zbornica Slovenije je v zadnjih tednih ena izmed najbolj aktualnih tem v državi. Vlada namreč napoveduje ukinitev obveznega članstva v zbornicah, kar pa postavlja pod vprašaj njihov nadaljnji obstoj v sedanji obliki. O tem in o ostalih aktualnih zadevah regijskega gospodarstva smo se pogovaija-li z Alenko Avberšek, direktorico Sav-injsko-šaleške območne gospodarske zbornice. -VSavinjskih novicah smo pred nedavnim objavili rezultate poslovanja gospodarskih družb v regiji Sa-Ša v letu 2004, ki govorijo o tem, da so naša podjetja lani poslovala odlično kot že dolgo ne, v vsakdanjem življenju pa človek nima tega občutka, še posebej v Zgornji Savinjski dolini ne... Poslovni rezultati za leto 2004 so dejansko bistveno boljši kot leta nazaj, vendar je treba pri tem poudariti, da predvsem zaradi tega, ker rudarstvo in energetika nista bila v globoki izgubi kot vsa pretekla leta. Če sta rudarstvo in energetika dosegla za dve milijardi boljši rezultat v primerjavi z letom 2003, pa je imelo izvozno gospodarstvo za približno enak znesek slabši rezultat kot leto poprej. Na drugi strani je razveseljujoče, daje tudi segment malih gospodar- skih družb lani dosegel precej boljše rezultate kot leta poprej. - Na prvi pogled se zdi, da se podatki o gospodarjenju zgornjesavinjskih podjetij kar nekako izgubijo v številkah o poslovanju šaleških »velikanov«. Kakšna pa je dejanska slika? Načeloma se vedno skušamo izogniti ločenim predstavitvam zgornjesavinjskega in šaleškega gospodarstva, če pa v tem primeru to vendarle storimo za segment izvoznega gospodarstva, lahko ugotovimo, da so bili rezultati zgornjesavinjskega gospodarstva lani bistveno boljši kot leta 2003. Seveda govorimo o gospodarstvu kot celoti, medtem ko so razlike po posameznih panogah zelo velike. Tudi v Savinjskih novicah ste pisali o zelo dobrih rezultatih BSH Hišnih aparatov, v skupnih rezultatih pa se odražajo tudi vse slabosti in težave zrelih industrijskih panog, kot sta lesna in tekstilna. Zanje upamo, da bodo našli rešitve, na kakšen način v prihodnjih letih iziti iz sedanjega položaja. Osebno menim tudi to, daje bilo v letu 2004 v omenjenih panogah še veliko čiščenja za nazaj in da prikazani rezultati niso bili zgolj posledica tekočega poslovanja. - Kakšna pa je podoba regijskega gospodarstva, če primerjamo rezultate z ostalimi slovenskimi regijami? V primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami smo nekje tam kot pretekla leta, torej na sedmem do osmem mestu med trinajstimi gospodarskimi regijami, primerjava rezultatov pa kaže tudi na to, da smo v Sloveniji še daleč od skladnega regionalnega razvoja. Lani je bila osrednja slovenska regija po rezultatih bistveno boljša kot pretekla leta, po ostalih regijah pa je situacija zelo različna. Zahodne regije, na primer obalna in severnoprimorska, so poslovale precej boljše kot tiste, ki smo bolj na vzhodu države. Najslabša je prekmurska regija, kije v letu 2004 edina beležila negativni neto rezultat. - Ali že razpolagate s kakšnimi rezultati poslovanja regijskega gospodarstva v prvi polovici letošnjega leta? Letos je globalna konkurenca pokazala vse svoje osti. Na eni strani se zaradi recesije na zrelih evropskih trgih vrstijo pritiski na znižanje prodajnih cen, na drugi strani pa zaradi vse večjega povpraševanja hitro rastočih gospodarstev rastejo cene strateških surovin, kar povzroča pritiske na znižanje cen posameznih komponent. Prodor na nove trge, kot so trgi jugovzhodnega Balkana, ruski trg, bližnjevzhodni trgi, zahtevajo inovativnost in konkurenčne cene, vse to pa posledično pomeni pritisk na male dobavitelje, ki so se v preteklih letih zelo dobro prilagajali zahtevam konkurence. Ta pritisk na mala podjetja je v zadnjih mesecih dosegel že kar kritične razsežnosti in vprašanje je, koliko časa lahkoti poslovni subjekti v takšni situaciji še zdržijo. Gre za pritisk na znižanje cen ob samoumevni kakovosti. Velika podjetja v regiji kljub vsemu po zadnjih informacijah poslujejo relativno dobro, dejstvo pa je, da kapital zahteva racionalizacije, in toje sedaj v našem okolju kakortudi v ostalih slovenskih regijah precej prisotno. - Glede na to, da je vsakoletno jesensko srečanje gospodarstva pretežno namenjeno prav sodelovanju med velikimi sistemi in malimi dobavitelji, boste torej letos izpostavili opisano problematiko? Tako zaostreni situaciji globalne konkurence bo prilagojena tudi rdeča nit letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva. Groba struktura programa je že izdelana, kljub temu pa še sprejemamo predloge tako velikih kot malih podjetij iz našega okolja. V roku dveh tednov bomo program dokončno zaključili. Poudarek bo na aktivnostih, ki so se v preteklih letih pokazale kot učinkovite, kar pomeni srečanje dobaviteljev s predstavniki podjetij Gorenje in BSH Hišni aparati. V tem trenutku še ni znano, če nam bo uspelo angažirati avtomobilski grozd, kije v bistvu edini način, da se mala podjetja lahko vklopijo v dobaviteljsko mrežo v slovenskem in globalnem merilu. - Bo letošnje srečanje prineslo tudi kakšne novosti? Poskušali bomo angažirati združenje nabavnik-ovSIovenije in organizirati okroglo mizo o pritiskih, s katerimi se slednji srečujejo, ko morajo iskati cenejše komponente na nizkocenovnih trgih, kot sta Kitajska in Turčija. Iskali bomo tudi odgovor na vprašanje, kako dolgo bo razvita Evropa Slovenijo še smatrala za cenovno konkurenčen trg. - Zagotovo ima največ vzvodov za konkurenčnejše slovensko gospodarstvo v »Pritisk na mala podjetja je v zadnjih mesecih dosegel že kar kritične razsežnosti in vprašanje je, koliko časa lahko ti poslovni subjekti v takšni situaciji še zdržijo. Gre za pritisk na znižanje cen ob samoumevni kakovosti.« c Intervju, Organizacije, Oglasi rokah država. Kaj bi morala po vašem mnenju najprej postoriti, če želi preprečiti selitev proizvodnje na Vzhod, kot se to dogaja na primer v Nemčiji? Davčna razbremenitev gospodarstva je vsekakor na prvem mestu, sicer pa naj nam politika dovoli, da ohranimo institucije, ki pomagajo povezovati gospodarstvo. Ni pametno razbijati vsega, karje dobro, treba pa je popraviti tisto, kar je slabo. Z vidika malih podjetij je nujno potrebno zagotoviti plačilno disciplino in racionalizirati davčne postopke oziroma jih narediti primerljive s tistimi v razvitih članicah EU, kot sta Avstrija in Nemčija. Kar se na tem področju počne pri nas, vsekakor ni v podporo razvoju in obstoju malih podjetij. Tudi velika podjetja imajo probleme s tem, vendar imajo več kapitala in moči za premoščan-je tovrstnih težav. Država lahko vsekakor skupaj z ostalimi institucijami, ki zastopajo gospodarstvo, bistveno več naredi na področju gospodarske diplomacije, kije še kako pomembna pri prodoru na tuje trge. Danes smo pri tem bistveno preslabi in to so tudi temeljne pripombe naših članov, s katerimi imamo redne kontakte. - Zgodba o reorganizaciji gospodarske zbornice se vleče že skozi celo poletje. Pred dnevi je ministrstvo za gospodarstvo objavilo rezultate ankete, ki pričajo o tem, da si večina članov ne želi obveznega članstva. Vaš komentar? Pravkar smo zaključili neformalno sejo upravnega odbora naše območne zbornice, na kateri smo razpravljali o možnih variantah prilagoditve gospodarske zbornice zahtevam aktualne politike. Pregledali smo tudi analizo delovanja zbornice na osnovi ankete ministrstva za gospodarstvo in ugotovili, da imamo kar precej argumentov, s katerimi lahko oporekamo strokovnosti omenjene analize. Vprašljiv je predvsem vzorec podjetij, ki je bil obdelan, kajti velik pou-darekvtej anketi je biltako po številu kot po strukturi namenjen malim podjetjem. Dejstvo je, da se mala podjetja v sedanji zbornici čutijo zapostavljene glede na velika podjetja, zato rezultati ankete ne presenečajo. V strateških dokumentih prenovljene zbornice je temu področju namenjena velika skrb, poleg tega pa tudi uravnoteženemu delovanju, tako z vidika panog kot regij. Naš upravni odbor meni, daje bilo konkretnih aktivnosti v smislu reorganizacije vzadnjem času premalo, če pa govorimo o območni zbornici, je stališče takšno, da v sedanji sestavi nadaljujemo delo in skušamo najti vzvode, s katerimi bi v interesu tako velikega kot malega gospodarstva skušali racionalizirati delo zbornic in agencij. Menim, da skozi dobro partnerstvo, ki smo ga pokazali v preteklih letih, to zmoremo in lahko naredimo, vendarle pa jetreba upoštevati, da smo sestavni del večjih institucij, ki so na nacionalnem nivoju enovite, zato bo potrebno precej modrosti in strokovnosti, morda pa tudi dodatnih pritiskov iz podjetij in regij, da bo na koncu prišlo do racionalnih rešitev. - Kako dobro oziroma slabo je po vaši oceni sodelovanje gospodarstva in lokalnih skupnosti v Sa-Ša regiji? Na tem področju nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Trudimo se, da bi lokalne skupnosti čim bolj vključevali v naše aktivnosti, toda pri tem je še zelo veliko rezerve. Naše sodelovanje bi se lahko zbližalo tudi skozi regijski razvojni svet. V koordinaciji območne razvojne agencije pripravljamo regijski razvojni program; pri tem povezati devet lokalnih skupnosti, gospodarstvo, negospodarstvo, povzeti bistveno, kaj je dobro in kaj slabo, najti prave razvojne iniciative ter na podlagi opredeljenih kriterijev poiskati prioritete, je zelo zahtevno strokovno delo, toda verjamem, da imamo dovolj kadrovskega potenciala in modrosti, da nam bo to uspelo. Tudi sama se bom pri tem osebno zelo angažirala. Pogovarjal se je Franci Kotnik SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV V LOGARSKI DOLINI Ničesar o invalidih brez invalidov Zadnjo avgustovsko soboto so se v Logarski dolini kljub muhastemu vremenu že devetič zapored srečali delovni invalidi iz številnih krajev Slovenije. Pred domom planincev je ob gostincu Martinu Petku in njegovi delovni ekipi organizator srečanja, Medobmočno društvo invalidov Zgornje Savinjske doline, gostil skoraj tisoč petsto udeležencev, ki so prisluhnili pestremu kulturnemu programu, kjer so se predstavili tako pevci kot instrumentalisti različnih generacij. rektor direktorata za invalide na ministrstvu za deio Cveto Uršič, je poleg pozdrava namenil udeležencem tudi nekaj spodbudnih besed podpore politiki zaposlovanja in socialnega varstva delovnih invalidov. Opozorilje na javni razpis za spodbujanje zaposlovanja delovnih invalidov. Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc pa je spregovoril o spremembi Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in predstavil referendumsko pobudo slovenskega nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki se s spremembo ne strinjajo. »Preprečiti RADIO KLUB MOZIRJE Organizira tečaj za nove radboperaterje. Posebej vabljeni šolarji od 5 - 9 razreda in dijaki elektro in računalniške smeri. Tečaj se prične septembra. Prijave in informacije na telefon 041-788-094 (Miro Prašnikar). moramo, da nam politika prične jemati naše ustavne in zakonske pravice; ničesar o invalidih brez invalidov. Za delovne invalide je dosedanji zakon sprejemljiv in ga ne želimo menjati«, je povedal Krajnc. Marija Sukalo RINEK Ni dela, ki ne bi bilo dostojno -če ga človek opravlja tako, kot je prav. Bill Cosby Prisotne so nagovorili tudi (od leve); Tone Gračner, Miran Krajnc in Cveto Uršič (foto: Marija Šukalo) Prisotne so nagovorili številni govorniki. Predsednik društva gostiteljev Tone Gračnerje pozdravil in zaželel prijetno bivanje vsem, ki so si vzeli čas za sprostitev in nabiranje novih moči. Direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Ver- šnik Fale je prepričana, daje sreča v majhnih rečeh: v prijaznem pogledu, v prijetnem nasmehu, v prisrčnem stisku roke, topli besedi... Pravtemu pa je namenjeno srečanje in druženje v Logarski dolini. Slavnostni govornik, generalni di- LJUDSKA UNIVERZA VELENJE September je «as za prijave v izobraževalne Ljudska univerza Velenje (LUV) je v preteklem šolskem letu izvedla približno 27 tisoč izobraževalnih ur z okrog 2.500 udeleženci, kar je podatek, ki govori o stabilnem obsegu izobraževanj za odrasle v zadnjem obdobju. Največ udeležencev je bilo vključenih v javno veljavne programe, po množičnosti pa so sledili jezikovni programi in programi usposabljanja. Zelo uspešno je v minulem šolskem letu deloval tudi center za samostojno učenje (CSU) v Nazarjah, kjer so v prvih dvanajstih mesecih opravili 3.945 ur samostojnega učenja in zabeležili 224 registriranih stalnih obiskovalcev. Direktorica LUV Mirjana Šibane: »Z ozirom na dejstvo, da je bil center za samostojno učenje odprt šele lani septembra v sklopu občinskega praznika občine Nazarje, so navedeni rezultati, v primerjavi s številkami, kijih beležijo ostala središča za samostojno učenje po Sloveniji, več kot odlični. Med obiskovalci nazorskega centra rahlo prevladujejo moški, po izobrazbi pa jih je največ z nedokončano osnovno šolo. Pretežno prihajajo iz krajev v nazorski in mozirski občini, nekoliko manj pa jih je iz okoliških občin.« Obiskovalci CSU v Nazarjah, za katerega prostore zagotavlja Občina Nazarje, opremo je z donacijo prispevalo podjetje BSH Hišni aparati, za kadrovsko in vsebinsko plat pa skrbi LUV, največkrat posegajo po programu, kijih nauči 10-prstnega tipkanja oziroma obvladovanja računalniške tipkovnice, na drugem mestu pa so jezikovni tečaji angleščine in nemščine. Poleg slovarjev v elektronski obliki je zelo iskan tudi program Kam in kako, ki uporabniku pomaga ugotoviti, na katero strokovno področje bi se glede na svoje interese in znanja lahko usmeril. Nekateri prihajajo v center brskat po internetu, drugi pišejo dopise, tretji pa se šele spoznavajo s posameznimi računalniškimi programi. Mirjana Šibane je zelo zadovoljna tudi z obsegom poslovnega sodelovanja, ki so ga vzpostavili s podjetjem BSH Hišni aparati. Zanje so v preteklem šolskem letu izvedli vrsto tečajev tujih jezikov in drugih izobraževanj, podobno uspešnega sodelovanja pa se nadejajo tudi v prihodnje, saj ima omenjeno podjetje izdelano zelo precizno strategijo usposabljanja svojih kadrov in vlaganja vanje. »Za novo šolsko leto smo pripravili vrsto novih računalniških programov za samostojno učenje. Obiskovalci se bodo lahko učili obvladovanja urejevalnika besedil Word, urejevalnika preglednic Excel, programa za predstavitve Power point, naučili se bodo, kako si odpreti elektronski naslov itd. Načrtujemo tečaje tujih jez- programe ikov in računalništva, dvakrat mesečno pa bomo v centru za samostojno učenje nudili tudi brezplačno svetovanje glede možnosti izobraževanja v regiji,« napoveduje direktorica Ljudske univerze Velenje in dodaja: »V torek, 6. septembra, bomo imeli ob 17. uri informativni dan v prostorih osnovne šole na Ljubnem in ob isti uri tudi v CSU Nazarje, kjer bomo vsem zainteresiranim nudili informacije o izobraževalnih možnostih, kijih ponujamo na Ljudski univerzi Velenje. 14. septembra ob 17. uri bo sledil še informativni dan na sedežu našega zavoda v Velenju, oktobra pa bomo v okviru tedna vseživljenjskega učenja pripravili dan odprtih vrat tudi v Nazarjah.« LUV je možnosti izobraževanja, ki jih ponuja v šolskem letu 2005/2006, podrobno predstavila v katalogu, ki so ga pred dnevi prejela tudi zgornjesavinjs-ka gospodinjstva, prijave pa zbirajo ves september. Končni rok za vpis v javno veljavne programe je sreda, 28. septembra. Za daljše izobraževalne oblike so tudi letos predvideli obročno odplačevanje. Od spomladi je v nazorskem centru za samostojno učenje tudi info točka zavoda za zaposlovanje, kjer lahko brezposelne osebe dobijo želene informacije ter se učijo. Po besedah Šibančeve je sodelovanje z uradom za delo v Mozirju že povsem utečeno in dobro. Nova možnost za nadaljnjo širitev dejavnosti se obeta z univerzo za tretje življenjsko obdobje, za katero se zanima nazorsko društvo upokojencev. Franci Kotnik Direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibane: »Za novo šolsko leto smo pripravili vrsto novih računalniških programov za samostojno učenje« (foto: Jože Miklavc) Občina Luče na podlagi 7. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 2/99 z 26.3.1999) in Odloka o proračunu Občine Luče za leto 2005 (Uradni list RS, št. 17/05) objavlja RAZPIS za sofinanciranje novih zaposlitev v Občini Luče Občina Luče je v proračunu za leto 2005 namenila 1.500.000 SIT za sofinanciranje novih zaposlitev. Sofinancirale se bodo nove zaposlitve v letu 2005 pod pogojem, da je zaposlitev za nedoločen čas oziroma vsaj za tri leta. Sredstva bodo razdeljena med prijavljene prosilce. Maksimalna vsota subvencije bo znašala 300.000 SIT na novo zaposlenega. Novo zaposleni delavci morajo biti občani občine Luče zaposleni v občini Luče. Prijava mora vsebovati: - ime podjetja oz. samostojnega podjetnika in dokazilo o registraciji, - pogodbo o zaposlitvi in kopijo prijave za pokojninsko in invalidsko ter zdravslveno zavarovanje (obrazec M-l) oz. kadrovski načrt za nove zaposlitve. Rok za oddajo prijave je do 13.9.2005 na občino Luče, Luče 106, Luče. Dodatne informacije v zvezi s prijavo na razpis lahko predlagatelj dobi vsak delavnik pri Davidu Špehu, tel. 03/839 35 50, e-pošta: tajnik@luce.si, gsm. 051 346 537 Štev.: 002-08/2005 Datum: 30.8.2005 Občina Luče župan Ciril Rose i.r. 14. TABOR SLS V MOZIRSKEM GAJU Pozitivne vibracije SLS v Zgornji Savinjski dolini Na tiskovni konferenci Slovenske ljudske stranke v Ljubljani so v petek, 26. avgusta, predstavili vsebino tradicionalnega srečanja članov in simpatizerjev SLS. Na 14. tabor, ki bo ob vsakem vremenu pred Mozirskim gajem v nedeljo, 11. septembra, se organizatorji, občinski odbori SLS iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, skrbno pripravljajo, osrednji koordinator med njimi in vodstvom SLS pa je Jakob Presečnik. Prireditev se bo pričela z udeležbo pri mašah v gornjegrajski katedrali in v Mozirskem gaju, nadaljevala pa s kulturnim in glasbenim programom na osrednjem prizorišču pred Mozirskim gajem. Zbranim bo spregovoril Janez Podobnik, predsednik stranke in minister za okolje in prostor, s tem pa se bo tudi uradno pričela predvolilna kampanja SLS za lokalne volitve v prihodnjem letu. Na prireditvi, kjer bodo brezplačno pogostili vsakega udeleženca, bodo zbirali solidarnostne prispevke za pomoč prizadetim otrokom. 14. tabor SLS pa se pričenja z izvedbo 18 okroglih miz po različnih krajih Slovenije že od 1. septembra LJUBNO OB SAVINJI Nova trgovina s tekstilom dalje, med drugim tudi v Šport centru Prodnik v Juvanju 3. septembra, kjer bodo spregovorili o davkih v kmetijstvu. Vodstvo stranke se namerava tokrat temeljito pripraviti na lokalne volitve, saj želi bistveno izboljšati rezultate z zadnjih parlamentarnih volitev, ko so dosegli daleč najnižji odstotek svojih predstavnikov v državnem zboru. Srečanje pri Mozirskem gaju naj bi bilo po besedah predstavnikov stranke najpomembnejše, vendar le eno izmed številnih stikov z bazo volivcev. S temi aktivnosti v SLS ustvarjajo pozitivne vibracije, ki naj bi pozitivno vplivale na uspeh stranke v prihodnosti, je na tiskovni konferenci dejal Janez Podobnik. Jože Miklavc Štefka Sem v novi trgovini na Ljubnem ponuja pestro izbiro tekstila (foto: EMS) Od preteklega tedna so na Ljubnem ob Savinji bogatejši za novo trgovinostekstilnim blagom Unisex. Lastnika trgovine, zakonca Dominik in Štefka Sem, sta prve obiskovalce prijetno presenetila s pogostitvijo, strankam pa obljubljata pestro tekstilno ponudbo in konkurenčne cene. Savinjčan V SPOMIN Mira VIDEČNIK Mira Videčnik, učiteljica, ravnateljica, predana sindikalistka in velik človekoljubje komaj letodni upokojena, preminila na pragu šestdesetih let. Mira je v kratkem življenju storila skoraj vse, kar je storiti sploh mogoče, a soji ostali mnogi načrti neizpolnjeni. Želela je užiti še lepo obdobje brezskrbnega druženja z družino in prijatelji, a ji je bolezen izčrpala moči in odšla je. Mira Videčnik, donedavna sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, je svojo življenjsko pot začela leta 1945 v Žičah pri Slovenskih Konjicah. Kal mladostnega navdiha in veselja do življenja, je izkoristila ob študiju na učiteljišču v Celju in nato na Pedagoški akademiji v Ljubljani, svoje prve pedagoške izkušnje kot matematik in fizik pa je pridobila v Ločah pri Poljčanah in v Velenju. Leta 1988 je bila izvoljena za predsednico takratne Občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije, po kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v letu 1991 pa za predsednico Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje. Za svoje uspešno poklicno, družbeno in sindikalno delovanje je Mira Videčnik prejela pomembna družbena priznanja, med drugim tudi srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije 1980, priznanje Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje in v letošnjem maju najvišje priznanje v sindikatih, plaketo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Neizbrisen pečat njenega vsestranskega angažiranja je ostal tudi v drugih institucijah in zavodih na lokalni, regionalni in državni ravni. Odšlaje veliko premlada, z mnogimi neuresničenimi željami in cilji. Območna organizacija ZSSS Velenje L___________I________________________________________ -------------.-----------■---------------------:------------------\ Zaposlimo 2 delavca za nedoločen čas za delo v proizvodnji na delovnem mestu: STRUGAR m/ž Pogoji: - IV. SSI tehnične smeri - zaželena predhodna izobrazba strugarja, orodjarja, oblikovalca kovin ali drug ustrezen poklic - zaželene (niso pa pogoj) delovne izkušnje, predvsem pa želja po opravljanju takšnega dela in pridobitvi znanj s tega področja. Vaša dela in naloge bodo: - izvajanje dela (struženje izdelkov) na CNC stružnicah (brez programiranja) - izvajanje dimenzijskih meritev in kontrole hrapavosti Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvema mesecema poskusnega dela. Kontaktna oseba Aleš Hribernik. Možnost prijave: • pisne prošnje na naslov Blaj Anton s.p., "BLAJ", Griže 9, 3302 Griže s pripisom (g. Aleš Hribernik) • na mail ales.hribernik@blaj.info 11 ___/ c ... r Občina Luče objavlja na podlagi 7. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 2/99 z 26.3.1999), Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja pj, malega gospodarstva v Občini Luče (Uradno glasilo občin M Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 2/96) in Odloka o proračunu Občine Luče za leto 2005 (Uradni list RS, št. 17 05) v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d„ objavlja RAZPIS za kreditiranje investicij za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Luče 1. Za posojilo lahko zaprosijo: - obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe v zasebni lasti, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev poslovanja, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. proglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju Občine Luče. 2. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme, - odpiranje novih delovnih mest povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva, 3. Pogoji pod katerimi se dodeljuje posojilo: - najdaljša odplačilna doba od 1 do 5 let, 1. skupna kvota za dolgoročne kredite 20.000.000 SIT, obrestna mera za kredite: 2,47% letno, nominalna, fiksna ali spremenljiva*; 2. skupna kvota za dolgoročne kredite 30.000.000 SIT, obrestna mera za kredite: 3,48% letno, nominalna, fiksna ali spremenljiva*; *ker je znesek subvencije vnaprej določen (1.400.000,00 SIT), se obrestna mera za kreditojemalca spreminja v skladu s spremembo sklepa o obrestnih merah banke enkrat letno ob obletnici pogodbe. Glede na povpraševanje po kreditih bo komisija zbrala eno od ponudb. - višina kredita praviloma ne presega 70% predračunske vrednosti investicijskega projekta - rok koriščenja posojila je praviloma najkasneje v treh mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe - trimesečno odplačilo glavnice, obračun in plačilo obresti mesečno 4. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost nove zaposlitve, - da je naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete proizvodov in storitev ter zagotavljanje ekološko neoporečen proces, - zagotavljajo boljšo oskrbo občanov. 5. Vloga posojila mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca, - poslovni načrt - oris razvoja programa s pričakovanimi učinki, - dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oziroma družbe, - dokazilo o začetem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. registracije na sodišču, - samostojni podjetniki predložijo izkaz uspeha, premoženjsko bilanco in davčno napoved za preteklo leto, polletno poročilo o poslovanju ter potrdilo o plačanih prispevkih in davkih, - gospodarske družbe predložijo izkaz uspeha, premoženjsko bilanco in pojasnila k bilanci za preteklo leto ter polletno poročilo o poslovanju, - gradbeno dovoljenje ali lokacijsko informacijo, če gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme, - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, - druge podatke, ki jih zahteva banka. 6. V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz., da je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v treh mesecih po delitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvzame. 7. Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. Za zavarovanje kredita se upoštevajo določila banke. Stroške odobritve zaračunava banka v skladu s tarifo banke. 8. Rok za oddajo prijave je do 13.9.2005 na občino Luče, Luče 106, Luče. 9. Komisija za javne razpise bo najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem najkasneje v osmih dneh. 10. Dodatne informacije v zvezi s prijavo na razpis lahko predlagatelj dobi vsak delavnik pri Davidu Špehu, tel. 03/839 35 50, e-pošta: tajnik@luce.si, gsm: 051 346 537 Štev.: 002-09/2005 Datum: 30.8.2005 Občina Luče župan Ciril Rose l.r. BTC . \ Ljudje in dogodki IZLET ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC V VODNO MESTO ATLANTIS Savinjčani plavali v Ljubljani Nisem prepričan, če ste zasledili pri TV dnevniku, toda v soboto je 50 Savinjčanov plavalo v Ljubljani! Zares nevsakdanji dogodek, ki je pritegnil širšo medijsko pozornost :-) To pa še ni vse! Savinjčani so namreč ob tej priložnosti Ljubljančanom »zrihtali« tudi vreme, zato so jih slednji ob slovesu naprosili, naj se čim prej znova oglasijo. Seveda je vse skupaj, kar ste prebrali, le nedolžna šala, kajti šlo je za nagradni izlet naročnikov Savinjskih novic v Vodno mesto Atlantis v ljubljanskem BTC Cifyju. J zenih, znotraj in zunaj, na toboganih in Oljili pod njimi... Človek si v takšnem okolju zaželi, da bi imel med prsti plavalno f Po dopoldanskem preizkušanju vod- jjj^ f nih površin v Svetu doživetij in Termal- aM m. *• 'V nem templju (nekateri smo se dodobra **'" * W naužili tudi božanske sprostitve v Svetu ' ' &\*M 2TV ,'f' Košarko smo ,! poenostavili z metanjem trojk v koš na vodi rp: iz- plavali smo vzdolž vodne struje, saj je bila potrebna vsa rezervna moč za vlečenje »ribjih trofej« iz vode Ob vhodu v termalni kompleks so nas pričakali uslužbenci Atlantisa in nam predstavili številne možnosti razvedrila in rekreacije, ki jih nudi Vodno mesto. Obdarili so nas tudi s spominskimi darili, ki nas bodo še dolgo spominjala na pr ijeten dan v BTC-ju, nato pa seje začelo: voda!!! V okroglih, oglatih, zavitih, globokih, plitvih, toplih in še bolj toplih ba savn) je napočil čas za okrepčilo, nato pa družabne igrice. Znova smo lovili ribev bazenu in metali žogov koš sredi vode, pri tem pa sta bili najbolj uspešni Ana Novak in Vera Prek, ki sta za nagrado prejeli BTC-jevi potovalni torbi. Vsem, ki niste bili z nami, pošiljamo lepe pozdrave iz Ljubljane in vas vabimo, da sodelujete v naših prihodnjih nagradnih Igrah. Za lažjo predstavo, kako smo se imeli pa še nekaj to tografskih utrinkov iz Vodnega mes ta Atlantis... Franci Kotnik Sredi Atlantisa smo uspešno lovili ribe v bazenu Izžrebani naročniki Savinjskih novic po celodnevnem namakanju v Vodnem mestu Atlantis v ljubljanskem BTC Cityju Oglasi V_______ Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Vsakega šolarja bomo ob nakupu _____________________nagradili! I TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 I ^ 1 - Solsk« ki nahrktnfkf im 1