POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERN 1 Leto XII. J Štev. 31 TELEFONr UREDNIŠTVA 2S.67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 8. februarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman t upravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din Cena din 1 — Bonnetov ektooze v tenatu Velika zunan epolitična debata v francoskem senatu z ekspozeiem zu-nan ega ministra Bonnsta in govorom ministrskega predsednika Daladierja — Francija je proti vo;ni, a dovoli močna, da se nikogar ne boji — Zaupnica vladi z 290 proti 16 glasovom PARIZ, 8. februarja. Včeraj je bila v francoskem senatu velika zunanjepolitična debata, pri kateri sta spregovorila tudi francoski zunanji minister Bon-net in ministrski predsednik Daladier. Bonnet je podal obširen ekspoze o odno-šajih Franclje do posameznih držav in o francoskem stališču glede aktualnih sve-tovnopolitičnih vprašanj. Za njim je govoril Daladier, ki je dejal med drugim, da se svet bojuje in da je še vsemirje postalo bojno polje. »Civilizacija je dala človeštvu brutalne sile in jih uporabila v negativne namene. Zato bo bodoča vojna, ako je ne bo mogoče preprečiti, najstrahotnejša in najkrutejša izmed vseh. Duh Francije se tej brutalnosti upira. Toda Francija ni slabotna, Francija je močna in tudi ni osamljena. To so dokazale besede Caraberlaina in Roosevelta.« Po govoru obeh državnikov je senat izglasoval vladi zaupnico z 290 proti le 16 glasovom. GOVOR ZUNANJEGA MINISTRA. . anglosaških velesil, Velike Britanije in Zunanji minister Bonnet je uvodoma izjavil, da mora z ozirom na najnovejše kovorc tujih državnikov ponovno jasno Severne Amerike, je Bonnet izjavil, da je naloga treh velikih demokracij na svetu ta, da izpolnjujejo poslanstvo člove- Precizirali stališče Franclje v zunanji po- Sans^f’ Preprečilo vsako nasilje m one-litiki, ki je zelo preprosto: »Hočemo ohra-; mogoč jo vsake grožnje. Njihova zelja je niti teritorialno nedotakljivost Francije in Prijateljstvo z. vsemi narodi ,n od tega njenih kolonij. In to za vsako cend. Kar! Prijateljstva nikogar ne izključujejo. Gle-je pridobila in ustvarila kri prednikov, | ® sodelovanja z \ eliko Britanijo je na-naj ohranita odločnost in pogum sedanje, tesno sodelovanje med obema dr- generacije. O tem ne sme biti nikjer no- j žavama, ki sta v vsem popolnoma so-benega dvoma. Kar tiče politike Fraucije! ^asni. Tudi glede Amerike je poudaril v svetovni politiki, pa poudarjam, da je zvest<> PiTmteljstvo, ki spaja oba naroda Francija odločena zasledovati po vsem ------1—mvnnarmm .svetu politiko miru in ohranitve zavezništev. Zlasti pa hoče ohraniti Francija svoja zavezništva v srednji in vzhodni Evropi. Tu se Francija ni odpovedala še nobenemu zavezništvu in prijateljstvu. RAZMERJE DO NEMČIJE. Glede Nemčije je gojila Francija vedno politiko iskrene naklonjenosti. O tem priča Monakovo. O pomenu Monakovega je debata zaključena; ljudstvo in narodno predstavništvo je to politiko odobrilo in zgodovina ji bo dala prav, ker bila je edi-! no mogoča. Francija je bila Nemčiji na- i klonjena tako tedaj, ko je bila še slabot- j na in razorožena, kakor ji je tudi sedaj, K'o je močna in oborožena. Sporazum z j dne 6. decembra lanskega leta priča, dai bo tudi v bodočnosti tako. RAZMERJE DO ITALIJE. Glede Italije se Francija ni strašila nobenih naporov, kadar je šlo za prizadevanje, da se dosežejo z njo odnošaji zaupanja. Le težko si je mogoče predstavljati, da Italija ne bi bila pripravljena živeti s Francijo v miru. Mnenje, da bi mo-kla Francija iz trte zviti napad na Italijo, le naravnost absurdno. Sklicujoč se na svojo Izjavo z dne 26. januarja letošnjega ota pa ponavljam, da Franclja nikoli ne bo nikomur odstopila niti pedi svoje zem-Jie. Vsak najmanjši napad na nedeljivost francoskega imperija bi pomenil oboro-zen spopad. in se zahvalil Rooseveltu za njegove odločne besede. MIR JE ODVISEN OD MOČI. V svojem nadaljnjem govoru se je skliceval Bonnet na Hitlerjeve besede, da nacionalno-socialistična ideologija ni izvozno blago in da ne misli na vojno s kako državo zato, ker ni totalitarno urejena ter naglasil, da tudi vse tri velike demokracije stremijo za tem, da svoje miselnosti nikomur ne vsiljujejo, še manj pa žele zaradi nje koga napasti. Vojna ne bi prinesla nikomur niti moči niti sreče, ampak — če že ne uničenje — vsaj nazadovanje. Roosevelt je pravilno poudaril, da je treba, ako se hoče poživeti svetovna trgovina, zmanjšati oboroževanje. Stremljenje Francije je bilo vedno povečanje vrednosti človeškega življenja. Končno je govoril še o velikih manifestacijah, ki so jih priredili Daladierju v francoski Severni Afriki ob priliki njegovega tamkajšnjega obiska meseca januarja. Svoj govor pa je sklenil z ugotovitvijo, da ako hoče Francija mir, mora biti močna. Naval beguncev , v Franciji NEPRENEHOMA SE ZLIVAJO ČEZ ŠPANSKO MEJO V FRANCIJO NOVE MNOŽICE BEŽEČIH CIVILISTOV IN REPUBLIKANSKIH VOJAŠKIH ČET. RAZMERJE DO ŠPANIJE. Kar tiče Španije, je naglasil Bonnet v svojem govoru njeno veliko strateško važnost za Francijo. Francija je striktno Izpolnjevala politiko nevinešavanja ves čas španske državljanske vojne. Italija ba je striktno izjavila Angliji, da nima u ti v Španiji niti v španskem Maroku oikakih teritorialnih aspiracij. Glede ^Panske neodvisnosti je Francija s Špa-hijo solidarna. Francija je poslala sedaj svojega zastopnika v Burgos samo zato, da uredi vprašanje čimprejšnje vrnitve V d°Inov,no’ Francija želi tudi čimsko-^a'šnie pomirjenje med obema bratskima španskima taboroma. RAZMERJE DO ANGLIJE IN USA. V pogledu razmerja Franclje do obeh BURGOS, 8. febr. Avala. Nacionalistično špansko poročilo pravi, da so nacionalistične čete zasedle včeraj mesto Ba-nolas, ki leži 17 km severno od Gerone, kakor tudi strateško zelo važno prometno križišče Ripoll. ARGELES, 8. febr. Pričakovani naval glavne republikanske vojske v Francijo se je pričel predvčerajšnjim. Samo do večera je prekoračilo mejo 35.000 vojakov, včeraj in danes pa se prehod neprenehoma nadaljuje. Najprej so prišle formacije pehote, nato topništva, avtomobilov, tankov itd. Vojaki v redu oddajajo svoje orožje. Med oddanim orožjem je bilo mogoče opaziti veliko število ita-liianskih strojnic. Vse ceste so prenapolnjene in čete so vijejo kakor dolge kače čez francosko mejo, od koder jih razoro-žene odpošiljajo v koncentracijska taborišča. Prvo, ki sprejme 80.000 mož, je že popolnoma dogotovljeno. Drugo, enako veliko, grade republikanski vojaki sami. Ob prihodu v Francijo vprašajo vsakogar, ali se hoče odločiti za vlado in begunstvo ali za Francovo Španijo in vrnitev. Razmerje je 50 : 50. Tako se je n. pr. odločil za Franca elitni oddelek napadalne garde, ki naj -bi bil branil Barcelono, in to v celoti. Tisti, ki ostanejo v Franciji, dobe na dan 12 frankov. Kako dolgo bodo ostali v Franciji, ne ve nihče. Francoski odposlanec Berard se je v Burgosu dogovoril samo glede vrnitve starcev, žensk in otrok v primeru amnestije. Republikanski vojaki, ki se ne bodo hoteli vrniti v Španijo, bodo sprejeti deloma v francosko tujsko legijo, deloma pa odposlani v francoske kolonije, nikakor pa ne bodo ostali v evropski Franciji. PERPIGNAN, 8. febr. Francove čete nevzdržno napredujejo ter so samo še 20 km odaljene od francoske meje. Šest republikanskih armadnih zborov krije umik republikanske vojske v Francijo. Včeraj je prispelo na francosko mejo več kompletnih polkov topništva, v La Per-tbus pa je prispelo 11 avtomobilov z zlatom in srebrom. Celotno število do sedaj v Francijo prispelih beguncev cenijo na 110.000 do 200.000. Za francosko mejo je določen pas, dolg 65 km in širok 20 km, ki je namenjen za koncentracijska taborišča za te begunce. Toda že po sedanjih izkušnjah kaže, da bo ta prostor veliko premajhen. Že sedaj so mobilizirane vse vojne bolnišnice, privatne bolnišnice in vojaške kuhinje. Angleško posojilo CSR ZANIMIVA DEBATA V ANGLEŠKI SPODNJI ZBORNICI. POSOJILO 10 MILIJONOV FUNTOV V DRUGEM ČITANJU ODOBRENO. darjajoč, da CSR nikakor ni vazalna in bankrotna država. Poudarila sta, da ima angleška vlada garancije, da se bo posojeni denar uporabil izključno le v korist CSR in nobene druge države. V glavnem pa bo Češko-SIovaška gradila s tem denarjem nove komunikacije, predvsem ceste, ki so zaradi novih mej postale nujno potrebne. LONDON, 8. februarja.Včeraj je sprejel angleški parlament v drugem čitanju zakonski predlog o angleškem posojilu. Češko-Slovaški v iznosu 10 milijonov funtov šterlingov. (Da je kak predlog sprejet, ga mora angleški parlament trikrat prečitati in sprejeti. Op. ur.) Tako zunanji kakor finančni minister sta pobijala ugovore nasprotnikov posojila, pou Zapiski Albert Lebrun Predsednik francoske republike Albert Lebrun se je rodil 29. avg. 1871. Študiral je na politehniki ter postal rudarski inženir. L. 1900. je postal poslanec, nato pa minister za kolonije, vojsko in po vojni minister za osvobojene kraje. L. 1920. je postal senator, od 1925 do 1929 je bil podpredsednik senata, nato pa od 1931 do 1932 predsednik senata, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Letos mu poteče sedemletna službena doba, še prej pa bo šel na uradni obisk k angleškemu kralju. V nedeljo je na novinarskem banketu dejal, da mora Francija postati nositeljica nove vere v svobodo. Za to pa je potrebno, da je sama močna in da se bo njen glas upošteval, kakor se je nekdaj. Madžarski ukrepi proti tisku Madžarski notranji minister je ustavil organ desničarske radikalne nacionalno-socialistične stranke »Magyarsag« za dva meseca, ker je s svojimi članki škodoval gospodarski situaciji in zunanjim interesom Madžarske, in ker je njegova tendenca ogrožala že dalj čaša javni mir in red. Prav tako je bil za mesec dni ustavljen liberalni list grofa Bethlena »8 Orai Ujsag« zaradi kritike volivne organizacije. Minister je baje izdal tudi nadaljnje ukrepe, ki lahko pripeljejo do razpustitve madžarske nac.-soc. stranke. Nemčija odstranjuje Žide Sz lekarn Po novih nemških uredbah, ki so stopile v veljavo pred nekaj dnevi, ne smejo v nemških lekarnah bit; Židje zaposleni niti kot pomožne sile. Z istimi uredbami so izgubile veljavnost tudi lekarniške koncesije, ki so bile v Nemčiji izdane Židom. Anglija si je zagotovila Portugalsko Odgovarjajoč v dolnji zbornic' na vprašanje, ki mu ga je stavil neki opozicijski poslanec, je izjavil državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler: »Vladi Anglije in Portugalske sta skupno ugotovili, da je britanska vojaška misija v Lizboni okrepila prijateljstvo med obema državama s tem, da združuje njune obrambne sile. Obe vladi sta trajno v tesnem stiku v zadevah skupnih interesov, tičočih se narodne obrambe.« Buttler pa ie še dodal: »Vendar ni v interesu javnosti, da bi vlada objavila podrobnosti sporazuma.« Kahira središče panarabskega gibanja »Daily Herald« poroča iz Kahire, da se v glavnem mestu Egipta tvori središče protibritanske in protifrancoske propagande na Bližnjem vzhodu. V Kahiri je informacijska pisarna, ki prevaja v arabščino vsa poročila, ki se pojavljajo v nemškem in italijanskem tisku. Od tod pa razpošiljajo ta poročila v vsa ozemlja Bližnjega vzhoda in ponatiskujejo jih vsi arabski listi. Roosevelt na manevrih Na uradnih ameriških mestih so izjavili, da se prezident Roosevelt udeleži pomorskih vaj ameriškega ladjevja na palubi križarke »Houston«. Namen manevrov je preizkušnja, ali je mogoče izvesti blokado celotne ameriške celine v svrho obrambe proti slučajnemu napadu iz Evrope. V Nemčiji se dramijo DOČIM ITALIJANSKI TISK OMALOVAŽUJE CHAMBERLAINOVO ZAGOTOVILO POMOČI FRANCIJI, SI y NEMČIJI NE PRIKRIVAJO RESNIČNOSTI POLOŽAJA. M a r i >b o r, 8. februarja. Menda ni nikogar, ki bi vsaj v zadnjih letih ne imel občutka skrajno zavozlanih razmer, iz katerih ne moremo in ne vemo niti naprej in nazaj, niti v stran. Iz tega zamota ne moremo do prave niti, ki bi nam omogočila odmotanje klobčiča. Življenje sliči cevi, iz katere brizga iz neštetih lukenj; če eno zamašiš, udari iz druge s toliko večjim pritiskom. To so luknje problemov iz pozitivnega življenja. ki jim ne najdemo rešitve. Prav ko se nam zdi. da smo blizu rešitve, se hkratu pojavi niz novih problemov Tako drčimo v vedno večjo zamotanost. nasprotja, zaostritve, zbeganost. To je doseglo že tako višino in ostrino, da nas je prepojilo s podzavestnim strahom pred neposredno bodočnostjo. Zato se tudi preprosto ljudstvo tako ukvarja z »visoko politiko« in skuša stvari doumeti do dna. A tudi duševno bolj razgledni krogi se bolj kot kdaj bavijo z vzročnostjo sedanjega stanja, z onim zakaj in odkod ta vsestranski križem kražem, ta vnanja in notranja preperelost v našem žitju. Ne mogoče iz kakih zarjavelih moralističnih nagibov, ki bi bili trenutno popolnoma nepomembni, ampak radi stvari, radi resničnosti živlenja in njegove boljše presoje, je potrebno pogledati v bistvo tej grmadi nesoglasij. »Filozofija« življenja ima dvojno gonilno os: ena je dejavnost — delo, produkcija — ali z etičnim pojmom izraženo — dolžnost, druga užitek, konsum ali pravica. Na medsebojni zavisnosti te dvojice sc kreše.manj ali bolj resnično življenje, njena recipročnost (medsebojnost) se da označiti z običajnim »kakor tuliš v gozd, tako ti iz njega odmeva.« Dolžnost! Kdo je ne pozna v vsej njeni mnogostranosti: od materialne, moralne in etične! Poznane so nam dolžnosti na-pram sebi in družbi. Ene in druge so zvezane s težavami, ker nam nalagajo manjše ali večje dajatve, žrtve, odpovedi nujnemu ali le namišljenemu ugodju, delo. Ker ni to v naši naravi, v nagibu, ni prijetno. Zato se dolžnosti tega ali onega značaja radi izmikamo in jo, če se le da, prevalimo na pleča nekoga drugega. Zlasti velja to za dolžnosti materialnega značaja, ki so in ostanejo v pozitivnem življenju v prednji vrsti. Nekaj drugega pa je s pravico, ki je ali bi naravni zakonitosti vsaj morala biti plačilo za storjene dolžnosti in pomeni ugodje, naslado, užitek. Uživanje vsakovrstnih pravic v odgovarjajoči meri pomeni pravičnost, demokracijo, red, mir, nasprotno pa je »boj za staro pravdo« socialno gibanje. V naravni zakonitosti stoji dolžnost pred pravico. Najprej sem nekaj dolžan napram sebi, in to tako, da ne okrnem pravic, ki jih ima družba napram meni in si tako omogočim svoje pravice napram njej. Te medsebojna zavisnas«t dolžnosti in pravic je zaipopadena v zakonu vzajemnosti. A tako je danes glede razmerja’teh dveh funkcij v socialnem življenju? Svet narobe! Ne znajdemo se v njem. Pravica je stopila na mesto dolžnosti in ves svet naglaša le svoje pravice. Priznati pa je treba, da je klic po pravici za veliko večino upravičen. To pa pomeni, da mora biti ta večina oškodovana za občuten delež na naravnih pravicah, oziroma, da so ji naložene prevelike dolžnosti. ', Ta narobe svet je potisnil pravico v zakup brutalni sili, slepi m gluhi za dolžnosti in zmožni vseh sredstev, idej in teorij, obljub in prevar, le da doseže obilne pravice ali predpravice. Videti je, da mi le ne moremo razumeti tako zaželene razbremenitve ljudstva. Kdor bo to prvi razumel, oziroma ta notranji naipon v narodu celo samo taktično izkoristil, ra bo žel. Naša tolažba z uvidevnostjo, čutom plemenske pripadnosti itd je zelo nevarna reč. Boljše je, če uvažujemo ljudsko naivnost, lahkovernost m neurejeno duševnost, kjer še vedno m zadnje čaše mogoče celo zelo gflo-boko klije vera v veličine. Ljudstvo je zbegano in utrujeno in ker it računa »za vsako ceno«, tohko rajši in laže veruje liaocm.. J- LONDON, 8. februarja. Ves italijanski in nemški tisk se obširno bavi z izjavo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina o avtomatični pomoči Anglije Franciji v primeru napada. Dočim skuša italijanski tisk na vse mogoče načine zmanjšati pomen te Chamberlainove izjave, naglašajoč, da je bilo takih izjav že veliko, da pa niso dejansko nič pomenile in da tudi s to Anglija ni prevzela nobene nove obveznosti, je nemški tisk popolnoma nasprotnega mnenja. »Deutsche Allgemeine Zeitung« je objavila po- DUBLIN, 8. febr. Avala. Irski senat se je ukvarjal včeraj z vprašan jem razdeljene Irske. Ob tej priliki je obrazložil ministrski predsednik de Valera svoje stališče do bombnih atentatov v Angliji. De Valera je izjavil med drugim, da irska vlada obžaluje te atentate in jih ne odobrava. Samo irska vlada je edini legalni zastopnik irskega naroda in nima nihče drugi ne legitimacije ne pravice počenjati kar koli v imenu Ircev. Pravosodni minister bo predložil parlamentu zakonski osnutek, s katerim bo dana vladi okrepljena avtoriteta. De Valera je izjavil da- LONDON, 8. febr. Novi angleški minister za koordinacijo narodne obrambe, lord Chatfield, je ob prihodu iz Indije izjavil, da je v Indiji štiri mesece organiziral obrambo za primer vsake eventu-alnosti. Dejal je: »Sem blizu SO let v službi Nj. Vel. kralja m bi imel kot tak že pravico misliti na odpočitek. Toda v tem trenutku največje skrbi za vdrnost našega imperija je dolžnost vsakogar, da stori svojo dolžnost. Zato bom tudi jaz s svojimi starimi rameni podprl državni voz. Velika naloga me čaka. Ne bOm tra- ročilo o Chamberlainov! izjavi pod naslovom: »Britansko-francoska antanta neomejena«. »Diplomatische Korrespondenz« je pa celo načela vprašanje, kako bi bilo mogoče najti zadostne kompenzacije za italijanske zahteve, ne da bi bili pri tem , prizadeti francoski življenjski interesi. Zdi j se, da so v Nemčiji že spoznali, da bi os Rim-Berlin v primeru kakega spopada imela proti sebi strnjene vse sile Francije, Velike Britanije, USA in sovjetske Ru- : sije. lje, da je za vse, kar je sledilo po delitvi Irske, odgovorna edinole angleška vlada. Izjavila je ob delitvi, da bo ta delitev le začasna, toda od tedaj so potekla leta, ne da bi se bilo kaj spremenilo. Angleški narod mora končno že enkrat uvideti, da je sedanji položaj nevzdržen in za Irce krivičen. Zato je treba z vsem poudarkom povedati, da vztraja irski narod slej ko prej neomajno pri svoji zahtevi po priključitvi Ulstra k svobodni Irski. Edina ovira za to priključitev pa so slej ko prej angleške garnizije na severnem Irskem. til časa, ampak pojdem takoj energično na delo, kakor to zahteva resnost trenutka. Trdno verujem v mogočnost in nepremagljivost Velike Britanije. Treba pa je. da vzbudimo to prepričanje in to vero tudi pri vseh tistih, ki računajo na našo pomoč, a prav tako tudi strah pri vseh. ki bi se drznili nas napasti. Toda samo orožje, ki ga imamo, in ki je res silno, vendarle še ni dovolj. Potrebno je tudi, da nas prešine duh zaupanja vase, brez katerega bi bilo vse orožje ničevo.« Poras madiarsK® v>ade v senatu BUDIMPEŠTA, 8. februarja. Proti an-j tjscmitski in ekstremistični politiki mad-! žaiske vlade se opaža v konservativnih I in katoliških- kVogib senata vedno večje i nerazpoloženje. Tako ie na včerajšnji seji I senata senator Sililo ostro napadel totalitarno ideologijo in se zavzel za liberalizem. Pri glasovanju je izglasoval senat vladi nezaupnico s 73 proti 21 glasovom. Obisk kraLevske dvojice v Kanadi TORONTO, 8. februarja. Mackeiizie King, kanadski ministrski predsednik, jc včeraj podal o različnih vesteh zaradi prihoda angleške kraljevske dvojice izjavo, po kateri ne verjame, da bi bil obisk zaradi evropske krize odložen in tudi zanikuje, da bi bili stavljeni angleški kraljevski dvojici na razpolago blindirani avtomobili. »Najboljša zaščita kraljevske dvojice bodo vsesplošne simpatije kanadskega naroda!« POT VOJVODE KENTSKEGA V AVSTRALIJO. LONDON. 8. febr. Kentski vojvoda s soprogo bo odpotoval na novo službeno mesto avstralskega guvernerja sredi oktobra in bo prispel v Sydney 14. novembra. ROSENBERG O IZSELITVI ŽIDOV. BERLIN, 8. februarja. Rosenberg je izjavil, da se je treba hitro odločiti, kam je treba izseliti Žide: ali na Madagaskar, ali v Guayano. V nobenem primeru pa ne bi smeli dobiti samostojne države. KREDIT ZA ANGLEŠKO PROPAGANDO. LONDON, 8. februarja. Parlament je vo-tiral naknadne kredite v višini 1 in pol milijarde dinarjev za propagando v državah Bližnjega in Daljnega vzhoda. Samo za londonsko palestinsko konferenco je namenjenih okoli tri in pol milijona dinarjev. ITALIJANSKI OBRAMBNI SVET. RIM, 8. februarja. Na drugi seji obramb nega sveta je bilo sklenjeno, da se bo odbor sestajal vsak dan tekom februarja. LETALSKA OBRAMBA LONDONA. LONDON. 8. febr. Včeraj sta prispela dva nova protiletalska polka, ki sta namenjena za obrambo Londona. AMERIŠKO OBOROŽEVANJE. WASH1NGT0N, 8. februarja. Vojaška komisija kongresa je včeraj soglasno spre jela Rooseveltov predlog oborožitvenega načrta za tekoče leto, ki določa v ta namen 552 milijonov dolarjev izdatkov. V prvi vrsti bo zgrajenih 5000 letal. NOVA VLADARSKA POROKA KAHIRA, 8. febr. Avala. Iranski (perzijski) prestolonaslednik Mohamed Riza Pahlevi se bo 16. marca poročil s sestro egiptskega kralja Faruka. KRIŠTOF KOLUMB POSTANE SVETNIK RIM, 8. februarja, španski škofje so s sodelovanjem Francove vlade pričeli pri Vatikanu akcijo za razglasitev Krištofa Kolumba za svetnika. KANADA PROTI CSR. TORONTO, 8. februaja. Kanadski parlament je definitivno odklonil nabavo Brc novih pušk in strojnic, ker je dobila sedaj na to češko-slovaško tvornico vpl iv Nemčija. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. LONDON, 8. febr. Število brezposelnih ie v Angliji prvič preseglo 2,000.000. Število brezposelnih se je v teku zadnjega leta pomnožijo za 211.000. POVODNJI V JUŽNI AFRIKI. CAPETOWN, 8. febr. V Južni Afriki trajajo že nekaj dni strahoviti nalivi. Na tisoče ljudi je brez strehe in cela mesta so odrezana od prometa. Vode še vedno naraščajo. NOV LETALSKI REKORD. LONDON. 8. febr. Letalec Hensliavv je dosegel nov svetovni letalski rekord na progi London—Capetown. To veliko razdaljo je preletel v 39 urah in pol. Dosedanji rekord je izboljšal za 5 ur in pol. Borza. C u r i h, 8. febr. D e v i z e. Beograd 1/). Pariz 11.6875, London 20.69, Ne\v York 441.25. Milano 23.275, Berlin 177.15, Pragu J 5.15. Vremenska napoved. ‘ Večinoma jasno, mestoma jutranja megla, ponoči precej mrzlo, na gorah milo vreme, Preorientacija v Angliji JAVNO MNENJE, VELEFINANČN1K1 IN CELO VLADNI KONSERVATIVCI SE VEDNO BOLJ ODVRAČAJO OD POLITIKE POPUŠČANJA. LONDON, 8. februarja. Splošni pogovori Londončanov se sučejo zadnje dni lc okoli vprašanja zatočišč, prehrane in evakuacije v primeru vojne. Del pogovorov je pa posvečen tudi irski teroristični akciji, za katero slutijo Angleži delovanje neke tuje sile. Velefinančniki v cityju so vedno bolj za podpiranje Kitajske, ker so vellkobritanski interesi na Daljnem- vzhodu vedno bolj ogroženi. O tem priča najbolj pravkar dovoljeni kredit za nabavo 300 tovornih avtomobilov ter železniškega in brzojavnega materiala. Nemške zahteve po kolonijah sprejema javnost z odkri- Spanci se bodo bojevali dalje PERPIGNAiN, 8. febr. Republikanski zunanji minister del Vayo, ki se je sestal z ministrskim predsednikom dr. Negri-nom na republikanski strani katalonske fronte, kamor je prispel iz Francije, je podal izjavo, po kateri namerava španska republikanska vlada nadaljevti boj do konca. Predsed. republike Azana je včeraj odpotoval v Pariz, od koder namerava reorganizirati republikanski odpor. IRSKI TERORISTI PRED SODIŠČEM. LONDON, 8. febr. Včeraj so sc začeli procesi proti obtoženim irskim revolucionarjem radi sodelovanja pri atentatih na javne objetkte. hi sicer so se vršile sodne razprave v Liverpoolu, Cardiffu in Brlstolu. Iz nekega skladišča v Londonu so odnesli, verjetno irski revolucionarji, 500 detonatorjev. Tudi včeraj so bili storjeni policijski ukrepi proti nadaljnjim eksplozijam po vsem Londonu in Čardašu. tim ogorčenjem. Dočim so oficiozne »Times« še pred tremi tedni pisale, da je nemško gospodarsko prodiranje v južno-vzhodno Evropo pravica Nemčije, nastopajo sedaj ostro proti nemški gospodarski ekspanziji in govore celo o nevarnosti, kateri so izpostavljeni britanski interesi na Balkanu. Pa tudi najnovejši govori proti politiki osi Rim-Berlin izvirajo večinoma od vladnih konservativcev samih, kar je vsekakor zelo značilno. Vse to priča o vedno večji reakciji proti nadaljnji politiki popuščanja. HOARE O ŽIDOVSKIH BEGUNCIH. ^ LONDON, 8. febr. Notranji minister sir Samuel Hoare je izjavil, da se je doselilo iz Nemčije v Anglijo doslej 11.000 beguncev (to so pretežno Židje), ki so prinesli v deželo nov kapital, ustanovili nove industrije in nakupili blago, ki bi si ga sicer oskrbeli drugod. Zato ni nobenega razloga za kako nerazpoloženje nasproti tem beguncem. ROOSEVELTOV PROTEST. WASHINGTON, 8. febr. Roosevelt je včeraj poslal kongresu novo poslanico, v kateri obžaluje, da mu je bil črtan predlog za organizacijo pobijanja nezaposlenosti v takšni meri. Dobil je namreč 100 milijonov dolarjev premalo kreditov, kar bo povzročilo, da bo v nekaj mesecih vrženih na cesto preko 1 in pol milijona ljudi, ako se temu zlu takoj ne odpomore.! JAPONCI IN GUAM. TOKIO, 8. februarja. Japonski mornariški minister je izjavil, da ne moti japonske flote dejstvo, da bodo USA utrdile otok-Guam. Irska zahteva Ulster DE VALERA JE VČERAJ OBSODIL BOMBNE ATENTATE, IZJAVIL PA JE, DA IRSKA NIKOLI NE BO OPUSTILA ZAHTEVE PO ULSTRU. Izjava lorda Chatfielda NI DOVOLJ SAMO OROŽJE, POTREBEN JE TUDI DUH ZAVESTI MOCl IN NEPREMAGLJIVOSTI VELIK OBRITANSKEGA IMPERIJA. Novice Nova invalidska uredba VOJNI INVALIDI IN NJIHOVE ŽRTVE NAJ SE PRAVOČASNO POBRIGAJO ZA SVOJE PRAVICE. Doma^za^sM Prva vladna zmaga Ker je sedanji predsednik verifikacijskega odbora narodne skupščine dr. Čirič postal prosvetni minister, se je včeraj odbor sestal in z 11 : 9 glasovom izvolil vladnega kandidata dr. Vojka Čvrkiča za predsednika. Nova vlada — vlada )R 1 Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše o položaju po vladni spremembi ter pravi, da je sloga sodelovanja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov pogoj za napredek in varnost države. Nadalje pravi, da bo nova vlada delala z narodno skupščino, ki je bila izvoljena 11. decembra tako kot je treba — kar je čisto naravno pričakovati — in bo uživala popolno podporo vsega poslanskega kluba JRZ. »Samouprava« poziva pristaše JRZ, naj se ne dajo begati z različnimi vestmi. Poslanci JRZ se zbirajo okoli g. Cvetkoviča Zagrebški listi poročajo, da se je sprva mislilo, da bo šel del narodnih poslancev v narodni skupščini z novim predsednikom vlade, drugi del pa z dr. Stojadino-vičem. Kesneje pa se je situacija izmenjala tako, da mislijo poslanci, da je v sedanji situaciji najvažnejše reševanje hr-vatskega vprašanja. Ker je sporazum s Hrvati politični del vladnega programa smatra »Obzor«, da bo velika večina sleupščine sprejela to stališče ter se ni bati, da bi vlada g. Cvetkoviča v narodni skupščini naletela na težave. V pričakovanju vladine deklaracije Zagrebški listi pišejo, da v beograjskih parlamentarnih krogih z interesom čakajo na vladino deklaracijo, s katero se bo nova vlada predstavila narodn: skupščini. Opozicijski krogi gledajo bolje na novo vlado, ker smatrajo, da znač: konec stare politike. Le-ti krogi sedaj pričakujejo ukrepe, ki jih bo vlada g. Cvetkoviča storila, da oživi tista načela, za-radi katerih je 5 ministrov v prejšnji vla-^i podalo ostavko. London: Mberalnefii režim Da je bila nova vlada v Beogradu in v notranjosti dobro sprejeta, poroča »Politika«. Obenem prinaša tudi vesti iz Londona, kjer pričakujejo liberalnejši režim v notranji politiki. Da pa ostane zunanja politika neizpremenjena, je znak že imenovanja berlinskega poslanika g. Cincar-Markoviča za zunanjega ministra. Isti list citira tudi »Angriff«. ki pravi, da ima nova vlada nalogo sprejeti proračun in Pripraviti sporazum s Hrvati. Priprava za sporazum »Hrvatski Dnevnik«, najmerodajnejše glasilo hrvatskega narodnega gibanja, piše o novi vladi, da sicer še ne pozna njene bodoče politike, vendar je sklepati po Pisanju njenih listov, da bo delala na ^snovi stare ustave. Programske razlike toi*ej ni. Vendar pa je razlika v tem. da So gg. Dragiša Cvetkovič, dr. Spaho in ^r- Krek motivirali ostavke z dejstvom ie treba pripraviti sporazum s Hrvati Nemški komentarji Nemški listi se zelo obširno bavijo s ^Premembo vlade pri nas ter zvečlfie komentirajo dogodke v perspektivi rešitve ’rvatskega vprašanja. Dunajski »Tag-niatt — Neqe Freie Presse« piše. da so »predpriprave« za rešitev tega vpra-j^nja Šele začele. Pri količkaj dobri volji P' ne bila pot Beograd—Zagreb tako daleč. Gtasilo Ukrajincev v Jugoslaviji V Beogradu je izšla prva številka lista »Zdvig«, ki je glasilo ukrajinskega fašističnega gibanja v Jugoslaviji. Izdajatelj je Levko Pogunec. V uvodnem članku priobčuje glavne misli tega nokreta ki ima svoio centralo v Berlm" Odstop mandata Poslanec za okraj Mladenovac Milan Badžak je odstopil poslansko mesto Jovanu Badžaku. sani pa zadržal mandat okraj Grocka. Vojni invalidi, njihove vdove in sirote ter žrtve vojnih grozot so bili doslej zapostavljeni. Dosedanji zakon je samo površno rešil invalidsko vprašanje. Vse krivice pa bo popravila nova uredba o vojnih invalidih in vojnih žrtvah. Ker bo ta uredba stopila 1. aprila v veljavo, je važno, da se prizadeti z njo seznanijo. Zato naj se invalidi in vojne žrtve ter njihovi svojci pobrigajo za svoje pravice. Kljub temu, da število vojnih invalidov in žrtev vsako leto pade, je še vedno veliko število tistih, ki bodo po novi uredbi prejemali državno podporo. Vojni invalid je vsak naš državljan ne oziraje sc na spol, ki je od dne mobilizacije pa 6 tednov po končani mobilizaciji opravljajoč vojaško dolžnost ali službo brez svoje krivde dobil rano, poškodbo ali bolezen, zaradi česar se je njegova sposobnost za pridobitno delo tako zmanjšala, da ga nadrejena oblast pro-proglasi za invalida. Za vojne žrtve smatra uredba vojne invalide in njihove družine, družine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov ter roditelje, brate in sestre umrlih invalidov, padlih, umrlih in pogrešanih vojakov. Država daje odškodnino in zaščito navedenim osebam, oziraje se na to, ali so invalidi, svojci invalidov in vojnih žrtev ali pa so roditelji, bratje in sestre teh oseb. Invalidi dobijo od države naslednjo odškodnino in zaščito: zdravljenje, proteze in druga ortopedična sredstva,strokovno izobrazbo, olajšave pri dobivanju obrtnih listov, prcdnpst pri službah in delu, gospodarsko pomoč, prevozna sredstva, invalidnino in invalidske doklade, dosmrtno oskrbo v invalidskih domovih in pogrebne stroške. dlani družine padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov in člani umrlih vojnih invalidov so deležni naslednjih ugodr.oGli: zdravljenja, strokovne izobrazbe, ugodnosti pri dobivanju obrtnih pravic, podpore in posojila za osnovanje ali izboljšanje samostojnega pridobitnega položaja, invalidnine in doklade, raznih ugodnosti in pogrebnih stroškov. Starši, bratje in sestre imajo le-le pravice: olajšave pri obrtnih dovoljenjih, prednost pri dodelitvi službe in dela, invalidnino in podpore, denarna pomoč, pogrebni stroški in druge ugodnosti. Nova uredba pravi, da imajo oni invalidi z obrtnim dovoljenjem, pravico izvrševanja te obrti ali zaposlitve v celi državi in ne samo v določenem območju. Pri nabavi obrtne pravice in pi;otokoliranja novoosnovanega podjetja so vojni invalidi, njihovi otroci, starši in vdove oproščeni vseh taks. Pri izpolnitvi službenih ali delavnih mest v državnih in samoupravnih uradih in podjetjih imajo pri enakih pogojih osebe, ki jih ščiti invalidska uredba, prednost pred drugimi. Vsa javna, od države koncesionirana ali subvencionirana podjetja, dalje gospodarska, industrijska, trgovska, denarna, prometna, transportna in druga podjetja so dolžna zaposliti 10 odst. vojnih invalidov od skupnega števila zaposlenih oseb. Nova uredba deli vojne invalide na deset skupin, in sicer po odstotku, nesposobnosti za delo. V prvo skupino invalide s 100 odst. nesposobnostjo, ki potrebujejo še tujo pomoč, v nadaljnje skupine po od 100 do 20 odst. Vojni invalidi I. skupine dobe 9000 dinarjev letno, II. skupine 7200 din, III. skupine 6180, IV. skupine 5760, V. skupine 5010, VI. skupine 4320, VII. skupine 2160, VIII. skupine 1850, IX. skupine 1410 in X. skupine 960 dinarjev letno. Invalidi I. skupine dobijo še dodatek 9000 dinarjev letno za tujo pomoč. manj pa tedaj, ko je mogoče, kakor pri nas, v 99 od 100 primerov dokazati brez težkoč, da je prednik nosilca takega priimka bil še kot oče ali vsaj stari oče 100 odstotni Slovenec. Pred tako logiko res omaga tudi najbistrejši razum. Dokaz moči s*n pefrehe »Deutsche Nachrichten« so tednik, ki ga v Zagrebu tiska skupina Mariborčanov in piše v duhu, kakor da bi predstavljala vsaj pol Maribora. Kakšna pa je njena številčna moč, dokazuje najbolj s tem, da stane ta ubogi tedenski listič na ubogih malih 4 straneh na leto nič manj kakor 100 din, posebna številka pa 2 din, torej samo 20 din manj kakor stane »Večemik« kot dnevnih vse leto! Zakaj je ta mali tednik najdražji list v Svropi, ni težko uganiti, ker je vseh tistih, katerim je namenjen, tako malo, da mora vsak plačati štirikratno normalno naročnino, ako hoče ta velika skupina sploh izdajati svoje tako potrebno glasilo. To je pač najboljši dokaz njene moči in potrebe. Ureditev in modernizacija slovenskih bolnišnic Banovina se pogaja s SUZOR-iem za najetje 50 milijonskega posojila. Pogajanja bodo uspešno zaključena. Ta denar se bo uporabil za dograditev bolnišnice v Mariboru in za modernizacijo bolnišnic v Celju, Ptuju, Slovenjgradcu, Brežicah in Novem mestu. V Murski Soboti bo banovina zgradila novo bolnišnico. Modernizacija slovenskih bolnišnic bo opravljena v etapah. Najprej pride na vrsto mariborska bolnišnica, za katero je določenih 22 milijonov dinarjev. Potrebno je samo še odobrenje finančnega ministra glede 50 milijonskega posojila. Slavonski čudodelnik V neki naselbini blizu Daruvara živi 72 letni starček Peter Fireli, ki že 38 let ni prestopil praga svoje hiše. Njegova polja mu obdelujejo sosedje, gospodinji mu neka žena, tako da mu sploh ni treba zapustiti stanovanja. Fireli živi zelo čudaško. V podstrešni sobici ima »astronomski observatorij«. V tej sobici se vsak večer zberejo vaščani in sprašujejo čudodelnika za svojo usodo. Sivolasi starček ima na mizici pri oknu veliko posodo, ki jo vsak večer ob luninem svitu napolni s svežo studenčnico. Posodo ima pri oknu tako postavljeno, da se v vodi' jasno zrcalijo zvezde in luna. Iz njih pro-rokuje daruvarski čudodelnik bodočnost vsakogar, ki ga prosi. Starček prorokuje brezplačno. Ljudje pravijo, da se njegove napovedi uresničujejo. Koliko je na tem resnice, nam ni znano. Naši zgodovinarji so prvič zborovali V Celju sc. je vršilo v mestni posvetovalnici prvo zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki so razpravljali o nalogah naše zgodovinske znanosti in , o melodiki dela. Referirali so univ. prof. dr. Kos, dr. Stele, dr. žontar, ravn. dr. Mal, arh. Baš, insp. Kranjec in dr. Sklenili so, da se spet sestanejo jeseni ob priliki obletnice Muzejskega društva v Ljubljani ,kjer bodo podobno razpravljali o točnejšem oblikovanju in o praktičnih izvedbah načetih vprašanj. — Zgodovinarji so naslovili na vlado apel, v katerem opozarjajo na potrebo posebnega zakona o muzej dih in arhivih in na ureditev službenega razmerja muzejskih in arhivskih nameščencev. OVOJNE SMUČI ZA ZALJUBLJENE. Polovični stroški in dvoini užitek! Zborovanje celjskih gostilničarjev CELJE, 8. februarja Včeraj popoldne se je vršil 53. občni zbor Združenja gostilničarjev v Celju, ki ga je otvoril predsednik g. Pečuh, pozdravil zastopnika občine g. Faza-rinca, ravnatelja g. Petelna, zastopnika Zveze gostilničarskih združenj za Slovenijo in druge. G. Peleln je podal pregled dela Zveze v preteklem letu, se dotaknil vprašanja ukinitve zadnjega ostanka kazenske točilne takse, ki je stala naše gostilničarje že 50 milijonov dinarjev, ukinitve ali vsaj omiljenja veselične ban. trošarine. Borba proti prevelikemu obdavčenju je dosegla lani lep uspeh: poločnja je zrasla za 3 odstotke, obdavčenje je pa je padlo za 6 odst. Gostilničarji so plačali lani 600 din davka manj kakor prejšnja leta. Zveza se je zavzela za ločitev od trgovcev, za omejitev šteyila novih gostilničarskih koncesij, ki bo dosežena z revizijo predpisov o strokovni izobrazbi. Zavzema se za uvedbo vajeniške in pomočniške dobe ter mojstrskih izpitov. Tajnig Streinigg je podal statistično sliko celjskega združenja, ki šteje 117 članov. 23 vajencev, 22 natakarjev in Prepovedane igre, tečaji Zadnji »Koroški Slovenec« poroča, da so krajevna organizacija nacionalne socialistične stranke in oblastva prepovedala v Škofičah na Koroškem veseloigro >Bucek v strahu« in »Kaznovana neči-murnost«, na Bmci gostovanje Zahomča-nov z igro »Madona v gozdu« in v Škofičah gospodinjski tečaj. Smo radovedni, če bodo v Zagrebu skrite mariborske »Deutsche Nachrichten«, ki tako rade citirajo »Koroškega Slovenca«, poročale tudi o teh prepovedih? Xako naj pišemu svoje priimke? Vztrajno in trdno, kakor na svoji grudi, visi Nemec na običajih prednikov, ki 35 natakaric. — Za pomožnega tajnika je bil določen Bogdan Mirnik. — Pri volitvah sta bili predlagani dye listi. Prvo z nosilcem g. Jurijem šancem in podpredsednikom g. Francom Vo-dlanom je predlagal g. Drago Kralj, drugo z g. Francem Pečuhom in Fer-Bergerjem predlagal g. Ignac Lebič. S tajnim glasovanjem po listkih so si gostilničarji s 66 glasovi proti 23 izbrali za predsednika g. Sanca, s 66 proti 11 za podpredsednika g. Vodlana. G. Kralj je uporabil pravico, da je predlagal kontumac za drugo listo, katere predlagatelj g. Lebič je odšel iz dvorane. Na to so zborovalci soglasno izvolili še ves ostali slovenski odbor, kakor so ga predlagali enotno vsi slovenski gostilničarji. Člani uprave so gg. Cajhen Joško, Baštcvc Ivan, Kolenc Fran, Ota Lovrenc, Robek Anton, ga. Plešivčnik Ana, gdč. Silič Marija, vsi z namestniki. Prav tako soglasno so bili izvoljeni nadzorni odbor, izpitni odbor, častni odbor in razsodišče. — Sprejet je bil predlog g. Kralja, da se Gostilničarsko združenje preseli v Obrtniški dom. jih* čuva in brani v svojem srcu proti vsem posežkom. Nič manj zvesto in spoštljivo ne visi na svojem, od prednikov podedovanem priimku, v katerem goji tradicijo svojega izvora in ga hoče zato obraniti vseh samovoljnih sprememb.« Tako pišejo »Deutsche Nachrichten« v uvodu k članku, v katerem se zavzemajo za po nemškem pravopisu spakedrana slovenska imena, ki naj bi ostala na vekomaj spakedrana. Ta logika je vredna vsega občudovanja, kajti po zdravem človeškem razumu vseh ras na svetu je slovenski priimek, pa naj se piše v kakršnem koli pravopisu, večno le dokaz slovenskega narodnega izvora njegovega nosilca, ki zato nikoli ne more v njem čuvati »tradicije nemštva«. Naj- Demonstracije trgovskih po* močnikov v Subotici Med trgovci in trgovskimi pomočniki v Subotici je bil nedavno sklenjen dogovor, da bodo pozimi zapirali trgovine že ob 18. uri. Ker se trgovci tega dogovora niso držali, so se vsi trgovski pomočniki iz Subotice zbrali in demonstrirali pred trgovinami, ki ob določeni uri še niso bile zaprte. Trgovine so hoteli šiloma zapreti. Posredovati je morala policija, ki je demonstrante razgnala. o. Iz profesorske službe. Za suplenta sta postavljena diplomirana filozofa Anton Šifrer in Boris Škerl na ptujski realni gimnaziji. Premeščen je s ptujske gimnazije na celjsko realno gimnazijo prof; Ludvik Gabrovšek. o. Zveza slovenskih obrtnikov je imela v nedeljo širšo sejo v Ljubljani, na kateri so zastopniki podeželskih obrtnikov zahtevali več pažnje za probleme našega podeželskega obrtnika. Zveza zahteva tudi avtonomno preureditev odseka pri Zbornici za TOI. o. Literarne nagrade ljubljanske mestne občine. Razsodišče za podelitev literarnih nagrad mestne občine v Ljubljani je podelilo nagrado za pripovedništvo Mišku Kranjcu za roman »Kapitanovi«, za poezijo dr. Alojziju Gradniku za zbirko pesmi »Večni studenci«, za dramo pa Stanku Canjkarju za dramo »Potopljeni svet«. o. Po ljubavnem sestanku znorela. S Primskovega je dnevno prihajala v Litijo 18-letna vaška lepotica Slavka Zamanova. Prodajala je jajca, mleko in maslo. V Litiji se je Slavka seznanila z nekim Litijčanom, ki jo je stalno zalezoval. Z raznimi pretvezami je celo dosegel, da je mladenka pobegnila z doma in preživela neko noč v njegovi družbi. Vodil jo je po gostilnah in jo napajal. Drugo jutro pa so Slavko videli, kako je v sami srajci in z molitvenikom v roki stala pred cerkvenimi vrati in obžalovala svoje dejanje. Kričala je, da je zapeljana in si ruvala lase. Komaj so mladenko ukrotili. Zdravnik je ugotovil, da se je lepi Slavki zmračil um. Zato so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. O usodi mladega dekleta je uvedena stroga preiskava. o. Poročila sta se v Ljubljani inž. Lojze Gregorčič iz Sevnice in Zora Juvan-čičeva iz Vidma ob Savi. o. Pregled motornih vozil za okraj Ljutomer bo v ponedeljek, 20. febr., in šicer: a) v Gornji Radgoni z začetkom ob 7i30 uri. b) v Slatini Radenci z začetkom ob 10.30 uri, c) v Ljutomeru z začetkom ob 13. uri. o. Naplavljeno truplo. Drava je naplavila v Križevljanah pri Ormožu truplo neznanega moškega utopljenca. Truplo, ki je ležalo že kaka dva meseca v vodi, so potegnili ormoški orožniki na obalo. •40—50 let stari moški je bil oblečen v siaro obleko, na glavi je bil malo plešast. Utopljenec ni kazal nobenih .znakov nasilja. Cel/e c. Koncert Hrlstova Zlatova, bolgarskega tenorista, bo za dijaštvo v petek ob 11. v Veliki dvorani Celjskega doma. c. S samokresom je Izsilil denar. V hišo posestnice OniČ Helene v Gotovljah pri Žalcu je vlomil s ponarejenimi ključi neznan moški. Skozi hišna vrata je odšel v kuhinjo in skozi priprta vrata v spalnico, kjer je spala Oničeva, ki se je prekadila in prižgala luč. V istem hipu je vlomilec nameril samokres in ji zaklical: *Denar sem in ne kriči!« Ženska mu je v strahu izročila 890 din, nakar je vlomilec pobegnil. Orožniki so dognali, da je bil vlomilec brezposelni delavec B. A. iz Lisičnega pri Pilštanju. Po dejanju je zbežal v Arnovške gošče, c. Voziček ubil otroka. Na Ostrožnem pri Celju je padel dve leti staremu kolarjevemu sinu Malgaju Jošku na glavo ročni voziček in mu prebil lobanjo. Dečka so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer ga je zdravnik le obvezal in povedal staršem, se otrok ne bo več zbudil Iz nezavest. Starši so ga nesli domov, med potjo -t Je umrl. c. Umrl je v Mestnem zavetišču Medlogu 79-letni mestni revež Malmič Ivan. V bolnišnico je bil pripeljan dninar feorinc Franc* te Nove cerkve, ki si je pri padcu s kolesa nalomil roko. Boršiča Štefana v Gornjem Breznu pri Humu ob Sotli so napadli trije neznanci in ga ranili z motikami po glavi. -- Posestnikovega sina Šketa Leopolda iz Dola pri Pristavi je neznanec zabodel globoko v desno roko. Ptuj p. Na avto se je obešal. Ko so šli včeraj otroci iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. iz šole domov, je največji razposajenež med njimi, 8-letni Križan Janez iz Kuka-ve, spet hotel uveljaviti svoj jaz, da se je obešal na avto, a ni imel sreče. Z drvečega vozila je zletel na tla nezavesten s težkimi notranjimi poškodbami. p. Kino Ptuj predvaja danes in jutri velefilm »Borneo«. p. Družabni večer priredi nocoj »Sadjarska podružnica Vurberk« na Vurberku pri Berlingerju. Čisti dobiček je namenjen za povzdig sadjarstva v tamošnji okolici. Maribor Triumfalen uspeh mariborske drame v Ljubljani n. Nova tekstilna tovarna v Karlovcu. Spomladi bodo pričeli v Karlovcu graditi novo tekstilno tovarno. Zaposlila bo nad sto ljudi. n. Literarni večer v Čakovcu. Književniki iz Medmurja in Podravina so pred dnevi priredili literarni večer, ki je zelo lepo uspel. n. 169 karneval v Karlovcu. Prihod princa Karnevala je v Karlovcu vsako leto zelo svečan in zabaven. Ob tej priliki prihajajo v Karlovac množice iz okolice i:i oddaljenih krajev. n. Nova sodna palača v Tuzli. Ministrstvo je odobrilo tri milijone dinarjev iz kredita za javna dela. Ta denar se bo uporabil za gradnjo palače okrožnega sodišča v Tuzli. Potresi v Zagrebu. V zadnjih 2 dneh je seizmografski zavod v Zagrebu zabeležil sedem potresnih sunkov. ki so vsi imeli svoje središče jugozahodno od Zagreba. Nekaj potresnih sunkov je bilo precej močnih. Tekma jugoslovanskih lasniear-jev. V Subotici je bilo tekmovanje lasničarjev iz cele. države. Prvo nagrado je dobil Todor Clvozdandvič iz Beograda. drugo pa Aleksander Meznčrič iz Zagreba. Tudi karlovački obrtniki so soglasno odklonili načrt o starostnem zavarovanju obrtnikov, kakršnega jc izdelalo pristojno ministrstvo. Oni so za starostno zavarovanje in so sami izdelali načrt, ki ga bodo predložili merodajnim oblastem. Pismonoša na smučeh. Pismonoša Aleksander Jovanovič dostavlja pošto in prevozi dnevno na smučeh 25 kilometrov dolgo pot iz Gostivara preko planine Vlaj nice do Mavrovih Hanova. Pismonoša pravi, da mu bo žal, ko bo sneg skopnel. n Vaščani sami zidajo šolo. Vaščani Vitove v porečkem okraju so uvideli potrebo nove šole pa so sami pričeli zidati šolsko poslopje. Ko je država videla iniciativo vaščanov, jim je za šolo dala 28.000 din. n Mraz v Kotoru. V Kotoru je zadnje dni tako hud mraz, da je morje v Boki Kotorski zamrznilo. Promet je zelo oviran. n Z vrvjo zadavila moža. V Drastinu v račanskem okraju je kmetica Draga Ni-količeva z vrvjo zadavila spečega moža. Umor je izvršila v nameri, da njena hčerka podeduje veliko pokojnikovo premoženje. n Kraljico ciganov so izvolili novosadski cigani nedavno na neki svoji prireditvi. Letošnja kraljica ciganske lepote je postala mlada Ljubica Schon. n Zastrupljenje s pokvarjenim ribjim oljem. V Veliki Kikindi sta se zastrupila s pokvarjenim ribjim oljem sinčka Nana-je Atile. Eno dete je za zastrupljenjem*že umrlo, drugo pa se bori s smrtjo. n Naša najmlajša mati. Na kliniki v Sabcu je te dni povila 13-letna Milena Stojanovič normalno in zdravo dete. Najmlajša mati v naši državi so je nedavno hotela usmrtiti, o čemer smo že poročali. Mlado mater so sedaj zavrgli starši in sorodniki. LJUBLJANA, 8. februarja Včeraj je doživela Ljubljana prvo ansamblsko gostovanje mariborske drame, ki jc nastopila v dramskem gledališču s Cankarjevim ,,Kraljem na Betajnovi". .Mariborske igralke in igralce pod vodstvom upravnika g. dr. Radovana Brenčiča so pozdravili ljubljanski tovariši in tovarišice z upravnikom g. Otonom Župančičem že na kolodvoru in obdarovali dame s cvetjem. Pri predstavi zvečer je bilo gledališče natlačeno polno, kakor le ob najslo-vesnejših prilikah. Mariborska skupina je vzbudila že s prvim dejanjem splošno navdušenje. Ob prvem odmoru je pozdravil igralke in igralce na odprtem odru upravnik g. O Ion Župančič, v imenu stanovskih tovarišev g. Lojze Drenovec, odgovorila pa sta upravnik Položaj tekstilnega delavstva TEKSTILNO DELAVSTVO V MARIBORU BREZ KOLEKTIVNE POGODBE — VEČINA MARIBORSKEGA DELAVSTVA NI ORGANIZIRANA — NARODNOSTNA ZAVEDNOST MED DELAVSTVOM g. dr. Brenčič in g. Pavel Rasberger. Mariborčani so bili ob tej priliki obsuti z venci in cvetjem. Po drugem in tretjem dejanju se je navdušenje med občinstvom še stopnjevalo in doseglo višek ob koncu, ko se je moral zastor petnajstkrat dvigniti. Občinstvo kar ni hotelo iz gledališča. Po predstavi so priredili ljubljanski igralci mariborskim družabni večer, na katerem so bili izrečene mnogoštevilne napitnice in izražene želje po čim številnejših izmeničnih gostovanjih Maribora in Ljubljane. Upravnik g. Oton Župančič je obljubil., da pripelje v petek 10. t. m. sam skupino ljubljanske drame na gostovanje v Maribor. To gostovanje je pokazalo, da so bili z njim za vselej odstranjeni vsi dosedanji predsodki in nesporazumi. V Sloveniji dela v različnih tovarnah okrog 100.000 delavcev, od teh delavcev jih je zaposlenih okrog 16.000 samo v tekstilni industriji. Ob Gorenjski je Maribor najmočnejši industrijski center v Sloveniji. V mariborskih tekstilnih tovarnah je zaposlena velika večina mariborskega delavstva. To delavstvo bi moralo tudi v nacionalnem in kulturnem delovanju več pomeniti kakor trenutno pomeni. Kje so vzroki ne-razgibanosti in prečesto politične nezainteresiranosti najširših plasti mariborskega tekstilnega delavstva? Po veliki stavki tekstilnega delavstva pred leti so bile delavske organizacije z večin a uničene. Delavec je pričakoval koristi od svoje organizacije, a ko se je vkljub organizacijam položaj poslabšal, jih je zapustil. Danes lahko trdimo, da je večina mariborskega tekstilnega delavstva neorganizirana, po veliki stavki vse delavske strokovne organizacije hirajo. Nekatero delavstvo si tudi ni na jasnem, kaka je razlika med OU in DZ ter med njihovimi strokovnimi organizacijami. Mišljenja je, da je že storilo vse svoje dolžnosti, če je prispevalo svoj delež za omenjeni ustanovi. V kolikor delavske organizacije po stavki še obstajajo, ne more niti ena med njimi trditi, da pomeni kakšno močno gibanje;- kajti delavska organizacija bo le tedaj kaj pomenila, če bo imela za sabo delavstvo, to se pravi zavedno delavstvo, ki ve, zakaj hodi v organizacijo. Kvarne posleiice uničenega gibanja tekstilnega delavstva so se že pokazale letos, ko je potekla z novim letom kolektivna pogodba. V preteklem mesecu sta bila dva dneva določena za pogajanja med delodajalci in delavskimi zaupniki, ki so se pa končala' neugodno za delav- stvo. Do kolektivne pogodbe tekstilnega delavstva, ki bi morala biti obnovljena pretekli mesec, enostavno ni prišlo. Delodajalci so sicer pristali na zvišanje plač, a to samo 10 do 25 par na uro in še to za nekvalificirano delavstvo. Deloma so hoteli prejšnjo kolektivno pogodbo celo poslabšati; tako je imelo delatvstvo po prej šnji pogodbi 100% povišane plače ob praz nikih, po novi pogodbi pa bi plačali delodajalci samo še 50% več. Hoteli so tudi nadalje, da delavske strokovne organizacije ne bi smele neposredno posredovati za delavstvo pri posameznih podjetjih, ampak da bi morale posredovati šele preko zveze delodajalcev, kar bi vedno vso pot zavleklo. Zadnje so bili glavni vzroki, zakaj ni prišlo do nove kolektivne po* godbe, ki bi morala biti sklenjena prejšnji mesec. Tako jc danes vse tekstilno delavstvo brez kolektivne pogodbe. Prav tako bi bila zamotana tudi sodna pot, ki so jo delodajalci predlagali za nastale spore med sabo in delavstvom. Krivo si je tega položaja v veliki meri delavstvo samo, ker ne ve ceniti pomena strokovnih organizacij, pa naj bodo te takšne ali takšne. Povsod se mora pač posameznik zavedati, da gre za zboljšanje njegovega materialnega položaja. Kvarne posledice neorganiziranosti tekstilnega delavstva se vidijo pri našem delavstvu predvsem v narodnostnih ozirih. Delavstvo je marsikje narodnostno in politično popolnoma indiferentno. Pričakuje zboljšanja položaja od drugod, namesto da bi se oklenilo svojih strokovnih organizacij, začelo v njih delati ter si preko njih izboljšati položaj. Izboljšalo si bo pa lahko ta položaj edino organizirano in narodnostno zavedno delavstvo; zadnje je važno predvsem zaradi obmejnega položaja naše tekstilne industrije. Pravljični popoldan za maie V drogeriji. Debelejša dama v zrelih letih: »Prosim vas, ali imate kak čisto poseben, kak čisto nov parfum?« Prodajalec: »»Da, ih sicer diši po ben-zinu. Ce se z njim nadišavite, bo vsakdo c, Dva napada. Ruscstnrkovega siua^misfil, da imate avto*!« Vesel pravljični popoldan, ki ga je priredil preteklo nedeljo odbor društva Rdečega križa v Mariboru, je bila izredno posrečena prireditev. Kako zelo primanjkuje sličnih prireditev, je dokazal obisk, saj sc je nagnetlo v dvorani Ljudske univerze nad 600 ljudi. zelo mnogo odraslih in otrok pa je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Spored je bil lako pester, da je prišlo občinstvo v polni meri na svoj' račun. Po uvodnem pozdravu predsednika Rdečega križa g. dr. Jančiča je gdč. Milica Stupanova povedala deci ljubko pravljico o Malčici in lako ustvarila na posrečen način kontakt z malim občinstvom. Nato jc naša dramska umetnica gdč. Elvira Kraljeva, ki je lako nesebično postavila svojo umetnost v službo naših najmlajših. dovršeno podala deci pravljico o sedmerih bratili guvranih. Nekaj sledečih šal. ki jih je pripovedoval g. Lavrenčič, jo sicer malo občinstvo veselo razgibalo, a takoj ga je spol pre- kinila lepa pravljica o kristalnem gradu. ki jo je ob živahnem sodelovanjem vseh. tolmačila deci ga. Leonida Reuterjeva. Nato jc sledil veseli del sporeda. G. Ivan Lavrenčič in g. Fran Ramšak sta s svojim bogatim, finim in neizčrpnim humorjem zabavala dcco, da so imeli pri lem veliko veselja še številni odrasli. Kontakt z malo publiko je bil odličen, kljub temu pa je bil več stoglavi drobiž neverjetno discipliniran. Ustanovitev RK na Teznem Pretekli teden je bil v Šabedrovl gostilni na Teznem sestanek zastopnikov vseh stanov na Teznem. Razgovarjali so se o ustanovitvi Rdečega križa na Teznem. Ob tej priliki je več govornikov naglašalo potrebo ustanovitve te človekoljubne organizacije. Izbran je bil pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor tezenskega Rdečega križa. Dan nesreč v Mariboru in okolici Včeraj so v mariborsko bolnišnico pripeljali kar sedem ponesrečencev. Pri vinarski šoli je padel z drevesa 21-letni delavec Štefan Arnoš in utrpel nevaren pretres možganov. S kolesa je padel 43-letni poštni poduradnik Dragotin Ocepek iz Koseskega ulice in si poškodoval čelo. V tovarni je stroj poškodoval desno roko v zapestju 25-letnemu tkalcu Matiji Hercogu s Koroške ceste. Ponesrečil se je tudi mariborski špediter Matija Kersnik. Pri popravljanju voza mu je spodletelo dvigalo in voz mu je odtrgal kazalec desne roke. Nevarno se je poškodoval 43-letni Anton Habot iz Zg. Ročice pri Slovenskih goricah. Možu so se splašili konji. Padel je z voza in dobii poškodbe po celem telesu. Pri spravljanju lesa se je na Recenjaku na Pohorju p.onesrečil 37-letni posestnik Feliks Mori, ki mu je deblo zlomilo desno nogo. Pri padcu ,se je nevarno poškodoval na glavi 66-letni viničar Simon Mom iz Morja pri Framu. Sestanek tezenskih občinskih odbornikov ,Je dni je bil v neki gostilni na Teznem zaupni sestanek tezenskih občinskih odbornikov, ki zastopajo interese tezenskih davkoplačevalcev v pobreškem občinskem svetu. Ker je bil ta sestanek neposredno po objavi našega članka o nameravani ustanovitvi mestnega pokopališča na Teznem in so na tem sestanku ta članek tudi prečitali ter o njem razpravljali, sodimo, da bomo kmalu lahko Tezenčane razveselili z vestjo, da bo ob Ptujski cesti urejeno novo mestno pokopališče. Mali harmonikarji v Križevcih V soboto in v nedeljo so v Križevcih na Hrvatskem nastopili mali mariborski harmonikarji, ki so bili s svojim zborovodjem g. Vilkom Šušteršičem prisrčno sprejeti. Za narodno pesem in izvrstno igranje so bili nagrajeni z živahnimi aplavzi. m. Iz kazuilniške službe. Iz Ljubljane sta premeščena k okrožnemu sodišču v Mariboru paznik-pripravnik Marijan Fa-bijančič in jetniška paznica-pripravnica Albina Snojeva. Za paznika zvaničnika je imenovan Svetomir Nastasovič. m. Nova ravnateljica učiteljišča šolskih sester. Za ravnateljico učiteljišča šolskih sester v Mariboru ie imenovana sestra Berhtnana Hajdič. m. Z realne gimnazije. V 8. skupino je Dostavljen dosedanji suplcnt na tukajšnji realni gimnaziji Vladimir Potočnik. m. Padec nemške marke in naši kmetijski pridelki. Na mariborskem trgu je videti zadnje dni velik preokret. Dočim so kmetje še nedavno prodajali seno po SO din za 100 kg. je te dni padla cena na 50 din. Enako je pri lesu. Vse to je v zvezi s padcem nemške marke. Doslej so seno in les na veliko izvažali, sedaj pa je zaradi padca nemške marke nastal zastoj v izvozu. m. Pregled motornih vozil za okraj Maribor, desni breg, bo 14. februarja ob 15. uri v Mariboru na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici in 17. februarja v Slovenski Bistrici ob 15. Uri, v Poljčanah pa ob 17. uri. m. Ljudska univerza. Radi gostovanja ljubljanske drame v petek, 10. februarja, se preloži predavanje univ. prof. f\ Emila Spektorskega o temi: »Francosko in nemško pojmovanje« na poznejši čas. m. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 9. t. m., ob 19. uri predava prof. Branko Rudolf o »Bojih med Kitajsko in •laponsko c (s slikami). Tedenske novice v besedi in sliki. Vstopnine ni. m. Ponovno vabimo članice in vse, ki se zanimajo za naše delo. na občni zbor Zenskega društva, ki bo v četrtek ob 20. l»ri v dvorani Ljudske univerze. m. V Delavski zbornici predava danes ob 20. uri prof. B. Teply »O nekaterih poglavjih iz češke zgodovine*'. m. Društvo ljubiteljev ptičarjev bo imelo v sredo, S. t. m., ob 20. uri svoj redni občni zbor v hotelu »Zamore«. m. Učiteljstvo okraja Maribor, desni breg, zboruje v soboto, 11. t. m., ob 9. uri v Narodnem domu. Na zborovanju predava ob pol 11. uri univ. prof. dr. Gosar: »Bodoča družba in šola«. m. Športni klub »Železničar« v Mariboru bo priredil športno zabavo s plesom na pusino soboto, 18. febr. v spodnji kazinski dvorani (Slomškov trg). m. Jezikovni večer /. debato bo danes zvečer ob 20. uri na realki. Je to predzadnji večer. m. Prometna nesreča na mostu. Včeraj je na državnem mostu neki motociklist podrl kolesarja Alojza Celcerja. 49-let- Studencih opravek. Kolo »Waffenrad« z ev. štev. 20555 je pustil pred hišo. Ko se je vrnil, ni bilo kolesa in aktovke z elektrotehničnim orodjem. m. Pil bi še vsak ... Natakarica v Ivan-čičevi kavarni na Meljski cesti je prijavila stražniku, da je neki K. K. iz Studencev naročil pijače in več črnih kav in zapitka ni hotel plačati. m. Cigan pretepel ženo. Brusač I. H. je do nezavesti pretepel svojo 38-letno ženo Katarino H. Žena je dobila nevarne poškodbe na prsih. Prepeljali so jo v bolnišnico. m. Prst je odtrgala veriga nekega stroja 33-letnemu delavcu Ivanu Brega-nu iz Celestrine pri Košakih. m. V gostilni okraden. V neki gostilni v Vojašniški ulici ie bila upokojenemu železniškemu uradniku Francu Švaigerju z Ruške ceste ukradena 1000 din vredna zimska suknja. Damski telovniki. . . . od din 25* -Pieteni kostumi .... od din 100* - naprej v prodaji ostankov pri BU&eteldtu m. Okradena dijakinja. Gimnazijki Julijani Čolnikovi s Tvomiške ceste je neznanec ukradel šolsko torbico s knjigami in dijaško knjižico na njeno ime. m. Podstrešni vlomilci v Vrazovi ulici. V Vrazovi ulici 9 so neznani vlomilci vdrli na podstrešje lastnice zastavljalnice Pavle Remmove, kapetana Ladislava Čanjevca in urarja Kiffmanna. Remmovi so vlomilci odnesli za okoli 2000 dinarjev obleke. nif Vlom v barako. Upokojeni finančni podpreglednik Štefan Tinta je prijavil policiji, da mu je nekdo vlomil v leseno barako na Tržaški cesti 56 in odnesel nekaj orodja. m. Tatvina perila, čevljarskemu pomočniku Mirku Sagaju iz Dr. Turnerjeve ulice ie neznani storilec z dvorišča odnesel /.a 500 din moškega in ženskega perila. VELIKA M A i K ft K X D ?4 BOHEMSKA NOČ PUSTNm sobota, o s t o r i h Sokolskega domi IS. II. 1.39 Vstopnin« d i n a 20'- ki je zaužila preveliko dozo uspavalnih praškov in se na ta način zastrupila. Takojšnja zdravniška pomoč je mladenki rešila življenje. * V četrtek, 9. t. ni., /.večer ob 20. uri se vrši v Nabavljalni zadrugi uslužbencev drž. železnic na Frankopanovi cesti sestanek, na katerem bo predaval g. Janko Furlan. Člane vabimo, da se sestanka sigurno udeleže, posebno pa one iz V. okraja! * Plesni venček priredi filatelistični krožek »Magdalena« dne 11. II. 1939 v vseh prostorih Gambrinove dvorane. Začetek ob 20. uri. * Tečaj za male harmonikarje — vodstvo g. Šušteršič — se je otvoril 1. febr. Učenci začetniki se še sprejemajo vsak popoldne od 3.—6. ure v I. deški meščanski šoli. Ruska Matica se zahvaljuje vsem, k; so pripomogli k uspehu njenega V. večera. * Izlet v Graz z luksuznim avtokarom »Putnik-a« v sredo, 15. febr. Informacije in takojšnje prijave pri »Putnik-u«. Maribor. * Klub koroških Slovencev v Mariboru obvešča svoje člane, da se vrši redni klubski večer to pot izjemoma v soboto. 11. t. m., in sicer kakor po navadi ob 20. uri pri Povodniku. Prosimo člane in prijatelje iz mesta in okolice, da se večera polnoštevilno udeležijo. Kino :: Grajski kino. Danes zadnjikrat »V tajni misiji«. Od četrtka dalje veliki cirkuški film »Večna karavana«. Hans Al-bers. * Kino Lsplanade. Svetovna atrakcija, sijajen veseli in zabavni film ljubezni in športa »Kraljica leda« s Sonjo Henie v nemškem jeziku. * Kino Union. Do vključno četrtka »Človek i/. Eden bara«, senzacionalni pariški film skrajno napete vsebine s Har-ry Baur-om in Inkišinovom. nega posestnika iz Košakov. Celcer je do~ bil poškodbe na rokah in nogah. m. Obstrelil se je. Pri Sv. Petru pri Mariboru se je med igro s pištolo obstrelil 18-lettii- viničarjev sin Vinko Šparovec in si ranil levo roko. Zdravi se v bolnišnici. m. Že mesec dni pogrešajo dečka. Koncem decembra preteklega leta je nezna-nokam odšel 12-letni sin tovarniškega delavca Konrad Plomberger iz Rogoze ga dobi na policiji. m. Konjski komat v vreči. V Furlanovo gostilno na I ržaški cesti ie neznani moški pred dnevi prinesel vrečo in dejal, da se takoj vr.ne. Ker ga' več dni ni bilo, so odprli vrečo’ in v njej našli še skoraj nov konjski komat, Ker je komat najbrže ukraden, naj se lastnik zglasi pri policiji. m. Čigavo ie kolo? Pred sodiščem so našli moško kolo brez lastnika. Lastnik pri Hočah. Dečkova usoda je neznana. m. Okraden elektromonter. Mestni elektromonter Hugo Markon je imel v m. Zaradi uspavalnih praškov. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 20-leuio predico Vero L. iz Jan Kolarjeve ulice. Mariborsko gledališče Sred«: Zaprlo. Čelrtok, ob 20. uri: ..Na lerlciji plošči'1. Prvič. Red 1). Pclek.ob 20. uri. ..Hlapci Gostovanje ljubljanske drame. Izven. Sobota, ob 20. Avtomelody«. Red B. Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru. V izmeničnem gostovanju Maribor —Ljubljana v proslavo Cankarja, vrne ljubljanska drama v petek, 10. t. m., s Cankarjevimi »Hlapci« na mariborskem odru gostovanje mariborske drame na ljubljanskem odru. Ob tej priliki bo Maribor najdostojnejše proslavil Cankarja in najlepše sprejel Ljubljano, ako s svojim obiskom napolni gledališče in prisrčno pozdravi ljubljanske goste. Češka komedija na mariborskem odru. V četrtek, 9. t. m., se vprizori prvič v tej sezoni izvrstna komedija beškega pisatelja \Vernerja »Na ledeni plošči«. Red D. Kultura Devetdeseta obletnica Prešernove smrti Danes je poteklo 90 let od smrti našega slovenskega pesniškega velikana dr. Franceta Prešerna, ki je bi! in ostal eden 'jajčudovitejših pojavov v življenju nagega naroda. Pojavil se je kakor meteor na dotedai tako skromnem nebu našega izvirnega leposlovja, in ustvaril nesmrtne umetnine v najtežjem času narodnega Prebujanja v jeziku, ki si je šele utiral n°t v vrsto zares omikanih in dognanih književnih jezikov Evrope. In vendar je tako po umetniški kakor po jezikovni višini ogromno prerasel vse. ki so kdaj nred njim bogatili naše slovstvo in ostai vse do dandanes, 90 let po njegovi prerani smrti, neprekosljiv mojster naše poezije. V teli 90 letih je postal Prešeren last cele vrste slovenskih generacij, ki so se opajale z njegovo pesmijo in črpale iz nje moči za novo narodno in kulturno rast. Postal je temelj, na katerem počiva vse naše slovenstvo in brez katerega ne hi bili postali to, kar smo. In dasi je bil 'e pesnik, ki se ni nikoli ukvarjal s polivko. nam je vendarle zapustil tudi politični testament na katerega so hoteli v dev, -ih defctlerjih /.e mnogi pozabiti, a vselej zaman. Problem, ki je stopil že pred Primoža Trubarja pred .skoraj 400 leti, je Prešeren dokončno rešil v svoji zmagi nad Stankom Vrazom. On, veliki Slovan, ki je zapel v »Krstu pri Savici«, da največ sveta otrokom sliši Slave«, ki je stal v tesnih stikih z vsemi velikimi Slovani tistega časa, je v svoji genialnosti doumel, da Slovenci nismo Slovani zato, da bi se v slovanstvu utopili, ampak da bi ob njem rastli kot slovanski Slovenci. Delo, ki nam ga je dr. France Prešeren zapustil, ni obsežno, zato pa presega tije-gova vrednost cele skladovnice drugih knjig. Njegovi sodobniki se tega še niso zavedali, dasi so »Novice« pisale ob njegovi smrti, da je umrl 8. februarja leta 1849. »slavni slovenski pesnik«, in poročale o njegovem pogrebu: »V soboto 10. dan tega meseca je bil pogreb, kakršniga v Krajni že dolgo ni bilo. Kranjski narodni straži, ki je že pri več priložnostih pokazala, de je prava narodna straža, gre čast in hvala, de je rajnciga z veliko slavo pokopala. Stražniki so ga nesli; gospod tehant z 7 duiiovni so ga pokopali: žlahta, sila veliko Krajncov in Krainjic, j1} veliko prijatlqv iz Ljubljane, Radoljce. 1 eržiča itd. ga je spremilo na pokopali-1 šče, kjer zdej počiva, ki naiu je tako sladke pesmi pel, in kteriga življenje je ven-der tako grenko bilo!« Sedaj je Prešernovo delo znano ne samo med Slovenci, ampak tudi v večini ostalega kulturnega sveta, saj so njegove pesmi v zadnjih 100 letih bile v celoti ali vsaj deloma prevedene v mnoge kulturne jezike Fvrope. zlasti v vse slovanske. Ob devetdesetletnici smrti se klanja sedanji slovenski rod znova tnanom velikega pokojnika, obljubljajoč mu, da bo večno hranil in branil njegovo dragoceno zapuščino. -r. FRANCE KIDRIČ : PREŠEREN. Za devetdesetletnico smrti velikega pesnika nam je dala Tiskovna zadruga v Ljubljani drugi zvezek velikega Kidričevega dela »Prešeren«, ki vsebuje na 424 straneh male četrtinke Prešernovo biografijo od 1. 1800. do 1838. Prof. Kidrič je s tem v glavnem dovršil svoje veliko delo, ki pomeni dejansko krono njegovega znanstvenega delovanja na področju slovenske književne zgodovine. Dasi imamo o Prešernu v slovenščini in drugih jezikih že ogromno literaturo, je šele ta študija zares monumentalna in tako temeljita, da se na njej nikoli ne bo dalo mnoVo spremeniti. Že s tema dvema debelima knjigama stoji Prešeren od _Ardeqn me je vselej pošteno upijanil, mislim, da ne bi mo- gel iz kuhinje in videti ljudi, ki so priha-iali. Nisem mogel odkloniti, če mi je nalil.« Inšpektor se je nagnil čez mizo. ;>AH ste videli kdaj nekoga izmed teh ‘ljudi, Parsons?« je vprašal počasi. »Premišljujte! Potrebujem golo resnico in jo •hočem!« Mož je nekaj časa zrl vanj z izrazom praznote. »Ne, gospod,« je trdno odgovoril. Inšpektor je ljudi strašno dobro poznal. In zdaj je že mogel razpoznati resnico in neresnico pri tem možu, toda ni storil opazke, čeprav je bil prepričan, da je Parsonsovo tajenje laž. Preudarno je prenesel govor drugam. »Dobro. Če se boste morda česa domislili, Parsons, mi telefonirajte na moj zasebni naslov, Mountfield 5X42,« je rekel z največjo brzino. »Mimogrede, kdo je bila tista dama, ki je obiskala Arde-ena? Tista dama, ki je imela sobolji kožuh, mislim.« Mož ga je ostro pogledal. »To je bila edina ženska, vsaj kolikor vem, gospod. Ne vem njenega imena in nikoli nisem videl njenega obraza,« je odgovoril. »Videl sem samo njen hrbet in eno roko.« »Kaj torej veste o njej?« »Nič, sanjo, da se mi je zdela mlad* in da je imela dragocen kožuh ter prstan s štirioglatnim modrim opalom.« »Ali pa je bil ta kamen lahko tudi safir ali lapis lazuli,« je pripomnil inšpektor z navidezno vnemarnostjo, zroč na moža kakor z zaspanimi očmi. »Ne, gospod,« je živahno izjavil Parsons. »To je bil lepo moder opal, vem zanesljivo. In bil je res velik hi drag kamen, obdan z drobnimi rožastimi diamanti.« Torej je tale sluga uekaj vedel o dragih kamenih, je preudarjal Reynolds. Zgodovina Parsonsovega življenja po vojni, preden je prišel v službo k Ingra-mu, bi se utegnila izkazati zelo zanimivo in poučno. »Pred minuto, Parsons, ste rekli, da niste nikoli videli nikogar izmed ljudi, ki so obiskovali gospoda Andreena. Iti zdaj dopuščate, da je prišla tja ta žena. Koga ste še videli?« Parsons se je skrčil pri inšpektorjevem kovinsko zvenečem glasu. »Sploh nikogar, gospod. In sploh nič več ko ženski kožuh in njeno roko z opalovhn prstanom.« »Mislite, da bom to verjel, če mi pri tem pravite, da ste bili vselej v stanovanju, kadar so ti ljudje prihajali za gospodom Ardeenom?« Parsons je vzdihnil. »Verjeli bi mi, gospod, ko bi bili videli, leoliko wh»skya me ie gosnod Ardeen pri«* Sokolstvo Občni zbor ptujskega Sokola Pretekli teden se je vršil v prostorih Narodnega doma občni zbor ptujskega Sokola. Polnoštevilen obisk je najbolj pokazal marljivo delovanje ptujskega Sokola. Br. dr. Šalamun je očrtal delo v preteklem letu in bodoče delo v društvu. Iz tajniškega poročila br. Per-tekla je razvidno, da je bilo 10 rednih sej in 10 sestankov. Lansko leto je društvo priredilo proslavo 30-letnice obstoja, veliko sokolsko tombolo, iz-. lete, telovadne nastope in družabne večere. O tehničnem delu sta poročala načelnik br. Pertot in s. Ljubica Novakovičeva. Viharno je bil pozdravljen prosvetar Dr. Kovačič, ki je orisal prosvetno delo. Dalje so poročali br. Peček Uroš o delovanju socialnega odseka, br. dr. Vrečko o zdravstvenem odseku, br. Gorjup o narodnoobrambnem delu, br. dr. Lipič o častnem razsodišču, br. Pahor o strelskem odseku. Važna poročila sta podala gospodar br. Nagelšmid in statističar br. Potočnik Martin. Br. Ogorelcc je'poročal o delu petih okoliških čet. Naj? razveseljivejše pa je bilo poročilo br. Milka Senčarja o gradbenem odseku, ki se bavi z nakupom stavbne parcele, na kateri bo zrastel lep Sokolski dom. ki bo odgovarjal vsem potrebam ptujskega Sokola. Pri volitvah je bil izvoljen enoglasno star odbor. Društveno delo Sokola v Središču Če bi trdil, da je glavna naloga sokolskih društev zgolj telesna okrepitev, kakor se največkrat poudarja, bi s teni izpodbijal smisel sokolskega delovanja že načelno. Kakšnih sredstev se poslužuje neko društvo, da doseže uspeh, je odvisno od sposobnosti vodstva, ki mora poznati dušo, kateri hoče pomagati pri vzgoji in samovzgoji. Sedaj v zimskem času so najprimernejše vzgojno sredstvo razne prireditve, od teh posebno igre. Z malo volje in spretnosti se lahko doseže mnogo dobrega, pri čemer pa je v prvi vrsti potreben načrt — program. Od-stopitve, ki so nujne radi težav pri nabavi knjig, manuskriptov itd., ne opravičujejo nesmotrne izbire snovi. V zadnjem času so bile v Središču ob Dravi odigrane tri igre ' »Vesela božja pot«, »Knjižničar« in »Butalci«. »Vesela božja pot«, kot novejši komad torej sodoben, katere dejanje se vrši na podeželju —, je našim ljudem blizu. Ljubka in nagajiva mladina naj bi obujala starejšim lepe spomine na njihovo mladost, na eventualno romanje k Mariji Bistriški s svojimi dogodivščinami, častihlepen starec, ki bi rad umrl, če bi vsaj enkrat v življenju nosil bandero k Mariji, -pa naj bi pokazal mlajšim življenjsko vztrajnost, ki je povsod potrebna. Kakšen občutek pa smo imeli, ko se je igra končala? Kakor da bi godec raztegnil harmoniko med dejanjem, a mi gledalci Pa kot da čakamo glas raztegnjene harmonike še po dejanju, Z drugimi besedami: manjkalo je tiste lepote, ki bi nas morala zagrabiti in držati, še ko smo se v polsnu obračali v svojih posteljah. Kljub talentiranosti in izvežbanosti igralcev niso zadeli potrebnega tempa dogajanja. Ni res, da bi bili podeželski gledalci manj sprejemljivi za novejše komade, res je lc, da tudi podeželski čjovek občuti pomanjkljivosti finese in tempa. Veseloigra »Knjižničar» je žela burno odobravanje, kar je le priznanje igralcem, nima pa vzgojne vrednosti. Prav tu so pokazali igralci svoje sposobnosti, ki nam dajejo povod za take zahteve, od katerih bi mogoče odstopili pri kakšni stalni gledališki družini. Obenem pa nam dajejo jamstvo, da nas ob dobrem in spretnem režiserju ne morejo tudi pri »najmodernejši« in najtežji drami razočarati. in »Butalci«? Kdo od Središčanov se ne bi mogel uživeti v komedijo, katero so igrali mnogi v resničnem življenju? Tu se je pokazalo, kaj je ljudem blizu, prav tako pa tudi, kaj zmorejo igralci. Režija, vloge, igralci, vse posrečeno, le še na tempu majhna pomanjkljivost. Toda mogoče je že kdo opazil: kakor ta sezona, tako so tudi prejšnje imele repertoar samih veseloiger. Zakaj se ne bi zagrizli v kislo jabolko tragedije, ki je vsled mnenja, da je vsako javkanje lepo, pokvarila obiskovalce dramskih prireditev tako, da ob življenjskem polomu glavne osebe rjovejo in ploskajo kakor v cirkusu? Izvedbo lepe tragedije, ki naj razvija sočutje in sploh lastnosti »dobrega« človeka, si postavite za prihodnjič kot cilj in potem bo vsak še tak strankar moral priznati prvenstvo dramatskemu odseku Sokola v Središču ol? Dravi, m. Danes zvečer ob 2«. uri se vrši občni zbor Sokola Maribor-matice v sejni dvorani Sokolskega doma (II. nadslr,). 1. Sokolsko društvo Studenci ima svoj 20. redni občni zbor drevi v Sokolskem domu. Vabijo se vsi bratje .in sestre, da se tega jubilejnega občnega zbora udeležijo. tako da je malo verjetno, da bi Bogolju-bovu še uspelo stanje izenačiti ali celo zmagati. Stanje matcha: Eliskases 9. Bogoljubov 6 točk. Slovanska obramba. (15. partija matcha v Kaiserslauternu) Beli: Eliskases Črni: Bogoljubov 1. dl Sf6 2.c4, c6 3. Sf3, d5 4. ©3, g6 5. Sc3, Lg7 6. Db3, 0—0 7. Ld2, e6 (običajno se na tem mestu igra 7... dxc4) 8. Ld3, Sbd7? (močnejše je 8... Tie8 ali b6 kot je igral Eliskases proti Pircu v Lodzu) 9. 0—0, Sb6 10. Tadl, dxc4 11. Lxc4. Sxc4 12. Dxc4, Sd7 13. e4, e5 (črni mora znatno oslabiti svojo pozicijo, če hoče uveljaviti svoj par tekačev) 14. Lg5, De8 15. Lh4, exd4 16. Sxd4, Se5 17. Db3, b6? (neverjetno lahkomiselna poteza, ki ji sledi neubranljiv napad belega) 18. f4, Sg4 19. Tfel, Lb7 20. h3, Sf6 21. e,% 22. Sxd5, cxd5 23. Lf6!, (črni se po tej potezi znajde pred' nerešljivim problemom). Tac8? 24. Sf5! in orni preda, ker sledi na 24... gxf5 25. Dg3 z matom, na 24... Lxf6 pa 25. exf6, Dd7 26. Se7- z izgubo kvalitete. V Kaiserslauternu sta velemojstra odigrala 16. partijo. Bogoljubovu je uspelo, da je. v zelo dolgi končnici nadvladal nasprotnika in postavil stanje 9 : 7. — V Mannheimu sta nadaljevala match s 17. partijo. Ob prekinitvi je pozicija izenačena ter bo igra verjetno končala remis. Partije iz Leningrada in Moskve Damin gambit (15. kolo v Moskvi) Beli: Keres črni: Šmidov 1. d4, Sf6; 2. c4, e6; 3. Sc3, d5; 4. Lgo, Le7; 5. e3, 0—0; 6. Sf3, b6; 7. cxd5-exd5 (navadno se tu igra Sxd5) 8. Ld3, Lb7 (v tej poziciji igra dr. Tartakovver Le6 s prav dobrimi izgl^di) 9. Dc2, Sbd7; 10. 0—0, h6; 11. Lf4, a6; (na Sh5 je Le5 zelo neprijeten) 12. Tfdi. Se8; 13. Taci, Ld6; 14. Se2, De7; 15. Lxd6, Dxd6; 16. Sg3, g6; (s to potezo si črni oslabi svoje kraljevo krilo; boljše bi bilo Sf6, nakar bi beli lahko nadaljeval z 17. Db3) 17. h4!, h5;18. Sg5! (previdni igralci bi v tej poziciji igrali 18. e4, dxe4; 19. Lxe4, Lxe4; 20. Sxe4, Dd5; 21. Dc6 in v boljši poziciji forsirali dobljeno končnico. Keres pa je drzen kombinacijski duh ter hoče zmagati v napadu), c5; 19. Lf5!, cxd4; (ne 19. ..gxf5 zaradi 20. Sxf5, Df6; 21. Se7-f- in 22. Dh7 mat) 20. Le6! (.sedaj grozi Dxb6-f z matom na h7); d3J (duho vit odgovor, črni dobi tako tempo za svojega konja na e5, ki brani nato točko g6) 21. Dxd3. Se5; 22. Dbl, fxe6; 23. f4, Kg7; 24. fxe5, Dxe5 25. Tdfl!! (Keres igra v velikem stilu, ki spominja na Mor-phyja in Anderssenal), Txfl ; 26. Txfl, Sd6; 27. Sxh5 , Kh6; 28. Sf6, Dxe3 ; 29. Khl, Dd4; 30. Sxe6, Dxh4 ; 31. Kgl, d4; 32. Del , g5; 33. Dc7 in črni preda. S sodišča gaf» Bogoljubov — Eliskases V Kaiserslauternu sta velemojstra nadaljevala matcli s 15. partijo. Bogoljubov je v slovanski obrambi damskega gambita igral precej šibko in dopustil napad belega . ki je prodrl. Eli^cases je s to zmago povečal svoj naskok za 3 točke, Drugim je kopai jamo Ena najbolj nečednostnih človeških lastnosti bo pač ovajanje ljudi, toliko grša, če so nedolžni, kakor*se je pokazalo pri naslednji razpravi. Na zatožno klop je moral sesti pred mali kazenski senat 36-letni zasebni uradnik Ozvald Tovornik iz Krčevine pri Mariboru. Tovornika so poznali skoraj na vseh mariborskih- uradih, povsod se je sukal in kaj poizvedoval. Obtožnica, ki jo je zastopal pri razpravi državni tožilec dr. Hojnik, je dolžila Tovornika. da-je oklevetal ravnatelja Mestnega Vojaškega tirada g. Janka Ježa in člana rekrutne komisije mariborskega vojaškega okrožja kapetana gosp. Aleksandra , Kontiča, torej dva javna uslužbenca zaradi njunega uradnega poslovanja. Sredi junija 1. 1937. in še pozneje enkrat je razlagal gostom v gostilni Marije Gornikove v Kamnici skoraj nemogoče stvari. Isto reč je pogreval pozneje sredi julija na vrtu restavracije »Union« v Mariboru. Javno je razkladal, da ve, in da to ni nobena tajnost več. da je plačal Oskar Gornik ravnatelju Mestnega vojaškega urada g. Janku Ježu in kapetanu gosp. Aleksandru Kostiču preko 3000 din, da je dosegel skrajšani Oiranilnični) vojaški rok. 1 o pa še ni bilo vse. Tovornik je klevetal naprej, skoraj ob vsaki priliki. Še istega julija je razlagal Ladislavu Rakovcu v Mariboru, kaj ve o g. Janku Ježu in mu pokazal tudi za g. Ježa zelo obremenilno pismo. Zadnje dni meseca pa je že pripovedoval g. Jevremu Stojkoviču, češ da se govori okoli, kako zahteva g. Janko Jež od strank 3000 din za oprostitev od vojaške službe, in sicer 1000 din za sebe. 1000 din za komandati-ta vojaškega okrožja, 1000 din pa zare-krutnega oficirja. Že popreje enkrat marca ali aprila pa je razkladal odvetniku dr. Branku Cvetku v gostilni Nabav-ljalne zadruge drž. uslužbencev, da sestavlja g. Janko Jež vojaškim obveznikom prošnje,za oprostitev od vojaščine, iri da se da zato plačati z. 2000. ali 3000 din. Pripomnil je, da bo treba to bando razgnati. Sredi julija pa je na stroj napisal pismo na naslov Janka Ježa, kakor da bi ga napisal neki Gornik in v katerem pismu ta Oskar Gornik zahteva od go$p. Janka Ježa, da mu nemudoma vrne nekaj denarja, ki mu ga je Izročil v zadevi od oprostitve od vojaške Službe, vsaj 3Q00 din, če ne — če ne bo najbrže nastopil v zadevi kritični moment. Pismo je podpisal sam z Gornikovim imenom. Izročil ga je gg. Rakovcu, nekaj dni zalem g. Stojkoviču, 28. avgusta pa ga je predložil preiskovalnemu sodniku okrož. sodišča v Mariboru za .sodno postopanje. si!il izpiti, preden je nekdo prišel. Kadar so prišli, sem že vselej ležal v kuhinji na tleh, mrtev za ves svet. čeprav me je to vam povedati. Nekoč sc mi ie posrečilo, da sem se spravil na kolenu in malo odprl kuhinjska vrata. To je bilo takrat, ko sem videl tisto damo v kožuhu. Gospod Ar-deen pa me je zagledal in me zaklenil v kuhinjo,« »In nihče ni v podobnem kožuhu nikoli °biskal gospoda Ingrama — vašega go-sooda?'< je šel inšpektor za svojim ciljem. 'Nikoli, gospod. < je odgovoril Parsons takoi in odločno. Ali ste videli tisti opalov prstan kdaj Poprej ali pozneje?« »Samo takrat, drugače ne.« Odgovor ■’c bil dan brez obotavljanja, toda Parnas se je kradoma ozrl na Revnoldsa, ko je govoril. 'Dobro, za človeka, ki je priznano bil Pi’an. imate čudovito bistre opazovalne '''možnosti. Parsons. In mimogrede. V:*š brat ima majhno garažo v Le\vista-™u, kaj ne?« Slfcga ie postal oprezen. »Da. gospod.« je priznal ■"Minulo noč se niste bogvekako naspali. kaj ne?., ie vprašal inšpektor vljudno. • ’. la vlj.r.lui ton ie napuli' moža. da bi poskusil bili samozavesten. > I oliko,, kolikor sem Jiojej. Če hočem pomagati svojemu bratu, je to moja stvar, ali ne, gospod?« »Oh, popolnoma.« je pritrdil Reynolds. >In upam. da vaš brat ceni vašo vdanost. Ali se mu dobro godi v njegovem poklicu?« je bilo nadaljnje enako prijateljsko vprašanje. »Še precej, gospod. Kadar sem prost, mu rad pomorem.« je razlagal Parsons. »Kor ga kličejo z vozom večkrat ven.« Reyuo!ds je vstal. »Dobro, Parsons, to je vse. Če vam pridejo kake dobre misli ali pa če boste mogli popisati nekoijko bolje tisto damo v soboljem kožuhu, mi telefonirajte. Dani vam svojo zasebno telefonsko številko.« »Povedali ste mi jo že. gospod. Mounr-field, 5X42.« je odgovoril Parsons. Imeniten spomin, prav tak kakor izvrstna opazovalna zmožnost, kakor vidim.* se je nasmehnil inšpektor. Pri vratih je obstal in položil slugi roko na ramo. 'Parsons. radi bi videl, da bi se vi zavedeli, da gre tu za umor in zadržano pričevanje lahko povzroči, da se morilec izmakne, ali pa še hujše —« Reynoldsov glas je zvenel globlje -»da se aretira j in obdolži nedolžen človek. Nikar _na.il vas majhna stiska, v kateri) bi morda za-1 šli. ne zadrži od tega. da poveste vso in golo resnico.« Parsousove ustnice so bile sulic. Nje-' gov odgovor jc bil skoraj neslišen in pri1 njem je zrl na inšpektorja s srepim pogledom; potem je šel ven. Reynolds je sedel k pisalni mizi in je risal brezpomembno vzorce na pivnik, medtem ko so njegovi možgani prevračali razne uganke tega čudnega primera. Ako bi le vse priče, ki so. s tem pritije-rom. v.zvezi, hotele biti odkrite, bi bila njegova vloga dosti lažja. Toda vsak se je izogibal in nekateri so celo premišljeno govorili neresnico. To jc bil znak. da morajo nekaj skriti: neko skrivnost v življenju vsakega. Pa so vsi ti ljudje, ki so bili prejšnji večer v Ingramovem stanovanju, nekaj vedeli o Karlu Ardeenu, o tem je bil prepričan. Vsi sevedfl niso mogli izvršiti tega zločina, niti o njem vedeti, toda vsak izmed njih je lahko poznal nagib in bi lahko pomagal na sled. V tem trenotku inšpektorja Revnoldsa ni zanimal način, kako je bil zločin izvršen: to je bila stvar zdravnikov, da mu to povedo. On se je trudilvda bi vedel zakaj je bij zločin storjen. — Jz svojih misli se je prebudil. ko je vstopil njegov pomočnik. Nekaj novega. Jenkins?« Jenkins mu jc poda! nekolik^, fotografij. »Tole je odtisk. ki smo ga dobili na steni .v knjižnici gospoda Ingrama. go-sood.« ie rekel. •>Da, ženska roka. Čeprav .ie razmaza-, na, smo o tem lahko prepričani,« je pri- pomnil Reyno1ds. »Ozka dlan, dolgi, vitki prsti.« Pogledal je še druge fotografije in jih položil j\a stran. »Daj bi ne vem kaj za to, da bi jo našel.« Žene, ki ste jih videli danes dopoldne — je začel Jenkins. Inšpektor je stresel z glavo. »So tajile, da bi bili tisti ključi njihovi. In to je ena točka v njihovo korist. Ali bi imela katera ženska pogum, obiskati stanovanje niti ne celi dve uri potem, ko je tam ležala skrita za zofo in je na.tbrže vedela, da je bil izvršen umor?« Jenkins. je o tem vprašanju premišljal. »Da. gospod, mislim, da bi ga mogla imeti, ako bi to pomagalo, odvrniti sum-njo.« »To jo je vendar zapletlo naravnost v ta primer,« je ugovarjal inšpektor. »Kaj pa slugo Parsonsa, ali ga zasledujemo, gospod?« je vprašal Jenkins. »Danes vsaj ne. Je preveč prestrašen, tako da bo nekaj časa gotovo živel ne-omadeževano življenje. »Lahko bi pisma pisal,« je dejal Jenkins. Ako bi se njegova korespondenca malo eh — zadržala, preden bi se dostavila —« se je kreinžil v nadi. Reynolds je potlači! smeh in je rajši za kašljal. Ne!« je strogo odrejal. Vsaj zdaj še ne. Pošljite sem tistega stražnika, ce.jp že prišel.« Kleveta je bila vsekakor huda, pri preiskavi pa se je dokazalo, da Tovornik nima nobenih dokazov za g. Kostiča, pa m uprava: Maribor, KopalBka ujica! 6. - Telehm uredništva StCT, 25-67, u0rave štev. 2W7* - Pofcnl čekovni račun Štev. 11. 409.