Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda 4 List Slovenskih delavcev v cy4meriki. i« * ' The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. HBLEPON PISARNE: 1278 REOTOIL Entered aa Second-Claaa Matter, September SI, 1903, at the Post Offlee at New York, N. Y., under the Act of Congree of Ihrck S, l»7f. TELEFON PISARNE: 1279 EEOTOB. NO. 64. — ŠTEV. 64. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 17, 1908. — V TOREK, 17. SUŠCA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Gospodarski položaj. Predrzen ropar. ; Splošna nestanovitnost, TCTiB. JE PRIČAKOVATI ŠTRAJ-KA PREMOGARJEV, NABAVLJAJO SI ŽELEZNICE VELIKE ZA-OGE PREMOGA Obit ploecevine je sedaj boljša; v predilnicah Nove Anglije. BREZPOSELNOST. Oropal pošto. Chicago, 111., 17. marca. Tukajšnje železnice s« sklenile s trgovci premoga pogodbe za nabavo velikanskih zalog premoga, ker je pričakovati, da pride med premogarji mehkega premoga »pomladi do štrajka. Nektere železnice imajo že sedaj tako velike zaloge premoga, da ne bodo' prišle v zadrego tudi ako bi štrajk dolgo časa trajal. Druge železnice pa sedaj hite, da izpopolnijo svojo zalogo premoga. Pittsburg, Pa., 17. marca. American Sheet & Tin Plate Co. je včeraj v svojih desetih tovarnah v Sduth Sharonu, Penn.. pričela zopet z delom. Na stotine delavcev je dobilo delo. Imenovana družba ima dvajset tovarn za pločevino. Kedaj se v ostalih desetih prične z delom, še ni določeno. Hopewell Hill, N. B., 17. marca. V kamnolomih gipsa, kteri so last Albert Manufacturing Co. v Hillsboro, so prenehali z delom za dobo dveh mesecev. Tristo delavcev je zgubilo delo. Norwich, Conn., 17. marca. V predilnicah S he tucket Co. in Falls Co. no včeraj naznanili delavcem potom lepakov, da jim bodo s prihodnjim tednom znižali plačo za 10 odstotkov. V onih oddelkih te tovarne, v kterili se i zdel ju je boljše blago, so delavcem plačo že preje znižali, tako da se dela le po pet dni v tednu. Denver. Colo., 17. marca. 1500 ma-Sinistov in druzih delavcev tukajšnjih delavnic Denver & Rio Grande železnice, je pričelo včeraj štrajkati, ker ee jim je naznanilo, da pogodbe, ktere imajo unije delavcev sklenjene z železnico, ni smatrati več veljavnim. Vse kaže na to, da se bode štrajk razširil na vse Gonldove železnice. San Francisco, Cal., 17. marca. Od tnkaj in iz Oaklanda odpotuje danes eela vojska brezposelnih delavcev v glavno mesto Sacramento, kamor potujejo peš. Na poti se jim bodo pridružili Še drugi brezposelni delavci. Njihovi vodje bodo pozvali državne oblasti. naj skrbe za to, da se pomanjša beda med brezposelnimi delavci. Providence. R. I., 17. marca. Tukajšnja policija je štela brezposelne delavce in jih je naštela 8000. *4 CRANC *' PRI ROOSEVELTU. Poročati mu je hotel o poslovanju zavarovalnih dmžb. Washington, 16. marca. Tukajšnja policija pazi sedaj na necega moža, kteri je prišel včeraj zvečer pred glavni vhod Bele hiše, kjer je izrazil željo, da bi rad govoril s predsedni kom, kteremu bi rad naznanil o goljufivem poslovanju zavarovalnih družb. Vratarju je pokazal svojo fotografijo in dejal, da je to buča. Povedal je tudi, da je mayor mesta New York, nakar so ga poslali v ekse kutivni urad. Na poti je srečal predsednika, kterega pa ni spoznal. V eksekutivnem uradu so ga odslovili, nakar je prenočil v Willard hotelu. Ustrelil svojega tasta. t Liberty, Texas, 16. marca. Semkaj se poroča, da je G. J. Beavers v Srni-leyu, Texas, ustrelil svojega tasta dr. J. A. Lovetta, ki je bogat ban kar v tukajšnjem mestu in ki je bil tudi predsednik banke v Smileyu, v kterej banki je bil njegov zet blagajnik. Čemu je prišlo do streljanja, ni znano. Morilec se je sam javil oblastim. ROJAKOM NA ZNANJE. V POŠTNI VAGON GREAT NORTHERN ORIENTAL LIMITED VLAKA JE DOSPEL KOT POŠTNI INŠPEKTOR. Poštne klerke v vagonu je jednostav-no zvezal in pobral vrednostne pošiljatve. SREČNO UŠEL. SjRtkane, Wash., 16. marca. V Bon-ner's Ferry, Idaho, je prišel včeraj pod pretvezo, da je poštni inšpektor, v poštni vagon Great Northern Oriental 1 Jinited vlaka, nek ropar, kteri je klerke prisilil z revolverjem, da so storili vse, kar jim je ukazal. Jednega klerka je zaprl v stranišče, druzega je zvezal, d očim je moral tretji zlezti |K)d mizo in mirovati. Nato je preiskal vso priporočeno pošiljatev in si prilastil ves denar ij druge poštne vrednostne pošiljatve, med tem ko je vlak mirno vozil dalje proti mestu Spokane. Na poti proti imenovanem me--tu. k t era je dolga nad sto milj, je ropar na treh postajah sprejel poštne pošiljatve. dočim je tudi v imenovane I »os t a je določene pošiljatve izročil po-stajenačelnikom. Predno je dospel vlak v Spokane, je lopov os t a vil vagon in s svojim plenom ušel. Roparja so takoj pričeli zasledovati s pomočjo krvnih psov, kteri so vodili zasledovalce do mesta in do proge ulične železnice, kjer se je sled izgubil. V vagonu je ropar prorezal šest poštnih vreč, v kterih so bile priporočene pošiljatve, dočim se vreče za mesto Spokane ni dotaknil. Dosedaj še ni bilo mogočo dognati, koliko denarja si je na ta način prilastil, vendar se pa zatrjuje, da je bil njegov plen velik. Ko je rezal vreče, se je tudi nekoliko urezal. tako, da je krvavel. NAJNOVEJŠE: KROMPIRJEV TRUST. Parmerji na Long Islandu so se or-ganizovali in ustanovili krompirjev trust. Končno smo vendar prišli tako daleč, da smo dobili tudi krompirjev trust. Več sto premožnih farmerjev iz eountyja Suffolk na Long Islandu je minolo nedeljo priredilo gospodarsko zborovanje v Riverheadu. L. I., kjer so se posvetovali o pridelanju in prodaji krompirja. Končno so prišli do spoznanja, da zamorejo pri krompirju več zaslužiti, ako pri prodaji tega pridelka nastopajo skupno in ako ustanove organizacijo, ktera se bode potrudila za prodajo krompirja na ta način, da ostane dobiček v žepih farmerjev, ne pa pri pre-kupcih. Krompir iz Long Islanda je na najboljšem glasu po vsej Ameriki in razpošilja se na vse kraje, tako da je umestno, ako dobe farmerji zanj več denarja, nego so ga dobivali dosedaj. Dosedaj so krompir iz Long Islanda običajno pošiljali prekupcem v Brooklyn in New York, kteri so potem sami določali ceno. Odslej naprej bo pa organizacija farmerjev sama razpošiljala krompir direktno v druga mesta, tako da prekupcem ne bode mnogo ostalo in si bodo morali pomagati z drugje kupljenim krompirjem, kterega bodo seveda prodajali kot krompir iz Long Islanda. Vsako leto se na Long Islandu pridela nad pet milijonov bušljev krompirja. V kratkem bodo farmerji priredili še jedno zborovanje, pri kterem se bode določilo, kje bodo imeli svoj urad, koji bode razpošiljal pridelek. Strelne vaje naše vojne mornarice. San Diego, Cal., 16. marca. Vojno brodovje Zjedinjenih držav, ktero je sedaj v zalivu Santa Magdalena v mehikanskej Californiji, jo pričelo danes s strelnimi vajami. Tozadevna brezžična brzojavna poročila so dospela danes semkaj. Brodovje se je usidralo na severnem " Južne republike. Strahovlada v Haiti. V PORT AU PRINCE NAMERAVAJO DOMAČINI POBITI VSE BELO PREBI-V A L S T V O. Hitre sodbe so sedaj na dnevnem redu; včeraj so po prekem sodu mnogo domačinov ustrelili. FRANCIJA BODE POSREDOVALA. Port au Prince, Haiti, 17. marca. Ker je vlada prišla na sled zaroti z namenom odstraniti sedanjo vlado, nastali so tukaj uprav grozni časi. Danes so dvanajst najuglednejših meščanov prijeli, jih odvedli k bližnjemu pokopališču in jih ustrelili. Danes so šest častnikov obsodili v smrt in jih bodo še pred večerom ustrelili. Položaj je tako kritičen, da so tukajšnji konzuli naprosili svoje vlade, naj jim pošljejo na raapolago jedno vojno ladijo. Tukaj se zatrjuje, cte haitska vlada ne bode prizanesla niti onim političnim begunom, kteri so pribežali v tuje konzulate. Pariz, 17. marca. Iz Port au Prinee se bi zojavlja, da je predsednik imenovane republike dovolil begunom, ki so pribežali v tamošnje francosko poslaništvo, oditi v inozemstvo, ne da bi se jim bilo kaj bati. Zajedno je pa naznanil, da bode dal v nadalje vsem begunom, kteri bi pribežali v konzulate, s silo zopet odvesti v domače ječe, ako tega oni prostovoljno ne bodo hoteli storiti. Zajedno se tudi .poroča, da namerava na Haiti Nemčija posredovati, ako bi vlada dala še več revolucijonarjev post reljati. Nemčija namerava sedaj jHislati na Haiti vojne ladije,#o čemur je že obvestila predsednika, kteri se pa zato ne zmeni mnogo. Splošno se trdi, da bodo domačini pričeli klati bele, kakor hitro dospo tjekaj tuje vojne ladije. Port au Prince, Haiti, 17. marca. Tukaj se je bati, da ne pride v krat kem do splošne revolucije, ker vlada sedaj kar sumarično izdaja smrtne obsodbe proti dozdevnim zarotnikom. Tukaj je opažati splošni strah, ker nihče ne ve, kedo bode sedaj ustreljen in v koliko je revolucionarno gibanje že uspelo. Inače izgleda Port au Prince mimo. Predsednik je izdal danes proklamacijo, s ktero poživlja prebivalstvo, naj bode mirno in oblju-buje, da bode vlada skrbela za to, da se mir ne kali. Predsednik izjavlja, da bode skrbel za mir in red v republiki in da revolucionarjem ni nič dobrega pričakovati. — Zarotnikom so odvzeli mnogo orožja in strel ji va in ko so jih prijeli, so jih takoj ustrelili. Vodja zarotnikov je izjavil, predno so ga ustrelili, da je v zaroti tudi mnogo častnikov hait-ske vojske. Mnogo častnikov so zaprli in sedaj jih bode sodilo vojno sodišče. Pariz, 17. marca. Položaj med tukajšnjo vlado in Haiti je postal zelo kritičen. Francosko poslaništvo Port an Prinee je v nevarnosti in bati se je, da pride do splošnega klanja belih v imenovane j republiki. Tako se uradoma poroča tukajšnjej vladi od poslaništva v mestu Port an Prinee. Haitska vlada trdi, da se je zarota proti njej skovala v francoskem poslaništvu, radi česar se je bati napada na imenovano poslaništvo, ktero neče tamošnjej vladi izročiti haitskih begunov. Francoska križarka D*Estres pride v kratkem v Gonaives, kamor pridejo tudi angleške in nemške vojne ladije Kitajska in Japonska. Taitsu Maru prosta. KITAJSKA IZROČI ZAPLENJENI PARNIK TAITSU MARU JAPONSKIM OBLASTIM. Oblasti bodo sedaj pozdravile japonsko zastavo, ktero so snele raz drog. TAJNA POGODBA S KITAJSKO. Tokio, 16. marca. Kitajsko mini-sterstvo inostranih del je včeraj naznanilo, da bode zaplenjeni japonski parnik Taitsu Maru izročilo zopet japonskim oblastim, da bode Kitajska tem povodom pozdravila japonsko zastavo in da bode kaznovala one ljudi, kteri so odgovorni za zaplenitev japonskega parnika. Kitajska bode kupila tudi streljivo in orožje, ktero je zaplenila na parniku in bode na ta način preprečila, da pride orožje in streljivo v roke ustašev, za ktere je bilo vse to namenjeno, pri kterem zatrjevanju kitajska vlada vztraja. Japonska je privolila v kitajski predlog, vsled kterega naj se vrše nadaljne razprave med obema državama, da se tako izdelajo strožje prepovedi glede uvažanja orožja in streljiva iz Japonske na Kitajsko. Da je prišlo do tega sklepa, se je v prvej vrsti zahvaliti tukajšnjemu angleškemu poslaniku, kteri je porabil ves svoj upliv, da je omogočil obravnave, ktere se v kratkem prično. V verodostojnih krogih se zatrjuje, rla obstoji med Anglijo in Kitajsko tajna pogodba, glasom ktere je Anglija zavezana v vojni pomagati Kitaj-skej. To pogodbo sta sklenili Anglija in Kitajska pred sklepom angleško-japonske pogodbe in zveze. Anglija se sedaj trudi za to, da dobi od kitajske vlade koncesije za gradnjo raznih železnic. Vesti iz Rusije. Vojna mornarica. STOLYPIN PRIPOROČA, DA SE RUSKA VOJNA MORNARICA POPOLNOMA PRENOVI. Svoja priporočila je na^n^nii dumi 2 lepim govorom. LJUDSKA VOLJA. o Sto let stari zamorec. Washington, 16. marca. Slepi zamorec William Coleman, kteri že 20 let prodaja časopise pred poslopjem zvezinega zaklada, je včeraj obhajal svoj 100. rojstni dan. Zamorec se s ponosom imenuje še vedno "newsboy" in upa, da bode še dolgo vrsto let prodajal na imenovanem prostoru časopise. Coleman liti niM*«1 pedel mnogo mesa, paš pa je le sedaj prijatelj "piejov", ktere mora vsaki dan imeti. Iz Avstro-Ogrske. "Svoboda" v Hrvatski. V ZAGREBU SO NEMIRI NA DNEVNEM REDU; ZAPLENJENO ČASOPISJE IN PREPOVEDANA ZBOROVANJA. Poljska o sveta Nemcem; poljski ari-stokratje bojkotujejo nemškega poslanika. Petrograd, 17. marca. Ministerski predsednik Stolypin in mornarični minister admiral Dikov sta včeraj zvečer obiskala odsek dume za deželno obrambo, kterega sta pozvala, naj za to skrbi,, da bode duma dovolila potrebne svote za vojno mornarico, ktero je treba povsem reformirati in povečati. Pri seji minolega petka se je sklenilo, da se zahtevane svote za le- straeij .proti Mad3arom vIadi> ka" Razne novosti iz inozemstva. ARABSKE ROD MZABOV V MAROKU SE JE UD AL FRANCOSKEMU VOJAŠTVU. V Melbourne, Avstralija, se vrše velike priprave za sprejem ameriške mornarice. TAITSU MARU PROSTA. DVOR VZNEMIRJEN. -o- Zagreb, 17. marca. Radi dogodkov povodom otvoritve hrvatskega dežel nega sabora in neprestanih demon tos še ne dovolijo, ker je treba pred vsem reformirati admiraliteto. Stolypin je izjavil, da se mora z gradnjo novih vojnih ladij pričeti leta 1908, ali naj se pa ta načrt popolnoma opustiti. On izjavlja, da je kabinet prepričan o potrebi preustrojitve vojne mornarice, da pa brez odobritve dume, kot zastopnice vsega prebivalstva, ničesar ne ukrene na tem polju. Nadalje je ministerski predsednik tudi izjavil, da tudi akoiri duma predlog odklonila, to še ne pomenja, da nastane potem med njo in vlado konflikt. Končno je tudi priznal, da je kritika mornarienega ministerstva po dumi opravičena, da pa kljub temu upa, da bode duma končno dovolila za gradnjo mornarice potrebne svote. Govor ministerskega predsednika je bil izvrsten in je na Člane odseka napravil velik upliv, vendar je pa komisija preložila sejo na kasnejšo dobo, ne da bi kaj ukrenila v tem pogledu. ROMAN V JEČI. Jetnik je skušal umoriti glavnega paznika, da bi se poročil z njegovo ženo. Colorado Springs, Colo., 16. marca. Minoli petek je deputy šerif Scoffield ustrelil roparja Samuela Barkwella, kteri je nameraval njega umoriti z namenom, da se potem poroči z njegovo ženo. Coroner je tudi mnenja, da je ustreljeni lopov umoril tukaj šnjega lekarnarja Otona Fehringerja v minolem mesecu. Tudi Fehringer je bil radi neke ženske umorjen. Ime te ženske se javnosti ne pove, toda ona je dobro znana v tukajšnjem mestu. Coroner je dobil tudi pisma, iz kterih je raz vidno, da je ustreljeni bivši jetnik intimno občeval z ženo svojega prejšnjega paznika. Barkwell je imel v zaporih zaupno mesto, ker se je do bro ponašal, dočim je bila Mrs. Scof fieldova v zaporih za matrono, tako da sta bila mnogo skupaj. Ko je bil zopet prost, je imenovana žena mnogo z njim občevala. Scoffieldova je stara 25 let. Sedaj je odpotovala s svojo materjo v Los Angeles, Cal., kjer ima sorodnike. Kupčija z japonskimi potnimi listinami. Tokio, Japonska, 16. marca. Vlada je zasledila v Omori na severnem Japonskem nekega domačina, ki je prodajal ponarejene potne listine za potovanje v Ameriko. V zvezi s tem so več osob zaprli, med kterimi sta tudi dva policijska uradnika, ktera sta prodala nad 300 takih potnih listin po 300 yenov komad. i La Mano Nera. Pittsburg, Pa., 14. sušca. Tukaj kroži vest, da so sklenili Slani italijanske organizacije za vratnih morilcev tukajšnjo katoliško šolo sv. Petra pognati z dinamitom v zrak. Vsled tega so otroci večinoma prenehali obiskovati imenovano katoliško šolo in le par otrok prihaja Se k poduku, kajti stariši se boje, da se njihovim otrokom ne zgodi kaj žalega. Od kje prihaja ta vest, oblastim do-jadaj ni bilo mogoče dognati. POŽAR V GLEDIŠČU. V Holyoke, Mass., je nastal v gledišču požar, ko je bilo polno ljudi. Holyoke, Mass., 16. marca. Med predstavo v tukajšnjem opernem gledišču, ktera se je vršila včeraj popoldne, je nekdo pričel kričati, da je gledišče v plamenu. V poslopju je bilo nad 1600 ljudi, večinoma otroci in ženske, ktere vse" so prišle srečno na prosto. Več žensk se je onesvestilo, ko so prišle na prosto. Goreti je pričelo v sobi za kadilce, kjer je nekdo vrgel med papir gorečo smodko. Skoda je neznatna in n preseza svote tisoč dolarjev. kor tudi proti banu Rauchu, vlada tukaj še neprestano velikanska razburjenost. Oblasti se boje, da ne pride zo pet do prolivanja krvi, in radi tega je vojaštvo pripravljeno na vse eventu-alnosti. Vlada je-sedaj sklenila, da omeji še ono malo tiskovne svobode, kar jo v Hrvatskej, oziroma v Avstriji sploh, poznajo. Tudi namerava vlada zabraniti zborovanja in prirejanje ljudskih shodov. Dunaj, 17. marca. Tukajšnji poljski aristokratje so izdelali izvrsten način po kterem bodo kaznovali ugled Nem čije radi barbarskega razlastitvenega predloga in zakona, kterega so uvedli v deželah nemške Poljske. Poljaki kteri so člani najvišjih krogov Avstrije, so namreč sklenili, da bodo vse slavnosti demonstrativno ostavili, pri kterih se pojavi tukajšnji nemški poslanik. Na dvoru skušajo Poljake pregovoriti, da bi tega ne storili, vendar pa vztrajajo Poljaki pri svojem sklepu, vsled kterega nemški poslanik ne bode mogel nikamor v boljšo družbo, kar pomenja za vso Nemčijo velik škandal. Dunaj, 16. marca. Nek blazni moški je skušal v minolej noči iz parka priti v cesarski grad Schoenbrunn, kjer so ga pa prijeli orožniki, kteri so ga odvedli v mestno norišnico. Cesar Fran Josip je že par dni pre-hlajen in ima nahod. Dosedaj se pri njem še ni pojavila mrzlica. Noč je dobro prespal. Pariz, 17. marca. Iz Maroka se poroča, da se je uporni arabski rod Mza-bov udal poveljniku tamošnjega francoskega vojaštva, generalu D'Amade. Glavarji imenovanega rodu so generala obiskali v Settatu, kjer so se mu udali. Isti general tudi poroča, da je francosko vojaštvo nedavno pognalo v beg 2000 Arabcev, kteri so napadli francosko kolono. Tem povodom so imeli Arabci velike izgube. Francoski pešci so sovražni tabor napadli z bajoneti in požgali več šotorov. Zgube Francozov so bile neznatne. Melbourne, Avstralija, 17. marea. Tukaj so se že pričele priprave za sprejem ameriškega vojnega brodovja, ktero pride semkaj v poletju. Brodovje bodo uprav kraljevo sprejeli. Iz vseh krajev Avstralije prihajajo poročila, iz kterih je razvidno, da je prebivalstvo z veseljem sprejelo na znanje vest o obisku ameriške vojne mornarice. Za sprejem Američanov se pripravlja tako zvezina, kakor tudi vse državne vlade. Iz Tasmaaije prihaja vest, da je tamošnja postavodaja spre. jela resolucij , glasom ktere se ameriško brodovje povabi, da obišče tudi Tasmanijo. Hongkong, 17. marca. Kitajske ob-.lasti so d.ines izročile zaplenjeno japonsko ladijo Taitsu Maru japonskim oblastim. S tem je afera, ktera je vee svet razburila, končana. 0 1 Vsled gromenja znorela. Louise Dixon, ki služi pri Mrs. Su-chardovej na zapadnej 115. ulici v New Yorku, je med nevihto in gro-menjem minolo nedeljo zblaznila, kajti .gromenja se je nepopisno prestrašila. Pri tem je skušala v histeriji skočiti skozi okno na ulico, kar so jej enkrat preprečili, toda končno se jej je to vendar posrečilo. Nesrečni-co so takoj odpeljali v bolnico. Pred letom dni je bila Dizonova s svojim možem v Fishkillu, N. Y., ko je pričela divjati nevihta. Oba sta šla pod neko drevo, v ktero je udarila strela in je njenega moža na mestu ubila, dočim je tudi njo tako poškodovala, da je bila potem pet mesecev v bolnici. Od tedaj nadalje se je vedno nepopisno bala, kadar je gromelo. Strela udarila v cerkev. Greenwich, Conn., 16. marca. Včeraj popoludne je tukaj divjal pravi poletni vihar, pri kterem je. v prvič v letošnjem letu gromelo. Med nevihto je udarila strela v tukajšnjo katoliško cerkev sv. Marije in je napravila na strehi nekoliko škode. Duhoven Morressey, kteri je stal na verandi svojega župnjišča, je vsled strahu padel na tla in se onesveetiL Kljub temu je pa kasneje zamogel opravljati svoj« službo v cerkvi. — Strela je udarila tudi v par dreves, ktera jo razklala Tudi r New Yorku in. New Jersey je v nedeljo popoludne divjala prva poletna nevihta, «1» kterej priliki se je polteno bliskalo in Najdražja knjiga. Med modernimi knjigami je gotovo najdražja Huberta Bancrofta "Knjiga bogastva". Tiskalo se je. le 400 izvodov, od kterih velja 150 komadov po 12,000 kron, ostalih 250 pa po 2400 kron. To znamenito delo je le v rokah suverenov in milijonarjev. Delo obsega 10 zvezkov, ki so vezani v zlatobarvno svilo, ki je pri prvih 150 izvodih okrašena z akvareli najznamenitejših američanskih umetnikov. Knjiga ima 3000 izredno lepih ilustracij, med njimi prekrasne faksimile znamenitih slik in radi-rung. Knjigo so delali šest let ter je veljala 2,400,000 kron. Vse ženske so lažnjivke. Utica, N. Y., 16. marca. Policijski sodnik James J. O'Connor je prepričan, da so vse ženske, ktere se pri sodiščih zaslišijo kot priče, lažnjivke, oziroma da postanejo lažnjivke, kakor hitro se zaslišijo, tudi ako se preje niso nikdar lagale. Imenovani sodnfik je prišel do tega prepričanja tekom mnozih let njegovega poslovanja kot sodnik. Mnogo žensk pride k sodišču in prisežejo,- da bodo govorile resnico, takoj nato pa prično pripovedovati take stvari, 6 kterih vsaki človek ve, da niso resnične. Sodnik je mnenja, da se bodo končno ženske naučile tudi resnico govoriti in je prepričan, da potem sodišča boljša, dočim bode svet srečnejši. Kje je japonsko brodovje? Washington, 16. marca." Tukajšnji -japonski poslanik Kogoro Takahira naznanja, da mu ni znano, kam je odplnlo japonsko brodovje, ktero je, kakor se je te dni poročalo, ostavilo otok Formozo, kajti on o tem ni dobil nikakega poročila. On trdi, da brodovje nima ničesar opraviti s afero Taitsu Maru, in da je brodovje najbrže odplnlo na vaje. Vsekako sedanje gibanje japonske vojne mornarice ni političnega Bogat gostilničar. Gostilničar Rudolf Schneider v Jersey City, N. J., je dobil grozilno p j smo, s kterim se mu grozi, da mora plačati nepoznanim piscem pisma velikansko svoto $50,000, ako hoče, da se iz njega ne izdelujejo frankfurtar-ske klobasice. Denar bi moral položiti na stopnjice orožarne, ktera se nahaja nasproti njegovega saloona. Gostilničar denarja še ni nesel na stopnice. Chicaški anarhisti bodo gradili svojo dvorano. Chicago, 111., 16. marca. Tukajšnji anarhisti naznanjajo, da bodo sedaj pričeli nabirati denar, in sicer do zneska $20,000, nakar si kupijo stavbeni prostor, na kterem bodo zgradili poseben anarhističen dom. V tem poslopju bodo imeli tudi svojo dvorano za zborovanja in predavanja ter za veselice in slične zabave, h kterim policija ne bode mogla priti. Znana anarhistinja Ema Goldman je pri zadnjej anarhističnej seji predlagala, da si anarhisti zgrade svoj lastni dom in predlog je bil takoj sprejet. Samo v Chicagu živi nad petnajst tisoč anarhistov, med kterimi je imenovano svotieo prav lahko nabrati. Nabiralni odbori so že imenovani in z nabiranjem denarja se takoj prične. v staro domovino pošiljamo: za * 10.35 za 20.45 za 40.90 za 102.00 za 204.00 za 1017.00 50 kroa. 100 kroa. 200 kres. iS i Postarina je všteta pri teh vaotak. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačajo c. kr. poštni hranilni urad v II. 4» 12. dneh. Denarje nam poslati je najpzOlft* neja do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, ve£js zneske po Domestic Postal Mmttf Order ali pa New York Bank DxafL PRANK 8AK8EB 00„ 10« Greenwich St, New Tort. «104 St Clair Ave^ IT. B. * Cleveland, Ohio. / :g ' W \ / "GLAS NARODA" (Slovemc Daily.) Owned and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAK.SER, President. / VICTOR V AIJ A V EC, Secretary. LOUIS BKNEDIK, Treasurer. Place of Engines* of the corporation and addrtMBCB of above otiu-ers: UW Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ teto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo ca vse leto ....*. 4.50 „ „ „ j>ol leta.....2.50 f„ ,, »"etrt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke ULAfl NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeinši nMelj in praznikov. "OLAS^NARODA" ("Voice of the People") Iw««n1 every dav, except Sundays and Holiday*. Bubscri ption yearly $3-00. ^Advertisement on agreement. Dopiai brez podpis* in oaobnosti se ne natisnejo Denar naj *se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri ipremeinbi kraja naročnikov Knmo, da t« nam tudi prejšnje valli£« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat v am naredite naslov: "GLAS NAKuDA" 100 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 lie.-tor. Pravica. Ako počne kedo vedno ono, kar je nasprotno s potom, ki bi vodil do končnega cilja, imenujemo to v navadnem življenju, da je nepraktičen. Kar velja za posameznika, to velja naravno tudi za cele narodnosti, o čemur vemo Slovenci največ, ako opazujemo slovensko strankarstvo v na-Sej starej domovini. Nepraktičnost |ta ne pride v poštev samo pri jednej vrsti ljudi, in ti so juristi. Čim bolj nepraktično nastopajo ti ljudje in čim bolj nesmiselno postopajo v svojem poklicu, tem bolj se jih občuduje in spoštuje. Kaj je namen pravosodja f Vsak otrok ve .da namen sodišč, oziroma sodnih obravnav nt druzega. kakor hitro ločiti pravico od krivice, pravico čuvati in krivieo preprečiti in kaznovati. Vsega tega pa o naših sodiščih ne moremo trditi, kajti slednja tolmačijo krivico in pravico po drugem načinu, nego navadni ljudje. V San Franeiscu, Cal.. so mavorja Schmitza na podlagi njegovega pri-ziva zopet izpustili iz več nego zaslužene ječe. To se je zgodilo, dasirav-no se mu je dokazalo, da je od raznih prometnih podjetij v imenovanem mestu izsiljeval velike svote denarja, in sieer na ta način, da jim je pretil, da jim, ako ne plačajo, odvzame pravico poslovanja. Vse to se je bivšemu mayor ju dokazalo in potem ga je sodišče obsodilo, kakor določajo zakoni. Kljub temu je pa pri-zivna inštanca imenovano razsodbo razveljavila, ker v besedilu obtožbe ni bilo zapisano, da je bil Schmitz v času, ko se je denar izsiljeval, ▼ službi, v kterej bi svoje grožnje tndi lahko uresničil. Razsodba se je torej razveljavila radi malenkosti, ktera s stvarjo nima ničesar opraviti. Ker je vsakemu znano, da bi Schmitz kot mayor mesta lahko svoje grožnje uresničil, potem je preiskava te stvari ravno tolike vrednosti, kakor ako bi preiskovali, je li prejemal denar j. desno ali levo roko. On je bil mayor in kot tak je imel moč. To ni bilo nikdar dvomljivo in tega sedaj tudi ni treba dognati sodnim potom. To se je dogodilo tndi pri sodne j obravnavi proti Powersu v Kentn-ckvjn, kterega l»odo v kratkem p ri-Čeli v petič soditi. Tako se dogaja tudi pri nas na iztoku skoraj pri vsa-kej sodnej razpravi, koja se vrši proti ljudem, ki imajo dovolj denarja, da zamorejo plačati revizijske stroške. Delavska beda in higijena na Ogr-/ skem. V nobenem srednjeevropejskem mestu ne vladajo menda tako nezdrave razmer«* za nninižje sloje, kakor v Budimpešti. Po državni statistiki je med tisoč stanovanji prenapolnjenih v Berolinn i« Dunaju 280, v Petrogradu 4G0. v Budimpešti pa 740. Za jetiko umre izmed vsakih 100,000 osob na Nizozemskem 192, na Angležkem 210, na Ogrskem pa 364 osob. Na vsakih 100,000 prebivalcev na Ogrskem pride le 28 zdravnikov in 9 babi« tako da umre skoraj tretjina brez zdravniške pomoči. Na Ogrskem hodi nad 40,000 blaznih brez vsakega nadzorstva okoli. Delavske plače so skrajno slabe. Od-rastli možki delavci v tovarnah zaslužijo povprečno na teden po 13 K, ženske le 6 in poi kron, dočim zaslužijo poljski delavci le 9 kron 30 vin., ženske pa eelo le 4 krone 26 vin. Ruski publicist o donav-sko jadranski železnici. Docent državnega prava na petro-giadskem vseučilišču in poročevalec iz dume lista "Novoje Vremja", Pi-lenko, je izjavil, da je najbolje sredstvo proti Sandžakatski železnici do-navsko-jadranska proga. Črta Niš-l Bar bo za srbski izvoz velikanskega pomena. Kakor najkrajša pot iz Srbije do Jadranskega morja stori enkrat za vselej konec gospodarski odvisnosti Srbije od Avstrije. Proga Niš-Bar bi zvezala Srbijo s Črno Goro in na ta način bi zopet obnovila staio razmerje teh dveh vej slovanskega plemena. Proga Bar-Niš s postransko progo v Kistendže bi imela ra zun tega velikanski pomen za Bolgarijo, da, celo za ruski odeški izvoz. Sedaj zamore Bolgarija izvažati Svo je proč uk te le proti iztoku, njen promet se zamore razvijati pa le na za-padu, ker se gre tu za poljedelske pridelke. Direktna zveza Bolgarije z Jadranskim morjem bode koristila zapadnim državam Angliji, Franeiji in D al i ji, ki bi izvažale svoje indu-strijalno blago v Bolgarijo. Proga Donava-Jadransko morje bi koristila pa tudi Turčiji, ker je za isto boije, da nima opraviti ne z eno, marveč z več državami. Koncesija za to progo bi se dala pa doseči brez vojne, le po diplomatičnib pogajanjih. Razumna vrtanja politika, pravi Pilenko, ne sme sploh misliti na pojm vojne, kakor normalno sredstvo, da vpliva s tem iia sosedno državo. "Novoje Vremja", ki je natisnilo ia članek Pilenkov, je istočasno priobčilo entrefilet. v kterem pravi, da je avstm-ogrski poslanik v Carigradu baron Calice leta 1898 plavil vprašanje o sandžakatski železnici. Od ruske strani so mu pa izjavili, da bi prošnja za koncesijo sandžakatske /.elezniee |»omenjala kršenje avstro-ruskega dogovora. Od tedaj je Av-st r«.-Ogrska pustila to vprašanje na miru in še le mladi in energični markiz Pallavicini je je zopet spravil na dan. Preden je pa to storil, je moral proučiti predzgodo vi no tega vprašanja. Konec novele. i. Med sodnim uradnikom Torinom in njegovo soprogo Anko je prišlo do raz|*>ra. Kar tako, kakor v sanjah. Zunaj na izletih je sedel včasih med olx *ma avskultant Traven, še mlad. še krepak, še ravno tako velik, Še natanko tako dobrovoljen, kakor v davni Ii časih. V davnih časih; Anka je vedela za nje. Doma je še bila takrat, še čisto mlada. Še naivna, še drhteča od Travnovih poljubov. Nedelja je bila, gospoda je napravila izlet in tudi Turina in Anka sta bila med njo. Par voz se je peljalo z izletniki po beli cesti proti par ur oddaljenemu trgu, tekli so konji, pokal je z bičem mladi voznik. Pred očmi se je vila bela c«>sta daleč v daljavo, obrnila se v navkreber in se izgubila za liolmom. Polja so se širila na desni in levi, zadaj za njimi široke poljane, daleč tja do vznožja gor, ki so stale na vseh straneh. Vse "Ah, milostiva, oprostite moji nerodnosti. .." Pogledal ji je naravnost v obraz, ona pa ni dvignila oči. Tisti večer ni sedel pri njej, daleč stran je bil, popolnoma na drugem koncu. Pel pa je tisti veee^in tudi tisti večer je poskusil davkar z basom svojo srečo. Ta mu ni bila mila in dali so mu znamenje, da bi utihnil. In takrat ga je karala tudi njegova žena. "Tiho bodi! Ah, kako moreš biti ti vendar tako poreden!" Druge .gospe pa so jo mirile. "Ah, milostna, pustite gospoda, če pa rad poje! prosim vas..." Na ta način so govorile dame, gospodje pa so se začeli spravljati na govore. Ti so bili vsi brez vsebine' in daleč je vse prekosil davkar, ki je govoril dolgočasno, da je Traven zazdeli al. "Bravo, govornik, Bog ga živi!" Davkar še ni bil končal, a Traven ga je ustavil s svojimi klici in tudi sosede domislil na to in tako je bil končan davkarjev govor. Turina je sedel pri njem, smejal se je njegovemu vedenju in včasih tudi njegovim dovtipom. Ti so bili domači, ali dobro izbrani. Anka je bila odšla ob istem času od mize in ko se je ozrl kasneje Turina po Travnu, tudi tega ni bilo več pri mizi. Tisti večer ga pač ne bi bila razburila nobena stvar, ali lotila se ga je radovednost; mirno je hoiel pnti vsemu do konca, mirno končati to dolgotrajno in mučno zadevo. Izgubil se je od druščine in je stopil iz vrta na cesto. Šel je daleč dol ob vrtu in tam. kjer sta stala dva zelo košata kostanja in je bilo čisto temno in daleč si ran prva luč, tam je sedel na polpolomljeno klop in gledal gor proti gostilni. čul se je hrup jetnikov, sieer pa je bila mirna in lepa noč. Samo temno je bilo popolnoma, ni mogel človek natančno razločiti, kaj stoji lam ob voglu gostilne. Ali Turina je imel dobre oči in videl je Anko in videl Travna, ki je stal tesno <>'> njej in imel bel slamnik na glavi. In tisti slamnik se je pomaknil globoko dol. ostal je tako dolgo in se je zopet dvignil. In to se je ponavljalo pogostokrat in bilo je videti v temi kakor bi se gugala bela samotna stvar sredi tiste črne noči. Potem se je oddaljil slamnik, temna postava pa je še ostala. Slonela je ob drevesu in se ni dolgo ganila. Naposled se je pomaknila od debla in je izginila za vogalom. Turina pa je sedel mirno na pol-polomljeni klopi in njegove misli so bile popolnoma v redu. Zdaj je bilo prišlo spoznanje, zdaj je bilo treba storiti konec tistemu življenju. Treba je bilo potrgati vse vezi, spraviti se na samotno pot in pozabiti marsikaj. In Turinu je prišlo na pamet, da nima zdaj nikogar več na svetu, ki bi £a ljubil. Ta večer je umrl zadnji... Izletniki so peli, pesem se je vrstila za pesmijo, veseli smehi so plavali po vrtu. Drobni glasovi so bili vmes, drobni zvočni smehi. Mogoče je bil tudi Ankin vmes, pogledala je na Travna in se je veselo nasmejala. Počasi so tekle ure, ni bilo konca petja in brezkončen je bil smeh. Turina je sedel na svojem mestu, naslonil se je nazaj na kostanjevo deblo in je strmel v temo. Čudno mu je stopilo ob tisti priliki pred oči življenje. Velika umazana reka se mu je zdelo vse in po njej so se preme- okrog in okrog je bilo posuto z rožami, metulji so letali nad njimi, se-|tavala umazana in blatna trupla... dali po njih, se zopet dvigali in selZdel° 86 mu ie' da te5e tista reka eojakl vabočajtz ss wa ••mM JTAXODA", HAJTB&JI XV spuščali višje v višavo. Vozova sta tekla po cesti drug za drugim; na prvem so sedele same dame, na drugem gospodje, veseli in razposajeni, kakor mladina. Serpentine so metali na prvi voz, kjer so se smejale dame, stezale za njimi svoje mimo njega, strmel je vanjo, gledal je blatna trupla, ki so se premetavala po njej. In ko je tako gledal, je opazil Ankin obraz. Da, to je bila Anka, to so bili njeni lasje in to so bile njene oči! Velike in t^mne oči so bile to, nesrečni tolmuni, umrl je ti- bele roke in jih lovile. Privezavale Sti' kj. Se je kdaj v niihovo so jih k vozu, da je frfotalo krog njega vse polno raznobarvnih trakov, se lovilo v vetru, zahajalo med kolesa in se tam raztrgalo. V najboljši volji so se pripeljali na kraj izleta. Pred preprosto krčmo na deželi so izstopili in šli zadaj na sadni vrt, ki se je širil globoko dol v dolino. Posedli so okoli dolge mize, naročili vina, dame so pričele odvijati manjše in večje zavoje, ki so jih pripeljale seboj. Delile so vsebino med gospode, ki so veselo sprejemali. vse križem hvalili in delali poklone. "Hvala za sladkosti, za sladke pridelke vaših mehkih rok", je dekla-miral čisto trubadursko debeli gospod davkar, vstal izza mile in brisal svoj večnopotni obraz. "Jaz, jaz..." "Kje ste pa izgubili danes sapo, gospod davfcarf" Davkar ni mogel do sape in zato se mu je Traven smejal. "Jaz imenujem danes gospoda e. k. avskulenta Travna zaradi tega, ker se je izvolil pošaliti % mojo malenkostjo, toča jem!" ' "Nič malenkost, e, taka malenkost..." Traven je natakal kozarec in ko ga je natakal Anki, je polil po prtu. "No, parite, gospod Traven!...ff globočino... Turina je bil vstal, hotel se je vreči za Anko v vodo, da bi jo rešil iz smradljivih valov. Ali ona ni marala. "Ne! Meni je prijetno tukaj, jaz ne maram lepega življenja..." Krepko se je branila z rokami, ni se dala prijeti. "Jaz ne maram, ne maram..." Turina pa jo je ljubil in mu je bilo žalostno. ^Kaj pa naj' počne na sveta. ko nima nikogar, da bi bil vedno pri njem, da bi ga vedno ljubil... I,e Anka je njegova sreča — in kakšno je življenje brez sreče na svetu?— In drugič se je zagnal v reko in Anka se je branila z vsemi silami. "Kaj bodeŠ z avtomatom f... pusti me tukaj; nikoli se ne bode' ločilo od tod srce... " In tako je plavala Anka dalje z valovi, mimo njega so jo nesli in on je gledal na njo z žalostnimi in prestrašenimi očmi. Bal se je tiste samote, ki je čakala nanj, tistih spominov, ki so čakali kakor kače... J . Utihnilo je bilo petje med izletniki, Torina je bil opazil tuintam samotno postavo. Naposled se mn je približala sna, Anka je stopila predenj, sklonila se dol in mn pogledala ▼ obraz. "Kaj pa sediš tukaj, Frane f IG vsi, poglej, to iJScc^o..." Vstal je in je odšel z njo in potoma je govoril popolnoma mirno. "Sedel sem tam in sem gledal, kako se je ljubilo na vrtu dvoje ljudi. Postanem navadno sentimentalen ob taki priliki, domislim se na bogvekaj in potem nisem za druščino___ Za samoten in tih večer na po'polomlje-ni klopi morda pod košatim kostanjem___" Ko je izrekel zadnje besede, sta bila ze sredi izletnikov in ti so šli okoli njega in so ga izpraševali, kje se je pač tako dolgo mudil. "Glava me boli in zato menda nimam razpoloženja..." Sedli so potem na vozova in zopet so tekli konji dol proti mestu. V črno temo je bila zavita vsa okolica, kakor velike nočne pošasti so se videli samotni hrasti, ki so stali tuintam sredi polj. Nebo pa je bilo svetlo, silna množina zvezd je bila na njem in utrinjale so se pogostoma. Dolga je bila pot za potnika, ki ni imel nikogar na vozu ,ki bi bil lahko govoril z njim na tisto noč. In tako je Turina komaj dočakal mesta. Stopila sta z voza in se poslovila, in ko sta se bila nekoliko oddaljila, je Turi na opomnil Anko, naj ogrne mantiljo. Menil je, da je noč hladna in da bi se človek lahko prehladil. "To je zdaj vsejedno", je rekla Anka in ni ogrnila mantilje. "Kdaj mi bodeš pa povedal to, kar ti je treba zdaj povedati?..." Vprašala je resno in gledala je v tla. "No, tudi to ti bodem povedal!" Prišla sta bila v stanovanje in Au-ka je ostala v srednji sobi. Legla je na zofo in ni odložila obleke. II. Jutro se je bilo storilo zunaj, vstajalo je solnce izza gor, počasi se je napravilo na svojo navadno pot. Žarela je še jutranja zarja na iztočni strani, zlata reka je tekla dol po tistih daljnih vrhovih in se je izgubljala po grapah in razpokah. Rosna so bila zunaj vsa polja, kaplje so padale od drevja na zelene bilke, ki so se pripogibale globoko do tal. Kakor prebujen je stal gozd v daljavi, zraa-javale so vrhove visoke smreke, svetila se je rosa po vejah mnogoletnih borov. Turina je vstal, napravil se je in je šel k zajutrku v srednjo sobo. Anka je čula; sedela je na zofi v pomee-kani obleki in ko je vstopil, ga je pozdravila. "Dobro julro, Anka!" Kava je bila že na mizi in Turiua je sedel in prijel za žlico. "Kaj ne bodeš prisedla, Anka?" Vstala je in je sedla k mizi, ali kave se ni dotaknila. Turina pa je obšlo tedaj mrzlo čuvstvo. Zastudilo mu je vse. gledal je na Anko z neprijaznimi očmi. "Da ne bode tako tiho. bi pripovedoval človek lepo historijo___" Mrzel smeh je bil na njegovem obrazu in sovražno so gledale oči. "Pripoveduj jo...", je rekla Anka polti ho, popolnoma bleda je bila, nobenkrat ni dvignila oči, in ko je segla z rokami v lase, je videl, kake se ji trese desniea... "Živel je svoje dni dober človek in zaljubil se je ta človek v malo-vredno žensko___" Govoril je počasi, vsako besedo je naglasil posebej in gledal je v njen bledi obraz. "No, s svojo smrtjo je sicer dokazala, da ni bila popolnoma malovred-na..." Nasmehnil se je z zoprnim smehom, vstati je hotel in oditi. Ali takrat je vstala tudi Anka, stopila je pred njega in mu zastavila pot. "Sediva, da poveš do konca... " Dvignila je trepalnice, pogledala mu je naravnost v oči... "Kako mu je dokazala, da ni bila popolnoma malo vredna ?'' Anka je vprašala popolnima ostro in mu je gledala naravnost v oči. "Njen mož je imel namreč za vsak slučaj v tretji sobi v spodnjem predalu svoje pisalne mize nabit revolver..." Tedaj je vstala Anka in tudi Turina je vstal in odšel- Odšel je iz stanovanja po stopnicah dol, in ko je bil v pritličju, je slišal zamolkel strel. Nekaj težkega mu je padlo na srce, obrnil se je na mestu in stekel po stopnicah gor \nazaj v stanovanje. Naglo je odprl vrata v tretjo sobo in je obstal na pragu. Na sredi sobe je ležala Anka, sence je imela krvavo, blizu nje je bil na tleh revolver in spodnji predal pisalne mize je bil potegnjen daleč ven... Služkinja je klečala pri njej, jokala je in upila na glas. Turina pa jo je pomiral. "Pokličite potrebne ljudi!" je rekel in je odšel. Zunaj so ga srečavali ljudje, a tisto dopoldne ni videl nikogar. Nikomur ni odzdravil tisto dopoldne, naglo je šel po ulicah, zavil v vežo velike hiše in je tekel po stopnicah v prvo nadstropje. Tam je pozvonil in je vprašal, če je Traven še doma. Bil je doma, sedel je pri misi in bral časopis. "Dobro jutro..." Traven m je sefndil 'Kaj pa je, Turina?" "Pred par minutami se je ustrelila Anka." Traven je skočil po koncu in je prijel Turino za obe roke. "Ti lažeš, ti lažeš..." Za vpil je, divje so gledale oči, popolnoma bled je bil njegov obraz. "Anka je mrtva." Turina je povedal čisto hladno, Traven pa je zakril obraz, vrgel se je na postelj in je na glas zajokal. "In te smrti si kriv ti in spodobilo bi se, da bi ti pljunil v obraz, da bi te z nogo sunil s sveta kakor psa..." Turina je stal sredi sobe, Traven pa ni čul ob tistem slučaju ničesar: na postelji je ležal na obrazu, roke je tiščal na oči in glasno ter krčevito je ihteL POZDRAV. Ob obrežju Atlantika pozdravljam prijatelje in znance širom Amerike, posebno Ivana in Jero Seršen, Ivana Fink in Josipa Pavlin v Leadville, Colo. New York, 17. sušca, 1908. Fran Zupančič. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake šijfcm Amerike, kakor tudi znance in prijatelje, posebno pa mojega moža v Pueblo, Colo. New York, 17. sušca, 1908. Pepa Strah. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno brata Jerneja Knaus v Munising, Mich., Ale-ksa Knaus v Ashtola, Pa., in Marijo Košmerl ter njenega moža v Shreve-port, Tex. New York, 17. sušca, 1908. Ivan Knaus. Pri odhodg v staro domovino pozdravljam prijatelje in znance širom Amerike, posebno brata in sestro v Leadville, Colo. New York, 17. sušea, 19u8. Ivan Rus. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki, {»osebno mojega očeta v Murray. Utah. New York, 17. sušea. 1908. Josip Kainnikar. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno Jero in Janeza Šeršen v Leadville, Colo. New York, 17. sušca, 1908. Ivan Baraga. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno mojega brata v Moreland, Minn. » New York, 17. sušca, 1908. ^ Jernej Jeršin. Predno se bodem podal na parnik, prav lepo pozdravim vse znance in prijatelje po širni Ameriki, posebno mojega brata v Pueblo, Colo. New York, 17. sušca. 1908. Fran Glavič. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam rojake in rojakinje širom Amerike,^ posebno v Leadville, Colo., kteri so me spremili na kolodvor, ter vsem skupaj kličem: Živeli! Na svidenje! New York, 17. sušca, 1908. Martin Stare. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare iSQedlnJene dr£ave Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. IMmhu dnvdL januarja I903 v d«-««vi Pennaytvi Iščem moja dva brata JANEZA in FRANCETA ŽAGAR, doma sta iz Drage št. 23 pri Kočevju. Nahajata se nekje v Mississippiju ali kteri drugi južni državi. Že preteklo 3 leta, odkar nisem slišal o njih, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani. Joseph Schagar (Žagar), 357 Walnut St., St. Mary's, Pa. (17—3 4i 2x n t) Kje se nahaja stric JERNEJ FER-JANt Doma je iz Bleda na Kranjskem. Ameriko je prišel pred 22 leti, a kje se je nastanil, mi ni znano; zatorej prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, prejel bode za to lepo nagrado. Naslov naj se . posije: Jera Oder, 621 10th Ave., South "Lorain. Ohio. (17-21—3) Kje je MARTIN KOKALt Pred 3. leti/je Ijjl pri meni na boardu v Cle Alum. Wash. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti. Joseph Sagadin, 305 Grove St., Milwaukee. Wis. ---- - --- ----—' — - - — — — —in.njiJT_"LixfuxrLruTri Kje je JANEZ ZORAN t Dom« je pri Novem mestu na Dolenjskem. Poročati mu imam nekaj važnega o ranjkem bratu Matija Zoran. Prosim cenjene rojake, če kdo ve sa njegov naslov, ali pa on, da ga mi blagovoli naznaniti. Slišal sem, da se nahaja nekje ▼ Clevelandu, O. Joseph Strabel, Box 257, West Jordan, Utah. (17-23—3) ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBEEŽAN, Box 51, West Mineral, Kans. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZAT.AR, I. nadxornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Biaddoek Avenue, Bra*, doek, P«. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tainiku: Ivan Telban, P. O. Box 607, rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PIRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri ja'.eljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem dennrju, kar pa najhitreje naj= vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 s poštnino vred. Kje je IVAN RAHIJ A T Doma je iz vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kotar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Z jed. državah. Došla sem pred dvemi leti tu sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $10 nagrade. Kata Rahija, 10^12 Torrence Ave , South Chicago, III. (6-24—3) Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smo« Ike. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam ud an i Božo Gojsovld, John s to vb. Pa. JOHN "VEIN Z L 2 L, j, 1917 e. 62od Street, M. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivTstnim ie od $45 do $80. Kje je moj brat FRAN SLABE f Doma je iz Žirov ter star 34 let. V Ameriki biva kacih 8 let in dose-daj še nisem nič slišal o njem. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da ga naznani njegovemu bratu: Matthew Piilar, 5 S. William St., Little Falls, N. Y. (17-21—3) Kje je JAKOB NAPOTNIK"? Doma je iz Pake na Štajerskem. Pred tremi leti je bil pri meni na hrani in stanu in neko nffe je ne vem kam izginil. Slišal sem, da se nahaja nekje v Pennsylvaniji. Kdor - izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoljno naznani — Joseph Skgadin, 305 Grove Street, Milwaukee, Wia. KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE 12 komadov za SOc to dobiti pri Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y. ROJAKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI A VSE BOLNE Slovence v Ameriki ZASTONJ!!! Zastonj! Zastonj! k'redno se Vi kje do kakega zdravnika a i zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Vaša bolezen opisana, katera se imenuje Spoznajmo se 9f Ravno tako dopošljemo vsakemu, ka'eri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo "Venus in Njegovi Grehi" ZASTONJ. Te knjige se dopošljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje ist^ ne dobijo. Pri nas uživate popolnoma vednostn^ in vsekakor pošteno postrežbo. Mi nismo Zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Earopi najboljše znanimi "Zdravilnimi Sredstvi OROSI " ! Vsaka bolezen je od TREH SLOVEČIH ZDRAVNIKOV preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti. Pišite Se danes na nas v Vašem maternem jeziku ifc" pošiljajte pisma AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRHSTYQ Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specialist za notranje bolezni. Dr. SPI LUN G ER* specialist za diagnostiko. % America Europe Co. (OROSI) 2128 Broadway NEW YORK. isCl A 1 ® JUj pslovanska Katol. Jednota. / , Sedel v ELY/M1NNES0TA. URJUDNTKI: Predsednik: Fran Modoi, »478 Ewing Avenue, So. Chieago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitte-fcnrf, Pa. • Glavni tajnik: Jurij L. Brožiž, Box 424, Ely, Minn. * Pomožni tajnik: Maka Kržifaik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadaurnega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio. Ivan Primožič, HL nadzornik, Box 641, Eveleth, M™«. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora,* 115, 7th Sttreet, Calumet, Midi. Ivan Keržiimk, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, m. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, f oliet, IIL t Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajniki: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 1 15 7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Napad iz zar-ede. Kot t prva sedita na obtožni klopi že večkrat kaznovana fanta Janez Weit-hauaer, konjaški delavec, in Jakob Je raj, delavec, oba iz Smlednika. Že v zadnjem porotnem nasedanju sta sedela pred sodniki. Ker je bilo pa treba, da se cela zadeva še bolj pojasni, se je na predlog državnega pravdnika v svrho zaslišanja novih prič razprava preložila. Obtožena sta oba osumljenca hudodelstva uboja. Bilo je v nedeljo dne 1. septembra 1907. Več fantov iz Smlednika in Zbilj je pilo v Bohinčevi gostilni na Brodu. Med fanti teh vasi že dalj časa vlada neko napeto razmerje, vendar tu ni prišlo do kakega pretepa. A dognalo se je. da je že tu Weit-hauser svojim tovarišem prigovarjal, naj Zbiljane napadejo, Jakoba Jera-ja je pa celo večkrat vprašal, če bota šla T Da je bil Je raju ta nasvet po volji, sledi že iz tega. da je takoj posodil svoj nož Weithauserju. Napotila sta se proti Zbiljam, in nekako v sredini pota, tam kjer se na obeh straneh ceste nahaja hosta, sta si izbrala kot primeren kraj za napad na domu idoče Zbiljane. Jeraj trdi, da je Weithauser pobral dva okleščka in od teh mu enega vrgel. On nadalje trdi, da ko sta slišala od daleč moške glasove in korake, da se je Weithauser oglasil: "Zbiljani so, dajva jih napoditi." In res so prikorakali fantje Jurij Kalan, Luka Šetina in Fran Jenko; vsi štirje so se za rame držali. Jenko je na ustne harmonike sviral. Oženjeni Janez Rozman je pa šel poleg njih ob levi strani ceste. Ko pridejo do zasede, skočita napadalca s tako hitrostjo na Zbiljane, da je bila vsaka protiobramba nemogoča. Kalan je dobil udarec po levi roki, letina je bil udarjen na glavo, da je takoj padel. Ko se je pobral, je bil udarjen še na leve lebti. Tudi Jenko je dobil tak udarec po glavi, da se je opotekal. Vsi trije so stekli, ni pa tega mogel storiti Rozman, ki je bil na tla pobit in je šele kasneje prilezel v Zbilje. Srečal je domače fante, tožil o bolečinah na glavi ter pripomnil, da ni bil še nikdar tako hudo tepen. Doma je prosil svojo ženo Marijano, da mu je pogledala glavo, in našla je veliko bulo. Da mu bode to smrt povzročilo, na to še Rozman mislil nL V pondeljek je ležal doma, v torek je šel na delo, a vedno tožil, da ga glava boli, v sredo je zahteval zdravnika, V*>č<2|ftek je pa umrl, in sicer po izreku izvedencev vsled akutnega gnej-neg» vnetja možganske sopne. Vrh-tega se je našlo več krvnih podplutb na čelu, nosn in na lehteh. Čeravno priznavata obdolženca, da sta se udeležila napada, vendar trdovratno tajita in nobeden od njiju neče nase vzeti, da bi bil Rozmana udaril, marveč vsak trdi, da je udaril po onih fantih, ki so šli po desni strani ceste, oe pa po Rozmanu, ki je hodil po levi strani ceste. (Obravnava se popoludne nadaljnje.) ta se šla v Palčjem pri Po- stojni devetletni Leopold in šestletni L*»vrenc Lesnik na vaško napajalist-e. F;uit«>ma pa se je udri led in sta oba utonila. V vrelo vodo je padel petletni Be-nelikt ŠffSterši?. mizarjev sin v Viž-ma rji h. Dobil je t:«ke opekline, da je umrl. Prijet cerkven tat. V župni cerkvi v Kamniku so prijeli knjigoveškega pomočnika Henrika Sorea iz Trgoviča pri Ptuju, ko je pobiral denar iz nabiralnikov. Sorec je bil že večkrat zaradi enake tatvine kaznovan. Potres. Iz Postojne se poroča, da je bil tam 1. marca popoldne ob 3. uri 5 minut potres. Sunek je bil bolj slab in je trajal poldrugo sekundo čez pol minute, drugi sunek je bil precej mo-<'an in je trajal dobri dve sekundi. Oba sunka sta prišla od juga. Ogenj. V petek 28. febr. zvečer okoli osme ure je pričelo goreti pri Solitarju v Mačah, fare preddvorske. Mirnemu vremenu, vrlim sosedom in požrtvovalnim ognjegascem se je zahvaliti, da cela vas ni postala žrtev požara. Ker je hiša in hlev, klaja in stelja vse pod eno streho, se je ogenj Čez vse poslopje tako hitro razširil, da razun nekaj hišne oprave ni bilo mogoče ničesar rešiti. PRIMORSKE NOVICE. Voz je padel na 301etnega Jožefa Prelca iz Naklega, ko je peljal iz Muj v Trst. Prelcu je zlomljenih več reber in tudi znotraj je težko poškodovan. Zastrupil se je v Trstu 501etni Fr. Ceresina, ki je spil steklenico solitar-jeve kisline. Umrl je eno uro nato. Vlom. Pri zakonskih Petrie v Trstu so vlomili v stanovanje neznani tatovi in odneslf za 3000 kron razne srebrni ne in zlatnine. Lizol je pil v Trstu 301etni delavec Anton Krištof, hoteč se usmrtiti. Našli so ga ze nezavestnega, a so ga še rešili. Krištof je izvršil ta čin v pijanosti. Ubil se je v Stomažu na Goriškem 51 letni Jožef Trampuš. Padel je z drevesa. Uboj. V Šebreljah na Goriškem so ubili fantje 221etuega Jakoba Černa-logarja. Smrtno se je obstrelil v Gorici 22-let ni vojak 47, polka Josip W^algro-•>er, ker kot vrtnar po poklicu ni mo-irel več prenašati življenja v zaprtih prostorih vojašnice. Konec pijanca. V Sedvoru na Goriškem se je Štefan Maddu tako napil, da je obležal na cesti in umrL Petletni sin, ki je bil z očetom, je pri mrtvem zaspal. ŠTAJERSKE NOVICE. Pravi svinjar je 351etni oženjeni viniear Martin Skrinjar, ki je učinil hudodelstvo proti nravnosti na svinji. Obsojen je bil pred mariborskim^so-dišeem aav štiri mesece ječe. Ustrelila se je v Ptuju žena železniškega uradnika Pavla "Windischer. KOROŠKE NOVICE. Pri občinskih volitvah v Gozdaajih dne 29. febr. so Slovenci popolnoma zmagali v tretjem razredu. V drugem razredu j® bilo treba srečkati, na kar smo žal dobili^ samo enega odbornika a. Avstr. Slovensko if§i Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16. januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kjumm. Leo Hromek, tajnik, P. O. Bo z 263. Frontenac,' Kumara. Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, UPRAVNI ODBOR: Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 388, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, Kansas. Frank Buchanan, Radley, Kansas Anton Lesjak, Chicopee, Kansas. in dva namestnika. V prvem razredu smo propadli. HRVATSKE NOVICE. Hrvatska po saborskih volitvah. Zagreb, 2. marca. Grof Miroslav Kul- mer, ki ga proglašajo madjarski časopisi za izbranega, da prevzame v bližnji bodočnosti odločilno vlogo na Hrvatskem. je izjavil nekemu dopisniku, da s sedanjo vlado sploh ne more nihče iti na Hrvatskem, zato mora ogrska vlada, ki ji je sploh na tem. da se ohranijo na Hrvatskem mirne in prijateljske razmere, sama vedeti, kaj ji je storiti. — Dr. Nikolič je izjavil, da je nujno potrebno, da ban Rauch čim-preje izgine s svojega mesta, ker se t»»ido strasti -<' konfli'it Št« bolj poostril. Zaradi sobotnih demonstracij na zagrebškem kolodvoru proti banu Rauehu je izda- rih stanuje delavstvo. Svet je ravan. Na potnika iz naših gorskih pokrajin napravi to bogato ozemlje trezen vtis. Dolgočasno, grozno dolgočasno. Pogreša ti pogled ono lepo raznoličnost, na ktero ti je navajen doma. Lepa ta bogata pokrajina ni. Premog, ki leži v tej zemlji, je dal tu bogastvo. Rovi vodijo pod zemljo od 100 do 500 metrov. Nižje zdaj še ne kopljejo, ker bi jih preveč stalo. Ne kopljejo pa tu le premoga, marveč izdeljujejo tudi železo, j zaključi vseučilišče za celo leto. j nem^i industrijci lahko konkurirajo' Jflkob WflhClC __ ^ BALKANSKE NOVICE. j Podobe veliko že pri tem, kar prihra- : C1.EVELAND> OHIO ' K I nu.. Novoiznajdeno garantirano mazilo pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih iepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravi m ta 75c., da je to resnica-se jamči $500. Pri na deli pri »kupni mizi častniki in uradniki. Novo delo kneza Nikite avstri jskimi \ Knez Ni- kolaj črnogorski je uglasbil svoj epo-"Despa". Overture je napisal kapel- nemški industrijci lahko konkurirajo' j ' našimi in delajo večje dobičke, ker ; r pridobe veliko že pri tem, kar prihra- i slovesni inštalaciji novega srb- 1 Za «lov»ž"nJ> I*wn«p.. _ Tu ob skesa metropolita Letice v Sarajevu ! h,lIhn.,,e !t> delava. Se- niso prišli Srbi. ker ni l^etica doma- ^ ",avni "Ovalni je- ' '■in. Tudi slavnostni obed se ni vršil i .I Jetmk "ie »udi trgovci, ker so Srbi izjavili, da ne marajo se- j -ostlIn,c^1' obrtniki, uradniki so ve- -- .-----: —-: —* . ... . i'-moma Nemd. Delavstvo pa prihaja *em s celega sveta. Osobito veliko je j 1 \dj» ov. Italijanov. Slovencev in pa Hrvatov. — Nemci ne marajo Hrva- i l_ tov- Ni moj namen, da preiskujem, v nik Wimmer. Delo se bo igralo naj- k°Hk° je uPravi6eua noržnja nasproti prej v praškem narodnem gledališču I Hrw»toiu- P™vijo, da kale Hrvati kaj Obsodba ustašev. Carigrad. 2 mar- r*dl n'lr" Nar>1R,° 50 in P°tem P™-ca. Izjemno sodišče je v Monastiru ob- i ,tepaJ°' NadalJe trde« da ni osebna sodilo 12 bolgarskih četnikov, med I pr ter vsakteremu zagotavljam dobro J postrežbo. Frank Šali Box 363 i Nothingham, O. J i "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši In najzaneslji-vejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega"zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: * rpjq—P COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE MO West 34. Str. NEW YORK. II. Y. "•Čast mi je naxnaniti slavnemu občinstva » Ciiicagi, kako* tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. C«n»er Ave.. Chicago, III.. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža**.o Atlas* pivo, izvrstni whiskey. Najboija vina in dišeče sinodke so pri metki na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg« Ijišče in igrcJna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ob>sk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, IIL Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega Imela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ui drugih. pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Aye. N.fc£. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Za vsebino tujih oglasov nI odgo vorno ne upravništvo ne uredništvo. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosuiich.) Majpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slnvence in Hrvate, sv- Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Gene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do: TRSTA..............................................$28%— LJUBLJANE........................................f 28.60 REKE...............................................$28«— ZAGREBA..........................................$39.20 KARLOVCA......................................$29.25 IL RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$50.— Vk spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, | ARGENTINA. V mesecih majn in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodoyjn pridružila Ae dva druga nova potniška parnika. Parobrod "LAURA" odpluje 31. Marca 1908. - j Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street. NEW YORK* Rodbina Poiaieskih. poljski spisal H. Sisnkiewicc, poslovenil PodravmkL TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Tega pridavka je bilo sedaj več, nego se ga je moglo nastaniti v njenem srcu. Minila je preizkušnja, minili so trenutki žalosti, da, tudi dvojna. Da, vse to je končano — in naposled ta Stanko, ne le da jo ljubi kot zenico svojega očesa, nego je storil oelo več, nego je bil obljubil kdaj. Ta pa se je s širokimi koraki iz- [ prehajal po sobi in dejal Še ganjen, toda zadovoljen sam s seboj ter z izrazom nekega ponosa na zagorelem licu: "Torej kaj, Marica? Šele sedaj se začne delo, kaj? Saj jaz o gospodarstvu nimam niti pojma, toda to bodi tvoja stvar. Mislim si pa, da ne bom najslabši upravitelj! Oba hočeva delati, zakaj to ni malenkost, ta Kremen!" Ona pa mu odgovori, .-klenivši roke: "Moj zlati Stanko! Vem, da si to storil meni na ljubo. Samo, ee ti ne bo škodovalo pri trgovini." "Pri trgovini! Ali si morda misliš, da sem se dal opehariti? Kje pa! Kupil sem poceni, jako poceni! Celo Bigiel, ki se boji vsega, priznava, da je to dobra kupčija. Drugo še nadalje ostane v družbi. Samo ti, Marica, se ne boj, da bi otepala bedo v Kremenu, niti svojih prejšnjih skrbi. Imela bova s čim gospodariti — in povem ti odkritosrčno, ko bi se tudi sedaj ves Kremen pogreznil v zemljo, bi še imeli ob čem živeti 6 Stankom vred!' "Prepričana sem," reče Marica, aroča nanj skoro tako, kakor bi zrla Napoleona ali kakega drugega zma-govalea, "da premoreš vse, kar hočeš, toda vem. da si le meni na ljubo kupil Kremen." "To si mislim!" odgovori Polane-ški. "A to zato, ker ondi počiva tvoja mati. zato, ker si ljubila Kreme.i. Ti si me naučila eeniti zemljo. Spomnil sem se tega, kar si dejala v Benetkah, ko je Maszek hotel prodati Kremen Bukaekemu. Niti sama ne veš, kakšen upliv imaš name. Časih nekaj reee.5, in jaz se za to na videz ne zmenim, vedno pa ostane v meni in se pozneje oglasi iznenada. Tako je bilo tudi v tej stvari. Sedaj se celo meni samo zdi eudno, da bi človek mogel bivati na tem planetn. pa ne bi imel imeti nekaj, niti za tri štiri-jaške lakte zemlje, o kateri bi mogel reči: 'To je moje!' Ta trgovina je bila že davno dognana stvar. Morda «i opazila, da sem imel dolge tri mesece posla čez glavo. Nisem ti hotel praviti ničesar, dokler ni bilo vse do-pnano; hotel sem te rajši iznenaditi. To se mi je posrečilo. Tu imaš nagrado za to, da si zdrava_in da si tako vredna ljubezni!" PrijemŠi njene roke, si jih je jel iznova pritiskati na ustnice in na <-elo; tudi ona je hotela poljubiti njegovo čelo, toda on ji ni dopustil. In jela sta se loviti po sobi kakor otroci, povoreč si pri tem dobre in jasne besede kakor solnčni žarek. Marica je ▼sa zakopmela po preselitvi na Kremen in ni mogla misliti na nič drugega. Naposled ji je pogrozil, da bo ljubosumen na Kremen in da ga celo proda. "Saj ga n« prodaš!" mu je odgovorila, vrteč glavo. "Zakaj pa net" Stopila j« na prste, da je segla do njegovega ušesa, in mu šepnila: "Ker me imaš rad...." In on je jel prikimavati, češ, da je to res. Dogovorila sta se na nemajhno veselje Maričino, da si koncem tedna vsa družina preseli v Kremen, kar je bilo sicer lahko mogoče, zakaj Polaneški je bil uredil ondi stanovanje tako da je lahko sprejelo vase svojo dedično. Zagotovil jo je takisto, da ni izpremenil skoro ničesar, nego •e potrudil samo za to, da ne stoje •obe preveč prazne. Zdajci pa se spusti v smeh. "Toda radoveden sem," je dejal, "kaj poreče k temu oče?" Dalo se je soditi, da se bo oče čudil, kar je bil vrelec novemu veselju ea Marico. Oče tudi ni dal dolgo čakati nni*, zakaj čez kake pol ure je pričel k obedu. Komaj se je priltasal. ga je že objela Marica okrog vratu in ■on povedala vsa zasopla srečno novico, in njega je to napolnilo a čudenjem, da, celo genilo ga je. Morda je aačutil hčerkino srečo, morda se je oglasila ▼ njem iznenada ljubezen do tega kotička, v kterem je prebil toliko let; gotovo je, da so se mn oči orosils. Najprej je ixpregowrfl o svojem znoju, ki se ga je bila napila ta potem je začel nekaj govoriti in e " zavetju na prista-a naposled j« stisnil PoUneike-m gi*ff> i rokami in dejal: "Bog daj, da bi ob večji blaginji ril vsaj tako, kakor tem jaz; prepričan bodi, da ti nikdar ne odtegnem pomoči, niti sveta!" Zvečer so bili pri Bigielovih, in Marica, še vsa opojena od sreče, je govorila gospe Bigielovi: 4 * No, reci vsajL Ali je mogoče, da bi takega moža ne imela rada? Keci sama!" XXVII. Drugi dan po prihodu Polaneških v Kremen je bila nedelja. Sam Polaneški je vstal pozno, zakaj včerajšnji dan so bili dospeli skoro opolnoči. V Kremenu so jih pričakovali služabniki s kruhom in *oljo; potem je Marica smehoma, pa zopet jokaje pregledala vse kote po hiši in nato vsa razvneta ni mogla zaspati do svita. 1 Iz vseh teh vzrokov je Polaneški ni pustil iz postelje; ker pa je hotela iti v Vontore k pozni maši nekoliko prej, da bi pomolila na materinem grobu pri cerkvi, je obljubil, da ukaže zapreči in jo obvestiti, ko bo čas. V tem je po zajtrku šel nekoliko gledat po svojem novem imetju. Bilo je to v drugi polovici meseca maja, i a dan je bil nenavadno lep. Ponoči je bilo pršelo, in sedaj se je solnce odbijalo v malih mlakužah na dvorišču in poleg gospodarskih stavb ter lomilo svoje žarke, viseče na grmieju, in obsevalo mokre strehe skednjev, kolaren in hlevov, V tej svetlobi in .jasnosti se mu je majnikova drevesna zelenjava na Kremenu kazala jako mična. Ker je bila nedelja, se v gospodarskih stavbah ni gibalo skoro nič, samo v hlevu se je sukalo nekoliko hlapcev, ki bi imeli iti v cerkev. Polaneškega je čudovito genila ta tišina in mir. Pred nedavnim časom, ko je hotel kupiti Kremen, je bil ne-kolikokrat tukaj ter je vedel, da je to zapuščena naselbina. Maszek je bil sicer pričel staviti kaščo in jo je že pokril z rdečo streho, toda stavbe ni dovršil. Sam tu nikdar ni stanoval in vrhutega ni mogel vtekniti v to denarja — torej je bila tudi zapuŠče-nost vidna na vsakem koraku. Vendar se Polaneškemu ni bila kazala tako očitno kakor sedaj, ko si je mo-irel reči: "To je moje." Stavbe so bile nokamo krive, stene razpokane, ploti so se hoteli polomiti in podreti; poleg zida se je valjalo različno gospodarsko orodje. Povsod se je zdelo, kakor bi zemlja hotela potegniti vase to, kar je stalo na njej; povsod je bilo nekamo trpno očividno, da so reči prepuščene samim sebi. Polaneški je vedel o gospodarstvu samo toliko, da mora biti človek oprezen in da ne sme vtikati vanje preveč denarja — sieer pa ni imel o njem nikakršnega pojma, razen nekakšnih -plošnili vednosti, ki so mu še bile v mladih letih doletele na ušesa. Navzlic temu pa je uganil, ko se je oziral po svojem kraljestvu, da bo bržkone tudi na polju enak nered, kakršnega je videl okrog sebe; imel je odločno zavest, ako se je tu kaj delalo, da se je delalo bolj iz navade, nego zgolj zato, ker se je bilo tu nekaj delalo pred desetimi, dvajsetimi ali sto leti. Po tem naporu, po tej neprestani bistri energiji, ki je osnova trgovini, ni bilo tu niti sledu. "Ako že ne bi prinesel ničesar drugega na ta mrtvi kraj," si je mislil Polaneški, "bi bilo že to mnogo, zakaj tega tukaj naravnost nedostaja. Toda razen tega imam denar in gotovo vsaj toliko razuma, da prvič vem, da ne vem nečesa, drugič pa, da se je treba učiti in vpraševati." Spominjal se je še izza časov svojega bivanja v Belgiji, da je tudi ondi značila človeška duša in napor volje več nego najmočnejši stroji. In v tem oziru se je zanašal nase ter se je moral zanašati nase. Čutil se je energičnega in prožnega človeka. A se, f-esar se je bil poprijel doslej, je moralo iti, bodisi hote ali nehote. Vrhutega je čutil, da ne nosi, kar se tiče podjetja, na svojem vratu fantastične, nego strogo preračunjajoče glave, in zaradi teira ni, videč to za-puščenost, odklonil nade, nego celo našel v njej nekakšno izpodbudo. Ta mrtvota, ta zanemarjenost, ta nered-nost in zaspanost so ga izzivale. Ozirajoč se okoli sebe, si je rekal skoro v tolažbo: "Dobro, dobro, pa poizkusimo to!" In ni mogel niti počakati te izkušnje. To prvo pregledovanje in preudar-janje mu ni pokvarilo dobre volje, pač pa mu je ukradlo nemalo časa. Pogledavši na uro, je spoznal, ako hočejo dospeti pred pozno mašo v Vontore, da morajo oditi takoj; torej je zapoveda! zapreči. Vrnivši se domov, je potrkal na Maričine duri: "Gospa zemljanka!" je dejal, "služba božja!" "I^e dalje, le dalje!" ee oglasi za durmi veseli glas Maričin. "Pripravljena sem že." Polaneški je vstopil in jo ugledal v svetli pomladnji obleki, podobni oni, v kteri jo je bil videl, ko je bil prvič ▼ Kremenu. Oblekla se je bila tako nalašč; on pa je na njeno veliko radost umel njen namen, zakaj za-klical je, iztegnivši k njej roke: "Gospodična Plawieka!" Ona je stopila k njemu, oprla, ka- kor bi se sramovala, svoj nožni nosek ob njegovo lice ter mu pokazala z roko posteljico, v kteri je spal Stanko. Nato sta odšla skupno z očetom Plawickim v cerkev. Bil je jasen, pomladnji dan, poln toplega diha in radosti. V gozdih se je glasila kukavica in na livadi je bilo moči videti stopajoče čaplje, ki so si iskale hrane. Poleg ceste so se udebi in srake ]»odile pred vozom z drevesa na drevo. Časih je zapihal vetrič ter letel preko setve kakor po valovih, pripo-iribajoč žitna stebla, in tvoril premične sence na zelenem polju. Naokrog je vse dehtelo po zemlji, travi in pomladi. Polaneškega in njegovo •_'ospo je zagrnil cel roj spominov. V njej se je oglašala, že nekoliko zadu-ševana z mestnim življenjem, ljubezen do zemlje, do kmetov in gozdov, do zelenega polja, do hrušek na polju, do ogonov, čimdalje bolj ozkih v dalji, do Širokih zračnih prostorov in poleg tega do nebesnega obzorja dokaj obsežnejšega nego v mestu. (Dalje prihodnjič.) CP* Velika taloga vina. In žganja. Marija O rili Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Orožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........«12 00 ali 4 gal. (sodček) za..........$16.00 Za ebiiee uročil« se priporoča ^ Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, Ohio. ISA PRODAJ NARAVNA C ALIFORMJSMi \\U Dobro črno in belo vino od 35 k v E t> S «© v u M O V >2 ► tSJ N 4 0 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-tnega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4*75. Po 4 naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po 4}^ % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za ;Zjed. države posreduje tvrdk» FR. 8AKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! 3 rt o ® m S o B a n « Conppie Generale Transaliantlp, (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA Poštni pamiki so "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči "LaSavoie" „ „ „ ...................1>,»W0 „ 25,000 „ „ "La Lorraine" „ „ 4*La Touraine" , „ ,, "La Bretagne"........... "La Gasgogne"........... .....12,«>00 „ 25,000 ................10,000 „ 12,000 ................ 8,000 „ 9,i»0 „ ...........____ 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Pamiki •dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morto* St., N. T. La Bretagne *LA TOURAINE La Gascogne *LA PROVENCE *LA LORRAINE 19. marca 1908. *LA TOURAINE 23. spr. 1908. 26. marca 190S. *LA SAVOIE 30. apr. 1908. 2. aprila 1908. *LA PROVENCE 7. maja 1908. 9. aprila 1908. *LA LORRAINE 14. maja 1908. 16. aprila 1908.*LA TOURAINE 21. maja 1908. Painika z zve/do zaznamovani imajo po dva vijaun. Al. W« Kozminskl, g*-ner:iliii agent zapuil 31 ( »ti«. S" .. '.Milc.n'ii. It , an.- Zastonj! Zastonj! g Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete io pipo ali cigare,^ kakor pri nap. Pošljite nam na eni dopisnici va£ naslov in dobite takoj zaatonj našega tobaka za cigarete ali pipo za -vzorec in tndi naš cenik, da f=e prepričate o finoti istega. Vsi Ijoaje morajo naš tobak poskusiti, da 56 prepričajo, da ;e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: AORIA TOBACCO CO. 308 B. 75th St., New York, JOHN KRACKER >, o. »* — i^fr ii i II i^frin »■ n i' NAZNANILO. Kmečka Hranilnica in posojilnica v Vačah _ registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po ___ ^ 4i°|o ^ takoj od dneva vložitve. N&S zavod je zanesljiv kar je dokaz to, da vlaga, sodišče v Litiji denar mladoletnih pri nas. Ves dobiček tega zavoda je kmečki zato pa,'je naše gesl<: "kmet, kmetu." Vse poSiljatve za Zjed. države posreduje najbolje tvrdka FR. SAKSER GO. 109 Greenwich Street, NEW YORK. MARKO KOFALT, 249|So. Front St, STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne Ustke za v stari kraj za vse bi ljSe parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje .v staro domovino po najnižji ceni. Ali*. Marko Kofalt: }e naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. KO JAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI n v Pittsburgu, Pa. fa'- OkolIC: Rojakom naznanjam, da jc za tamošnjl okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle HRANI ET-H ako potuješ v staro domovino in to najlaglje pri FR. SAjKSER CO., 100 Greenwich St., ISe/r Soric, ali 6104 S . Clu r Ave., Cleveland. O. PETEK CHULIO, 303 E. Northern Ave., Pnahlo, Colo, pobira naročnino za 44 Glas Naroda •prejema daaai za Slovenako-ameri-kanaki kUedar, fratike in Ji vsakovrstne knjig«, ter ga rojakom topi« priporočamo. 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. L'ruilne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. vupM. priporočam. Frank S/ikser. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljn-jejo ?*e droga ameriika vina. Kadeče vino (Concord) prodajan: po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sam im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-oaa. — Najmanje poeode sa Žganj* so 4y2 gakme. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KBAKEK, Euclid. Okie. if zZ>C= Nižie podpisana DriDoro-Čanc petajGČi^ S j . j. in Hrvatom svoi._______ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. jr J** TELEFON: 1279 RECTOR. (Inkorporirana v državi New York.) 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave. N. E. New York, Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik. Kdor hoče biti solidno In brzo postrežen naj se izvestno obrne le na 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR A VEL, CLEVELAND, O.