ZA IZBOLJŠANJE LISTA %*• Mm t«U* Vnl U "fllti K a r « i ill ca m V M b« lv«aw W»«. 11 :: •« GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. CITATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove naročnino. 3 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — A ko še nista naročnik, pošljite en do-lar za dvomesečno posknšnjo. Ti"^1!11^^ : CHel*ett 1 >4- __ — Ctmm Mttor Sfpirmbcr 21st, 1MI at the P-t Offic« n New Y»ti N. andw Act «f Umnai W Manh 3rd. 187«. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 43. - žtev. 43. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 23, 1939—ČETRTEK^. FEBRUARJA, 1939 ^ Volume XLVII. — Letnik XLVII. BALKAN BAJE NI VEC SM0DN1SNIC A E V R OPE Nemčiji zapirajo pot proti Vzhodu S PRIKLJUČITVIJO BOLGARSKE BI BILO MOGOČE BALKANSKI ZYEZI IGRATI VLOGO VAŽNE VELESILE Balkanska zveza ne dovoli spremembe meja. — Jugoslavija odklanja vsak sporazum z Rusijo. — Balkan je izključna zadeva balkanskih narodov. Bolgarska naj dobi pristanišče ob Egejskem morju. ROOSEVELT NA MORNARIŠKIH MANEVRIH AMER. STROJI SO PREDRAGI ZA MEHIKO BUKAREŠTA, Romunska, 22. februarja. — V pondeljek se je pričela konferenca balkanske zveze, pri kateri so vdeleženi vnanji ministri Jugosla vije. Romunske, Grške in Turške. Nd prvi seji je grški diktator general Metaxas povdarjal, da so vsi zastopniki balkanske zveze odločni v tem, da bodo branili meje svojih držav in je izrazil upanje, da se bo zvezi pridružila tudi Bolgarska. Ktr pa je Metaxas omenil, da na tej konferenci ne bo podpisana nobena nova pogodba, ne bo prišlo do obravnave glede črncsmorske zveze, za katero se posebno zavzema Turčija. Znano je tudi, da Jugoslavija nasprotuje vsakemu sporazumu z Rusijo, Romunska pa se tudi ne mara pridružiti nobeni zvezi, v kateri bi bila vključena Rusija, četudi je kralj Karol odklonil povabilo, da bi Romunska pristopila k protikominterni zvezi. BUKAREŠTA, Romunska, 22. februarja. — Vnanji ministri štirih držav balkanske zveze so sklenili, da mora biti Rusija izključena v vseh političnih zadevah na Balkanu. Vsled tega je bil tudi opuščen načrt, da bi konferenca razpravljala o zvezi držav, ki meje na Črno morje. Zastopniki štirih balkanskih držav so sklenili ponuditi Bolgarski gospodarske ugodnosti, da bi jo privabili v balkansko zvezo. Bolgarsko žele dobiti v svoj krog, da bi .mogla balkanska zveza v mednarodni politiki nastopati kot enotna velesila. Delegati razpravljajo o skupnih zadevah štirih držav, o premembi meja in o prodiranju Nemčije proti vzhodu. Vsi delegati se zavedajo velike važnosti, da bi pridobili Bolgarsko v svojo zvezo in so vsled tega pripravljeni Bolgarski dovoliti pristanišče v Egejskem morju. In pri tem pride v prvi vrsti v poštev Grška. Pri vsem tem pa so vse države odločne v tem, da Bolgarski ne odstopijo nikakega ozemlja ' BUKAREŠTA, Romunska, 22. februarja. -V torek je bila zaključena konferenca balkanske zveze. Zvečer se je kralj Karol dolgo časa posvetoval z delegati ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad izi dom konference. Konferenca je v načelu sprejela priznanje vlade, generala Franca, toda vsaki državi zveze je prepu-j »čeno, da sama odloči, ako se ji zdi primerno pri- j znati generala Franca, ali ne. Romunski delegat je izjavil, da Romunska še ne. bo priznala Francove vlade, ker je v romunskem j poslaništvu v Bukarešti poiskalo zavetje mnogo Francovih pristašev, katerim bi madridska vlada takoj odpovedala zavetišče, ako bi Romunska priznala generala Franca. Konferenca ni razpravljala o teritorjainih zahtevah Bolgarske in Madžarske, češ, da se ta zadeva ne tiče vseh štirih držav balkanske zveze. Vsled odsotnosti bivšega jugoslovanskega ministrskega predsednika in vna njega ministra dr. Sto-jadinoviča so pogajanja bolj gladko potekla. Vsi štirje vnanji ministri so povdarjali veliko važnost balkanske zveze ter izjavili, da je Balkan, ki je bi! doslej vedno smatr&n za smodnišnico Evro-I v Jugovzhodni Evropi. 1 •MEXICO (J T V, Mehika, L'!, feh. — Mehiška vlada je z;i-čcla graditi v tukajšnjem .m»'-stu ogromno papirnico. (ilede nabave strojev j«' vprašala ru ziu* ameriške, nemške in čebo-slovaške firme. < 'elioslovaške p<>im<|l><' so bile najnižje, ameriške ipa najvišje. Stroje bo torej Mehika naročda iz ('elioslovaške. Naročilo bo dane .svetovno znanim Škodoviin tovarnam, ki izdelujejo predvsem orožje in munieijo. Nova -mehiška papirnica b» veljala $1,600,000. Vlada ne bo strojev in opreme plačala v gotovini, ampak iju dala z z:i-meno petrolej. Pajpir bodo izdelovali iz ;»i-falfe in iz neke afriške trave, ki je znana pod imenom t4ves-parta". Namen manevrov je bra- Sosednja republika b o niti Ameriko pred na- naročila iz Cehoslova-padom čez Atlantik. — ške stroje za svojo no Križarka Houston je vo papirnico, ki bo ve priplula v središče ma- ljala $1,600,000. nevrov. ~~ MIAMI, Florida, ±>. 7J,~ — Namen sedanjih manevrov a-meriške vojne mornarice je odbiti vsak napad, ki bi prišel čez Atlantik, ne pa samo braniti Panamskega kanala. Predsednik Roosevelt je o svojem pihanju postavil vojno •enzuro in križarka Houston, na kateri se nahaja, je zitvozi-la v strategičuo središče manevrov. Rooseveltov mornariški pribočnik kapitan D. G Callaghan je sporočil, da se nahaja obrambno brodovje 1500 milj vzhodno od Panamskega kanala. Ameriška javno-t je domnevala, da imajo sedanji manevri namen samo braniti Pauar.i->ki kanal, toda Roosevelt je, kot vrhovni poveljnik armade in mornarice odločil, da naj manevri pokažejo, da more a-meriška mornarica braniti z*>-padno zemeljsko poloblo proti vsakemu napade, ki bi prišel čez Atlantik. "Križarka Ilou ton se bliža pozorišču mornariških operacij,'' pravi poročiio, 44in zaradi tega ni mogoči navesti njene pozicije." Mornariški izvedenci smatrajo sedanje manevre za zelo va /ne, ker je pred«"*dnik Roosevelt pred nekaj dnevi izjavi!, da so vse tri Amerike — Se •verna, Srednja in Južna Amerika — trdne v svojem sklepu braniti ameriško celino proti napa«lu čez morje. ROJAK PONESREČEN Iz Rock Springs Wyo., nam poročajo, da se je v Peacock majni, ki je Ia'>t Colony Coal Company, težko |x»nesrečil naš naročnik Frank Vcrhunc. — Zdravniki so dognali, da ima poškodovano hrbtenico. Želimo mu, da bi skoraj okreval. CEH0SL0VASKA V NEMŠKIH KREMPLJIH Nemčija zahteva od Ce-Hoslovaške vedno več. General Syrovi bo mora?! odstopiti. JUG0SL0V. REGENT SE VRAČA K PARLAMENTARNI DEMOKRACIJI PRAtiA, Čehoslovaška, »februarja. — Trdovratno s-j vzdi-žujejo govoriee, da bo kabinet ministrskega predsedni-k.i Be rana ^vsestransko izpre men jen in da bosta izločena iz novega kabineta vojni ministei general Jan Syrovy in prometni minister general- Alojzij Klias. Mesto njih bosta imenovana bolj 1 poslušna* ministra, ki nista bila prijatelja bivšega predsednik Kdvarda He noša. Nekateri so celo mnenja, da bodo odstavljeni vsi ministri in bodo njihova mesta zavzeli možje, ki so znani, da >o naklonjeni Nemčiji. Ceško-nemški odnošaji se no razvijajo tako, kot so Cehi pri čakovali, ko so piinesli tako veliko žrtesv, da >o zadostili Nemčiji in odvrnili vojno. — PRAGA, Čehoslovaška, 21. februarja. — Po Monakovem je bila Nemčiji odprta pot proti vzhodu. Francoski sistem zvez je bil raztrgan na kose Mala antanta je prišla ob vso veljavo. Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain sam je Nemčiji priznal pravico, da zavzame gospodujočo vlogo v vzhodni Evropi. Italija je na Balkanu previdno opustila svoje stališče, ki ga je dvajset let skrbno pripravljala in gojila ter se je obrniia na Sredozemlje in pustila Nemčiji odprta vrata proti vzhodu. Sloviti Schachtotv načrt xa izmenjavo blaga je dosege! nemško gospodarsko nadvlado na bližnjem iztoku. Skoro v vsaki državi osrednje in južne K v roj k* se je razvilo nacijem prijazno gibanje ir. nemške narodnostne manjšine so bile pod-žgane vsled velikih uspehov domovine. Po nekaterih presenetljivih učinkih jv prvih tednih pa nekatere države prišle do spoznanja, da si morajo zopet pridobiti saj del svobodnega političnega delovanja, ko so ga izgubile, ko je nemški velikan pričel trkati na njihova vrata Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski cL^niik v Ameriki. Mednarodno jamstvo, ki je b«.- ROMUNSKI PREKOP !o ugotovljeno v Monakovem, BCKARKSTA, Romunska, se 111 vresmčilo. \ sled tega je 'JO. februarja. — Angleški fi-|;e vedno mogoče, da bosta nančniki nameravajo zgraditi I Poljska in Madžarska \ padli v , med prvimi vladarji, da je jav prekop, ki bo vezal dolenji tok to domnevanje ni poi>olnona pravilno, kajti novi vnanji minister Aleksander Cinčar-Mar-kovič je velik prijatelj osi Rim Berlin. Pri jvsein tem pa ni nikakc ga dvoma, da se glavni rege.it knez Pavle obrača proti parlamentarni demokraciji. Po odstopu dr. Stojadinoviča si je nadel nalogo, da »c sporazuma s hrvatskim voditeljem dr. Vladimirom Mačkom in hrvatski demokrati so mnenja, ti a bo knez Pavle najbrže pri tem uspel. Tudi fašistično gibanje, ki ga je pričel Bogoljub Jev-tič, se je zadnje ease zelo obla ciilo. Toda Madžarska je tako zelo v nemških gospodarskih krempljih, da je njen obstoj popolnoma odvisen od nemškega usmiljenja. Čehoslovaška pa se obupno 1. Od čehoslotvaške državne banke zahteva tretino zlate re zerve. Donave s Črnim morjem. Po-nudenih je bilo $40,000,000 za zgradbo prekopa od Crnevode na Romunskem, pa do Ta sati-la, novega vojnega pristanišča ob Črnem morju blizu Const a nze. S tem prekopom bi bila vo/J Zahteva radikalno zmanj-nja po Don a; vi prikrajšana za[*al,j(' ^hoslovaške armade -00 milj, toda bi bili uničeni r'°',M*) vojakov, n dve poglavitni pristanišči ob Donavi, Braila in Galati. Nedavno se je Nemčija »ponudila, da zgradi ta prekop, (oda bo najbrže sprejeta angleška ponudba. karpatsko Ukrajino. no ipokazal, da hoče ostati v . , . 'zvezi in prijateljstvu z zapad-Za jamseino meje zahteva • • - - * . ■ . • XT ... i-i • 111,111 državami ter m hotel po- Nemeija zelo visoko ceno in si 1 cer: "CESARIC1NA DVORNA DAMA" V New Vorku j«' bila obsojena na štiri leta ječe Martha Fitzgerald, ki se ji pri raznih prilikah izdajala v.a dvorno da mo nemške cesarice ter je pod to pretvezo izvabila od raznih lahkovernih oseb večje vsot.*'častniki, denarja. Take sleparije je uga-' njala nad dvajset let, in so šele nedavno prišli na sled- .'». Takojšnjo rešitev znlovskega vprašanja na podlagi nuernberške postave. Poleg tega pa hoče Nemčija voditi čehoslovaško v na noj politiko, -v kateri bo vključeno odpoved vojaške zveze s Fran ei jo in Rusijo in odstop od Male antante. Romunski kralj Karol je bi J bori proti popolni nacijski po- vodnji. Sedaj se v svojem obupa drži pasivnega odpora. Dvajset let prave demokracije je pustilo znake na češkem narodu. Njihovi voditelji se sicer morajo sprijazniti s položajem, toda težko je izpreobr-niti narod Husa in Masaryka v prepričane nacije. pustiti proti nemškemu priti skn za gospodarsko nadvlado v njegovi deželi. Ob času največje razburjenosti v Evropi je kralj Karol obiskal London in Pariz in ko se je vrnil v Bukarešto, je s trdno voljo nastopil proti fašistični Železni gardi in se ni zbal ostre kritike indijskega časopis ja. Odkar je Karo! prisilil Nikolaja Titnlesea, da je odstopil, je postal sam romunski vnanji minister ter jasno kaže, da se hoče otresti nemškega vpliva in zato v protiutež išče italijanskega prijateljstva. Zadnje čase je Romunska v Italiji naročila mnogo orožja, bojnih la- SOFIJA, Bolgarska, 22. februarja. — Bolgari ne 11 -II j |.i> . i. i ii i *uo\me ufliinuiuMiiv inanjsin". bodo nikdar dovolili tujega vpliva v balkanske za-. Xav/li(. tragičnemu sklepu v deve,** je rekel bolgarski ministrski predsednik Ju-1 Monakovem so Čehi upali, d:-«' bo nova država na narodni podlagi, toda stvari se razvijajo popolnoma v drugi sire-ri. • ! FRANCIJA BO OSTALA ZVESTA DEMOKRAT. NAČELOM Iz Pariza poročajo: Predsednik francoske republike Lebrun je govoril snoči na banketu združenja republikanskih novinarje'. V svojem govoru je ugotovil, da so sta-da načela in pravice poedinih ........................... narodov ter mednarodnega Vnanji minister František r-ase j("Romunska v Italiji na- fVeta. se«laj zapostavljene. Chwalkovski sicer zelo previ- nM"ila mnogo orožja, »Kjjnili la- Namesto teh pravic so prišli »mo v o« I i vnanjo politiko, to«ia 4jjj ju nojaške^a ma- zakoni novega dinamizma, ki Nemci nanj zeit» trdo pritiska-1terja|a izhajajo, kakor trdijo nckate- jo. Neinci zahtevajo, »la so z Karol ji« p«»kazal velik po- «*«. iz 44naravnih teženjnaro-vseh višjih mest odstavljeniy ozinrtn do Čehoslova (!ov v zgodovinskem razvoju. katere je imenoval; -kt. v njolj pribit- vi,n im«?iiom, lahko rečemo, da iijpriecm. |žati »jo v jet ski Rusiji in je s > režim prejšnjih pravnih na-S temi žrtvami -o t Vin upa- n.m |M,kaze ne man; ,VI namenjal sedaj režim sii.-. Ii posta\iti či-to narodno dr-1p^^y Nemčiji v protiko- Zato naj bi moral« popohKmui žavo Cehov, Slovakov in l - j ,ujntenii zvezi. izginiti velika načela svobodo, krajincev, ne »la bi jih nadle . yse kaže, da se je kralj Ka- pravice in neodvisnosti iz de-govale narodnostne *"*" Bene rij Kjosejvanov, "vse to je mogoče urediti s pogajanji med prizadetimi državami." "Stojim za politiko "Balkan za balkanske narode!" Naš odnošaji z balkansko zvezo so kar najbolj prijateljski in prepričan sem, da je mogoče naše narodne probleme rešiti med nami." Kjosejvanov je povdaril, da je Bolgarska v posebno dobrih odnošajih s Turčijo in je izrazil upanje, da bo Turčija delovala na to, da bo mogla tudi Bolgarska pristopiti k balkanski zvezi. je rol odločno zoper.stavil nem-j škeinu "»Irangn" proti vzhodu in z naravnim boga-tvom svo je dežele bo tudi zdržal. Mnogi politični krogi domnevajo, »la je tudi v Jugoslaviji vsled odstopa »Ir. Milana K'tf* teJ" popolnoma razume- lokroga poedinca, in zara»li tega naj izgine tndi vse spoštovanje dane besede. Francija na to ne 1h> pristala. V sj>ora-zuiuu z ostalimi narodi bo o-stala zvesta načelom demokra- Pol milijona Nemcev pod stojadinoviča nmogo izgubila la vznšeni klic, ki je prišel na svojem vplivu. Mogoče p-« 1 tem duhu pred nekoliko dnevi j z one strani Atlantskega oee-.. - . ana. Francija 'se bo potrudila | ohraniti plodove svojih napo-za-|se sklicuje na privice, katere rov v preteklosti ter bo svetu vo»lstvom Ernsta Kundta zelo oholo nastopa. Kundt je dosegel, da je češka vlada dovolila Nemcem nositi svastika zna J ke in razobešati nacijske stave. Totla Kundt sedaj še za-' so češki kralji dovolili nem-hteva pravico, da Nemei v s ta- j škim naseljencem pred 800 ie-nove državo v državi. Pri tem I ti. pokazala, da leži v tem tajna njene srede in "splošnega blagostanja. _ ... _ "9 L * 19 HA BOD A"—New Turk Thursday, February 23, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY / tt GLAS NARODA (VOICB OP TH* PKOI'LJE) UwMca ao tet« ................ y* ^ trt leto Z* New Tor* ut i*e!n leto . . »7 0") z* i*jI vi» ............ .... S3.ro Za Iu«w>in»tv«> m celo leto .. S7..!U fl-*»C ' Zi» f »I let« leorlf 14.— As NtKObA izhaja VSAK 1 DAN PRAZNIKOV izvz*:mSi nedelj 'n «fl \AKOf»A~ C If WEST IB* STREET. .NEW VORK. N fELRPHONE- CHiIM« 3—i 242 Iz Jugoslavije Sin je obtožil svojo mater kot zastrupi je valko. Y Si-nti j** jK>vzročila veliko mnizacijo ovadim, ki jo .j*' vložil proti sodiščem |MVKt*stii'k«v sin Ah livj Barta proti svoji materi. Mladenič tlol/.i svojo mater, «1?» je zastrupila očrta in >e m-katero dfnge i*Thne rotlbitic. V zadnjih *reli 1< tih je bilo v rodbini jiosesiiiika 'Andi rja Barte vrv zagonetnih • mrtnih primerov. Najprej jo SODNIJSKl OGLASI iz stare domoyine. O" ZBLIŽEVANJE V PODUNAVJU V svojem francoskem komentarju o |M>slednjih diplomatskih tiogodkih v l^oduiiavju razpravlja Agencija A vala o dosedanjih razvojnih stopnjah v naporih za zbližan je med po dunav-kimi državami. Med drugim pravi: Na | m U-« I n j j koiiforcro-i svHa Mah- aiilaute na BMl *Oj zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in litnuunijc jmxI-črtali m ojo \oljo po .potrlohitvi nr It* mcdsclmjnil. odnošajev. toni ve** I ii« li odnošajev z orugimi državami v trm predelu Kv roj k? prizadevanja naletela na najboljši « nzi v na Madžarskem. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Sto-ladinovič, ki je dal pohudo za to akcijo, je z uspehom nadaljeval delo v tej smeri. I*o»blejski konferenci so se tako v madžarskem parlnintu-tu kakor v madžarskem t i - k ti pojavili glasovi o potrebi lovanja /. drugimi podnuav skimi državami. Sem je treba šteti tudi »zjave iuini>trske^a predsednika Imredvja in zunanjega m i ii i-tla grofa IVakyja. FVKDBA POSTOPANJA /A Plf< MJLAX1TKV MRTVIM MAKKIČ RFIKJLF, rojen 4. A. 1SMJI v Zagorju o s., s rez Litija, štev, rim. kat. vere, zakonski sin Markič Mihaela in Marijane roj. Simončie. — Imenovani je odšel leta 1!M>7 v Ameriko, od koder se je oglasil samo dvakrat in to iz Clovc-lainia in sieer zadnjič leta liHl. Po tem ča-u ni več pisal in >o bile tudi vse poizvedbe potom konzulata, znancev in časopisja brezuspešne. Domneva se. da ni ver med živimi, ker šel med iskalce zlata in ga je najbrž pri tem doletela smrt. j Ker je potemtakem smatra • ti, tla bo nastopila zakonita domneva smrti >mtslu §-a *J4, št. '2. o. d. z. se uvede na pr.>- uiiirl A ml reje v brat Pavel. -|h»-tem njejjjov zet, za njim Pavlova vnukinja in naposled po-Histnik Andrej Barta. ki je Živel - svojo »ženo že nekaj let v nesrečnem zakonu. Zakonca sta se vedno prepiralo i ti je zrna dom nekajkrat zapustita, a jmtui spet vrnila. Nekega večera je An d rojeva žena skuhala puprikaš za moža in hlapca. sama pa ni hotela večerjali, češ. i hi ji je -hibo. Po večerji »ta vboh hi j^!K<|H»il:ir in hlapre, lii je pojedel ostanke, pa jo poginil. Hlapec jo okreval, jKisfstnik Ainlri*j pa Čudna pijača starega cigana. l>ilboti-ka policija je prijela starega ci,irana Jrnj| dvignila zavesa, /a katero so štirideset h*t «krivuli doixo.i je po v« h" dnevni l>ol«-zni timrl.J - , ., . . , ... ,, , • ii* i - . i -M' nil tak, da |r izirubila za 1/oln'ka le itvakrat om-kat . , , ... , i , ..-i , - , ... ...» . I vest. telo -pa se u ie pooolnoma pndal po opravkli, heer je pa zdravmk m .stari Barta ie t r- , ... . * . . . u-liH'ilo in »postalo hladne. I\i> | jo Tvandekovič videl, kaj se do- '»t-i »■ - ■ .» —^ - šnjo Državneira pravobranii- XedaiMii obisk iirota < ima je le še i>o^H Ši! ritem te-i | >tva v Ljubljani postopanje za narav neira razsoja v pod umi v'-kom bazenu. Popolna konsolida-1 proglasitev mrtvim, otja i u I noša je v na .laoianu j<- morala nujno vplivati tudi n«. razvoj iNlnošajev v Podunavjii. e kmalu pokazali. Dne januarja je novi madžarski zunanji minister grof (Nakv izjavil med drugim: ".Vaši odriošaji z Jugoslavijo, ki m* razvijajo s ,jn»trpe /lji\ostjo, smislom in v nitMl-ebojnem zaupanju, >e bodo v bližnji I m h loč n os t i le ši' Ih>1 j utrdili. Madžarski narod želi iskreno in soglasno, da bi se Budimpešta iu Beograd napotila čimprej na |Kit medsebojnega delovanja, ki bo v interesu obeli držav hkrati" \KO WMKIt \ V\TF OBISKATI _ SVETOVNO K V /STAVO. VAM IK TA Z1 \J! JKVIli \ KO H HO. JCOXJLKBJtN. - \ tsS^ .X v \ \ \ ^ roP ' t \\ \ \\ \ - v OGROMNOST smom RAZSTAVE V NEW Y0RKU BO SLEHEK NEGA PRESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ——1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEP1SJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 50c.,«— . N« zamudite te prilike! t ter -o izda poziv, da se 0 :pogrešaucu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrb liiku gospodu Matkiču Mihaelu v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje štev. 18. MARKIf RUDOLF se poziva, da se /glasi pri pod-]>isanem sodišču a'i drugačr da kako vest o sebi. Po 1.M.1U&* bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim, j Okrožno sodišče v Ljubljani. - odd IV., dne 18. junija liKIh A v see, 1. r. Og —j 1 VHDBA POSTOPANJA ZA PlfOtJLA'SITKV MRTVIM a) Bernik Franc, rojen lit>. IO.I808, rk. vere, oženjen, po«, na Brezovici št. 24, občina Medvode, srez Ljubljana, b.) Bernik Marija roj. Ru dolf, roj. I'5.10.18o4, rk. veie, onmž. pos. žena na Brezovici št. J4. občina Medvode, src/. Ljubljana in o.) Bernik Ivan roj. "JO.V. 11895, rk. vere, samski, po*, sin, zak. sin Francetu in Marije roj. Rudolf, stan. na Brezovici št. 24, so odšli in sicer prvi iu tretji leta 1910, drugo navedena pa leta 1911 v Ameriko. — in .siari nana je dil, da je imel |h» za v žit ju zdravil še lili fše bolei'«ine. Zolaji . 1 11 4 , , . igajsi z dekletom, -o je prestra . trdi Andrej Barta ml., da v I ; .., 1 .....I bila večerja zastrupljena. Zaslišali ~o zdravnika, ki je zdravil pokojm ga iMi-estnika. Ta je prepričan, da ni bilo nebenih znakov zastlupljenja, ko je bolnika preiskal, ne izključuje pa možnosti, da jo kdo pokvaril zdravila, katera jo bil predpisal. O-nmljena vdova odločno zavrača vsako krivdo ler zatrjuje, da -o njeni sovražniki pregovorili sina, ki ji je po krivem obdolžil. Vdova j«' -a-nm zahtevala, naj odkcpljejo pu-til pri svojih -oro«lnikih, ki -o bili iiašj sosedje. 1)r;i di:' s«mii opiezal okoli st,>edove h1 še, tixhi dva dni j«* ni bilo na izpreirled. Ko stopim I reljrgn dne na »osedovo dvorišče, opazim p 1 ki moje najnržnej-r mlado-ti.1 leg velike kadi dekliško iiostn Bilo mi je sedem let, in sem j vo. Tisto kad sem dobro po hodil v drugi rar.red Ijnd-ke znal. — vse poletje je bila v šolo. nji voda. Xekev?a popolda« j«' z:ivrš:» — Tak to je on.i! — mi je lo po Idriji: — Amerikiuu-i m> AiniU> \ j^Iavo. — K**j glo«l;i' prišli! I Kaj išče t To je bila za zvedavo meslr | Še dane- ne vem. kaj me j«-< e novica pr\ e vi ste. j takrat obsedlo. Tiho se ji pi i Dospela sta le dva, očr in lie ; bližam in ji /. naglo kretnjo po Oče se je bil š,. tistega di:< 'tunkaiii glavo do vratu v -mr- šil in prijavil zadevo poliei ji. • / \a zahtevo policijo je ciiran v J "GLAS NARODA * \ miuu'1 i povrnil d«4clo v normal-IS .... 1 4 no vianji- s tem. da ji je vlil vj pošiljamo v staro do-5 usta neko drugo tekečino. IV 1 movino. Kdor ga ho- j tem je spet mrmral m razum ^ naroČiti za SVoje f. ^ sorodnike ali prijate- jŠ ^ I je, to lahko stori. —^ ^ Naročnina za s t a r i 4 i kra; stan«-: $7. — V H tem je spet mrmral m razum I ii ve «'ta\'ke. Stari cigan »Toče izdati skrivnosti, kako o. brv;itsk5 ]]<{] ' | «tan«^ $7. — V j Italijo lista ne , \ ljamo. f kojnega moža. kas že odredilo. .|e soil i; Vedeževalec, ki že 38 let ni zapustil svojega stanovanja. Po vsej Slavoniji je znan 7'2 letni siaree Peter Floreli, ki živi v vasi Lisini v daruvar- Svojo ženo je ustrelil. Žihzniški uslužlienec Savo j Bežičkovič je na svečnieo poldne v Xovski do —nirti ustrelil svojo ženo Marijo nato še .samega sebe. Ker se ni razumela z možem, je žena t-tai i hiši, njegev brat pa jo bil i dolžan, da zgradi novo hišo in da vzame mater k s« bi. Zato pa jo moral Vojislav bratu da-'ti -4-0041 din. To obvezo je Vojislav izpolnil. Ker pa je Mar- pogledala ko potreboval denar na graje nje hišo. si je o I Vojislava iz- skeni okraju ter uživa . r .. ... . . ... iM»soilil še 1 (N N > din. Pred ne-Martia odšla od nicga m žive- 1 - ...... . . . , . trla o tem ničesar slišati, v (kateri stanuje, in bi bili I ju 'Xa >vočnico je Božičkovič sre d je nanj že davno pozabili, če' r'al ^vojo ženo in jo vprašal, ga ne bi bila ljudska domišlji-jzakaj ga je zapustila. Ona 11111 po'lprta od praznoverja jh»- kratko odgovorila, d: .M1 vzdignila meti vedeževalet. | Stari Peter ima večer za večerom mnogo obiskovalcev, katerim proroku.je bodočnost s pomočjo zv< zd in od-eva meseca v veliki kadi vode. Ta kad jo postavljena na dvorišču pred njegovim stanovanjem in sta-ree sedi ob njej uro in ure ter nekaj mrmra, kar si po svojo tolmačijo praznoverni posestniki. Boj človeka s steklim psom. V karlo\ Škotu okraju se j«' v zadnjem času razširila me«! psi steklina. Zaradi loga so ■jHibili že .precej psov, bilo pa je že tudi več ugrizov, katerih žrtve se zdravijo v bolnišnici 111 v Pastrurjevem zavodu a* Zagrebu. Ko je te dni kmet Marko Petrič izikarlovške oko- g-^-1——--------- - - .. ^ | . . . - - 1 ■■ Hji _ J_ ......____ Zadnje sporočilo od gori na-'lic** šel .po cesti v KaHovac, ga vodenih je dospelo oddano nn'.i^uied potjo napadel pes, ki ga pošto dne 10.7.19'J.j v Los An-'je ugriznil v ruko, nato pa za-gelesu. Potem je zginila vsaka ' skakati A-anj. Petrlču se sled za njimi. Don neva se, -posrrčilo. da je psa zagra- ~o pomrli. 1 bil za vrat ter ga pričel *ti?ka- Ker je potemtakem smatra -1 * 1 - da bi ga zadavil. Toda tinti, da bo nastopila zakonita do- '♦•ina je bila ^nemočna, da bi mneva smrti v smislu fL'4 št. 2 P«t''ič mogel izvršiti svojo na-odz. se it vede na-prošnjo nečaka ,1I,J,'°- Zato je i>sa krepko .stis-Bernik Antona, 1 os. na Brc okrog vratu in ira nesel s zovici št. t:> postopanje za pro- toliko časa. da je srečal glasite v mrtvim ter se izda po 'i^'- ki so Psa i^'Ii s koli. Pri z i v, tla se o pogrešancih poro- P'^g^dn možganov pobitega ča sodišču ali s tem postavijo- 'Psa ^ bi1° ugotovljeno, da je nemu skrbniku, gospodu dr. bil Pes »tekel. Petrič r?e zdra-VorŠič Josipu, odvetniku v.vr v karlovški bolnišnici. ^ Ljubljani. I . ; . BERNIK FRAXC, MARI ! J A in IVAN se poživljajo, da se zglase pri podpisanemu so-; dišču ali drugače dado kako vest o sebi. jo na- sia lmljšega človeka. Mož je nato trikrat ustrelil na /» no i:i jo ubil. Nato se jo Še sam ustrelil. Zaradi malega dolga z bombo nad brata in mater. V vasi Se mail v bližini Kraljeva je prišlo do hude družinske flrainc. Kmet Vojislav PlavŠič je vrgel v hišo svojega brata Marka iu imiitere Jelene prižgano vojaško homiho, ker mu ibrat in mati nista hotela vrniti lieziiantnega dolga. \"oji-slav je že do pred nedavnim živel s svojo materjo in bratom pod isto streho. V družini pa je vladala velika mvloga. Zaradi tega je sklenil, da razdre skupnost. Proti koncu lanskega letti je pozval mater in brata. naj si razdelijo premoženje. Vojislav je še nadalje o-tal v mati pa mu 111-Zaradi tega se je Vojislav maščeval. Vrgel je zvečer, ko »in brat in mati že spala, v sobo prižgano vojaško bombo, ki so jo razpo-čila z velikim treskom. Mi.sleč, da je ubil oba. je Vojislav pobegnil. Toda v rosiiiei je mati ostala nepoškodovana, brat pa je hujšo ranjen, vendar 'l»o tista! pri življenju. SMRTNA KOSA. V Little Falls. N. V., je umrl dobro znani rojak John Kolar lile U. Februarja v -ta-rosti :>0 let. Ilil je pokopan po katoliškem obredu 14. febr. dopoldne na St. Mary V pokopališču. Bil je član društva sv. Jožefa SNPJ in Slov. Do ma. t'lani so se ludi povolj-no udeležili pogmba, katerega je \ od i I -lovensk i |»ogreb nik Thomas Koiichar. Tukaj zapušča dve hčeri in eno s slro. Doma je bil iz \-:si Bočna pri (iornjom gradu na Štajerskem. Prrtl '2 leti mu je umrla žena. Ta udarec mu je pripomogel k hitrejši smrti Bodi mu blag opomin! Frank Maslo. Po 1.3.1940 bo sodišče naj vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče «v Ljubljani, odd. IV., dfle 24. januarja 193». t*. Kotfcik, 1. r. ■ »■CSNErO/i«^B ■ »O '(ihi Mf >««yiMXI I rsoi^uvti. ■ ■ oe «O >M*T{ k*j. I MM-^HVfuniM K ■ I \ *.«■ »Ml n rormkoii tWJWto« ■ vJ^K—-1"O-VIM^LO^ II i»«)j£ poete tllll I] sc &a sam c - .4 ■ Jn f K—t-—f4 I u.'L'Jf M / r' i A. ..... j Up*roMj«f« 9« p« vs«fn i»«t» in« 1M7 ADVERTISE IN 'GLAS NARODA* mmm - ■ - - - ■ f J J Mali Oglasi i 3 Ši j imajo velik uspeh; a* I ll 1 f Prepričajte se! | dljivo vodo. Planila je kvišku, prosom e< 110 vzkliknila in jo je kakršna je bila, umazana ill mo km — ubrala za menoj. Ni »ne ujela. Pred nosom sem ji bil zaloputnil \ežna vrata. Naslednji dan je bil četrtek. ! < )b oknu sem jo opazoval, ko je o preža I a mimo hiše. Neznansko lepa se mi je zdela. Kakšnih enajst ali ibanajst let ji je bilo. Celo glavo je bila višja od mene. Bila je obuta (ti ste čase ni bil poletne delavi : ke noben idrijski otrok obuti in krilce je nosila /uatno krajše kot so jih imele Mrijskr ">:i jale". Takrat -eni že vedel, d»i ji je Miri iino. Neutrudno je hodila mimo Iti še in nosila v rokah debel ko liček. Vedel -oni tudi, da je ti -ti količek meni namenjen. Na šolskem dvorišču me r* in istoiako tudi na cesti no. če je bila v družbi svojih tovarišie nt, jaz s svoji mi prijatelji. Kmalu -e mi je začelo svet: ti v glavi: — Dobiti 1110 -kuš.i na -anioni. Bilo je deževnega jesetisk« -ga dne. Sedel sem poleg drvar nice, delal iz papirja barčice in jih spuščal po luži. ki se j«-od žleba natekla Mračilo se j.» že, izpod neba je narahlo piše I o. Naenkrat je pa treščilo in -e mi zabliskalo pred očmi. Ko sem se zavedel, mi je klecata Miei 11a prsih in me neiismilje no oMelovala s svojimi krepkimi pestmi. Najbrž sem kričal, ker je odnekol pritekla moja mati in na dvorišče je p I a nil lop visokorasel človek — oče mo je na padal Ke Toliko so še spominjam, da je imel črno pristriženo brado in širokokrajeu klobuk. Z na glo kretnjo je potegnil Miei k sebi ter ji nekaj p kol v tujcu, jeziku. Pozabil -eni Miei in boleči ne ter le njega gledal, ko se je opravičeval moji materi: — Veste, divja je. Div ja in 11011-gnaiia. Je bila v takem kraju vzgojena. Ce bo fantu kaj, po šljite |h» zdravnika, bom že j«.z povrnil -troške. Zdravnika mi ni bilo trobn. žaloval sem pa po Miri, ki j* že naslednjega dne odpotovala s svojim očetom p.oti Kanadi, kjer jo bil 011 že takrat sii|>oi -intendent v veliki papirnici. Miei je bila prva A meri kan-k«, s katero sem <0 seznanil v življenju. Brit ko je bilo to prvo srečanje, toda ne britlkejse otl poznejših. Nje nisem nikdar več videl in tudi njenega oče ta ne. Vsega tega sem se «rdm\> v*e*N4 fva« Ho-ravec, Vancouver, Canada. 0 CAS NA B O D A"—New Tort Thursday, February 23, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV)* DAILY Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin "SLOVAN" SE ZA HVALUJE Kajprej me na tem mestu prav iskreno zahvaljujem, dasi ž«* malo pozno, rmm kMm-oem "Kmetakega ple*a", katerega je prirejilo slov. |*v>ko društvo "Slovan" v noboto večer dne ii, f„t,r. y prodorih znanih in agilnib rojakov Fr. Sveta in Pr. Križa v Alhambra dvorani v BrnoJcIvno, X. Y. Zalwiva je bila prav ku|Mij. Upam, da nam bo^te pri bodočih naših prireditvah enako naklonjeni, Še enkrat hvala v*cm. Lejm hva-la tudi rojakoma Fr. Svetu in Fr. Križu za tako izvrstno pd-Ktreifco v vseh ozirih. Lepa hvala tudi našemu muzikantu, znanemu rojaku Fr. Porebru. ki je tako neumorno igral na harmoniko naše domače po-skfM-nice itd. Izkazal se je j>o-**4mo na t«*j prireditvi, da je pravi mojster v t<*j stroki. Vna čarst ti. Frank! Nadalje mi j«- ča-t omeniti na tem rne^tu. da l»o v letoš-niem letu slovensko j**vsko dnušfvo "(Slovan** praznovalo snvbrni jubilej, ali 25-Ietnico svojega obstanka. To l»o enkrat v jeseni. Natančneje o tem bo seveda pravočasno poroča no v tem listu. Omenim naj še glede slovenske plesne rkupine za veliki Worlds Fair, da »e je vršila prva skupna plesna vaja pretečem ponedeljek večer v Al-ha t libra dvorani na 788 Woodward Ave., (poleg- Forest Ave. postaje. Prihodnja plesna vaja se vriši zopet prihodnji petek dno 24. fobr. ob 8 uri zvečer v istih prostorih. , Kdor se želi pridnriiti tej skupini, naj se za gotovo udeleži prihodnje plesne vaje, ker čas je zelo kratek do glavne predskušnje, ki .se vrši sr«»di meseca marca. Naši narodni plesi niso preveč komplicirani, ter f^e jih bo lahko naučil sleherni. kateri jih dosedaj še ni plesal, ali celo niti videl plesati. Požurite se, i>osebno mladi fantje in dekleta ter pridte na plesne vaje prihodnji petek, ker koliko več nas bo, toliko le[*a skupina bo. S bratskim pozdravom, Anthony Svet, tajnik * 'Slovana.'' _ _ * VSPAVANKE za ©iafl JOHN KOVAČ •S JB I'OZN O YKML mrke MM I— .. .ZhM) SB JB Čl TIL I TRI MEN 1 KAKO BO OKt GI DAN Skl n a IJBL0... PKEDl POČITKOM Jt: izriL ČA.ŠO SVKŽKGA MUKA... ZBIJIIL SE JE SVEŽ! Svote mleko pomaga vaSi alica-1 i Jaki reeerrl ter Je proti strupom utrujenowtl v vašem sistemu. Zatorej izpijte čafio mleka pred počitkom. Pumagulo vam bo, počutili ms bolje »jutraj. PRIRKDITEV V RROOK-LYNU, X. Y. Pri zadnji .seji mojega društva "AH American" SNPJ s« 111 izvedel, da bo društvo kazalo film in slike jz starega kraja. Imeli boste mogoče priliko videti svoj rojrtni kraj, tiste lepe travnike, kjer smo kot fantje pri mesečini kosili travo in se a »celiti, kdaj ImkIo ]>rišla dekleta travo obračat. Ali niso bili to zlati časi? Slišal sem tudi, da tukajšnja dekleta priredijo šaloigro v angleščini; ime igre mi ni znano. Tadi fiuitje in možje so se ujezili pri društvu All American. da nočejo 'biti zadnji. Priredili food o isti dan šaloigro 4 * Trije BroOklvnčani v Ljubljani." Vse to se bo vprizorilo na 20. februarja 1939 v Slov. Nar-Domu na 253 li ving Ave., na vogalu Bleecker St. t Brooklv-nu, ob 4. uri po|>oldne. Torej rojaki in rojakinje, ne pozabile ta dan. Program je jako obširen in vse skupaj bo končano nekako v dveh urah. Pozdrav! Frank Skocaj. ROJAK V ZAVETIŠČU. Rojak .Toe Faber (Fabre) iz Oosbv, Pa., se je podal v Me Keon County Home. Delati m* mogel več radi neke ravi-mo, kakor si smo ga včasih, posebno j^i zadnjo soboto na zgoraj omenjeni prireditvi. Ta prireditev me jt1 naravnost presenetila. Ne bi -i mogel mirliti, da more eno podporno društvo toliko prijaznega občinstva spraviti skupaj, in toliko razvedrila nuditi .skoraj zastonj. Na programu niso imeli drugega kakor malenkostno vstopnino, srečke za krasne dobitke po 5 centov pa pomarančni ples. Dobra in cenena pijača pa mislim, je bilo v oiskrhi Mr. Fr.' Arneža. TakO sem si moral na različne inaeine pomagati, da sem zapravil tistih par gro se v, ki som jih namenil za to priliko. Opaziti je bilo precej nervoz-nosti med nežnim spolom, ko je predsednik društva naznanil jiomarančni ples. Uganil sem takoj, da je to vzrok za dopis prijatelja Mekinca, ki je bil priobčen v zadnji petkovi števlki Gla«s Naroda. Na prvi pogled je izgledalo, da hočejo dražit ne gospe in gospodične zaštrajkati. No, pa kdo bi želel kaj tafkega, pri tako popolni prireditvi ? Zato sem* i^e ojunačil in sem si proti običaju vzel prostost voliti tam, kjer sem upal, da je razumevanje in da ne bom odklonjen. In v resnici, led je bil prebit in završilo se je vse po starem in v zadovoljnos't vseli. Vseeno pa je bilo slišati precej ki-stih na račun Mr. Mekinca, tako, da ga bo že dolgo skelelo za ušesi. Tn celo prerokujejo, da je zavedno prestal pomarančni ples. Ker me je hčerka Mr. in Mrs. Padar, vsaj tako se mi je predstavila, počastila s pomarančnim plesom, se ji tukaj javno zahvalim. Akoravno njena inteligenca odgovarja in v dosti slučajih zelo presega inteligenco odraščenega človeka, so njene roke še prešibke, da bi nio-irle odiMisti celi zalboj pomaranč ki bi jih ji z veseljem podaril. Naravnost me je pa presenetila slovenska pesem. Nazadnje nisem vedel, ali je prireditev iM-vskega društva ali podpornega. V.si znani in iz-vt žlmni pevci, po številu za velik mdški zbor, so nam nudili toliko duševnega užitka, da ni izraza za njih pohvalo. Vendar pa moram tukaj imenovati nekatere posehne talente, katerih ne vidim v pevskih KAMPANJA JSKJ DOBRO USPEVA. JISKJ je pričela kampanjo za pridobivanje novega član-r-tva. in kakor poroča Nova Doba, glasilo organizacije, ima kampanja zaznamovati sijajen začetek. Od društva "Western Sisters" št. 190. JSKJ v But te, Mont., je bilo glavnemu uradu pravkar vposlanih 94 sprejemnih prošenj za nove člane mladinskega oddelka. V mesecu januarju, ko se je kampanja komaj dobro pričela, je bilo vpisanih 217 novih članov v mladinski oddelek. Za delegatr-tvo na mladinski konvenciji je dosedaj prijavljenih 73 kandidatov, delegat-r>tvo na atletični konferenci pa .">4. V januarju so društva vpisala 217 otrok v mladinski od-di'l^k in v odrasli oddelek je bilo sprejetih 12K članov in čl an i 6, skupaj torej .'i43. ,\ra-ksimalna zavarovalnina v mladinski oddelek sprejetih članov znaša $1)7,650.00 v odrasli oddelek sprejetih pa -68,500. Skupne zavarovalnine se je meseca januarja zapisalo $166,150. ti»' '"i.inmH'-'liinmniiMin,, Rojake opozarjamo, da lah-**o, ko naročijo posamezne ko^ nade Slovensko-Amerikanske Koledarja za 1939, name ito, da pošljejo svoto — 50c \ gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke pt • oziroma po 2 centa. aborih, oziroma prireditvah. Posebno bi rad vedel, kam so zakopali od Boga dane talente Mr. Keržmanc, Mr. Padar in pa Mr. Muc. Pa tudi puntar Mr. Potušek. Ali bi ne bilo več kot patrijotično. ako bi dali narodu tisto, kar je višja sila podarila samo nekaterim, ne pa vsem. Ojačite moški abor "Slovana", da se bo zemlja tresla pod vami. Okoli polnoči je bilo razpoloženje v največjem razmahu. Plesalo je vse od kraja in ni bilo več vprašanja, koliko smo stari, pač pa koliko smo mladi. Pri tej priliki sem se po dolgih letih sestal * starim prijateljem Martinom S., in sva si stisnila rOke. Pri priliki se že kaj več pomeniva in obudiva spomine na tiste čase, ko nas je še vsafka malenkost razveselila. Društvenemu odboru in vse mm u občinstvu pa hvala za prijazne obraze in želim, da se kmalu zopet znajdemo v takem razpoloženju. Pozdrav! R. V. CALI METSKK NOVICE. Rudolf Klobučar jt- bil aretiran zadnje dni, ko je |>oIiei-ja na^la pri njem ukradene kokoši in petgalonski sodček, v katerem je bilo vino, ki je zmanjkalo iz kleti rojaka Fr. Perkota. Klobučar je priznal, da sta ukradeno blago spravila pri njem dva tatova druge narodnosti. Rojaku in staremu naseljencu Mathu F. Kohetu je zgorel hlev zraven hiše. Gasilci so očuvali hišo in razen uničenega sena v hlevu ni bilo druge škode. . V Lauriuimi je umrla M. Grasič, stara 62 let in doma od nekod v Beli Krajini. Tu je živela čez 40 let in zapušča moža v Detroitu pa sina. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA .. ." V Clevelandu je po dolgi bolezni umrla Marv Perme, rojena Kadunc. stara 62 let. Ranj-ka je hila doma iz vasi Sv. Jurij 'pri Šmarju na DolenVikem in je prišla v Ameriko pred 32 leti. t V Clevelandu je preminila na svojem »lomu Mrs. Mary Gole, roj. Svete, v starosti 59 let. Doma je bila iz va-i Loka, fara Ig pri Ljubljani, odkoder je »prišla v Ameriko pred 35 leti. + V soboto kmalu po 12. uri popoldne je v Clevelandu umrl rojak Anton Tekaučič, poznan pod imenom l^ajhar. Pretekli četrtek ga je zadela kap. Star je bil 53 let in doma iz Dvora pri Žužemberku. Pokojni je prišel v Ameriko pred 37 leti. Bil je izučen livar. Zapušča soprogo Karolino, roj. Tomšič. Pokojni je bil širno poznan po naselbini. Zadnjih 10 let je limel grocerijsko trgovino na Oli icasaw Ave. + Po kratki bolezni je v Clevelandu umrla Frances Dimnik, stara 55 let. V Ameriki je bivala 29 let. Doma je bila iz vasi Voklo pri Kranju, t Na svojem domu v West Al-lisu. Wis. je nenadoma umrla zadeta od srčne kapi Mr-. Marv Pod logar, stara 52 let in doma nekje iz Dolenjskega. Na predvečer se je nahajala > soprogom še zdrava in vesela na zaibavi Slov. Avditorija, ko pa sta prišla domov, ji je naenkrat postalo slabo in je izdihnila, Še prrdno je mogla dospeti kaka zdravniška pomoč, t V Clevelandu je umrl rojak Jakoh Železnikar, star 59 let. Pokojni .i** bil doma iz Tške vasi pri I^ogu in je prišel v Ameriko pred 42 leti. Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik, (136 tsrani.) Kersnik je pisal ~ Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Ona......................qq MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena.................... $2.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt" Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMA<5. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company "G L A 8 NA BOP A"—New York {Thursday, 23, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY n AtolEONOVA'lrtJft C*H« t—■ ■ ■ 2 St Si Si ZGODOVINSKI ROMAN Nail •!j«nuiijc plomat^ki iu vojaški namene, k: jili je bil P6uei*e s v salon Maret in inu šepnil na svojim vohom na prvi mah u-|uho, da je sel iz Španije prav-ganil. kar dospel. O zakonski zvestobi je imela I "Prav," je rekel, "takoj pridem."* Preden je odšel, je še zelo prijazno pozdravi! dame in za trenutek uprl oči v lepe, na pol Marija Wah-wsLa ni Xa)H>ie oau ui'" povedala o tem razgovoru. Hala -c ga i.* razžalili *! ponižat: selit« s kaj namigni ta o v i bralki. Po drugi -trani pa uikakor ui hote a zaplesti v prepir med cesarico in KoikI'«' jem. je proti <-c-arju me i en I a o VM-iu. Verdar je bili, b< !j . znomirjciia. nego je ki al s, ii ko j** i*»rv\* j »o i -r«iea la Diuo a, -e ui mogla premagali, da ga ur bi vprašala, kaj meni. Višji dvomi maršal ji je ee stital, da je odbila zvezo, ki ji je ponujal Foucke. "Pametno ste -tol i I i, * * je rtiči. " Proti KouHicj« ne moiv biti človek nikoli dovolj pre iden. I loče >i vas napraviti za o i oil je in gotovo -<* ni opusli tega upanja. Njegovo »varilo zahiran gu*pod»čne (i u ille ' (14 odpru Vi še lahkomiselne nazore polprc teklili dni. Napoleon jo je -me! varati, da se le ni priklenil na drugo. Marija \Valew*ka je postajala uevarna; ee gosptča razgaljene prsi gospndičn<-oskrb"- -pat. A noeoj je bila cesarica -amo škodil. Razen tega je na-1 * »oVo ljubico dojeti | polna živahnosti in dobre voli, ail. da utegne grofici \Vn- Č"?*? ^ taksnih sple' ,„ je se dolgo za irzala goste 'kali je bila izkušena, in zdaj je j pn sebi. \ sa vesela je bila, da na | »enja I a vse strune, da bi o; se ji je zvijača tako izvr-tm* brnila cesarjevo radovedno-i j obnesla. Pa tudi bralka >e ie [imela kmalu za kaj veseliti. V Marracqu je Napoleon.1 kakor že v Tuilcrijah, o%M>ldn-" iui tem. da bi m:i; lew.-ka kmalu priti za ujiru iu .ležeftniui no-(se naseliti v njegovi bližini. "Ke," "to -e ue spodobi. V tujini ži virn, kakor me je volja. \* Franciji j*c pa ne maram daj;»- je N;»ipo!eon odvrnil.' ■ ., 1 . I na bralko. iu zvečer obedoval s cesarico. < ... - . ■ lil v I UV » (II tvou» n. v. ti ljudem v zobe. Gotovo je t 'i-1 v . , , , . . . , . ... ... ... ,, A namesto da bi potem takoj iti grofu-a enakih mi>li. ! , . . ,? . n , • , , i odšel v svojo delovno -oho, »j- C e-urjev odhod je navdal' , - , - %l - ... , , . , .. prva dva večera spremil Jože prva dva večera spremil fino v .»alon, kamor je dal ... . ... prinesti kavo. V .-a Ionu je bi taji.a. Naipoleou y je obljubil. , Marijo Walewsko z žalostjo. Toda v*oje razburjenje je za da ji bo v-ak je bil v dull •anio nekaj dam: gospa Iteau&ovc je bilo «amo izgovor ' voiitni iu se jel razgledovati Xe verjumem namreč, da bi b<| zamotauili španskih zadeva'., pisal, in re>!i> i J V „ , . . I La KocheitioitcnuhJ, gespa de zaeetku inoz beseda.;., , . \r * . ... I Kemu>at, goMia Ma ret ova. go liltrai alt zvei-er -o prihaja « , . , ' - , ,. ,, .. ' . . i >pa de Lavalette mi ncii ivaduo h v liou-save .*o unco posebni' . .. , , . . , , , . . ... , : .. . 1 . >la\olaso, mlado dekle, ki je -ii in odua ju h nežna pisma.'.,. • . „„„ , - , .. ... : , . , zdaj v zaverovanem obcudova- Alai:ja \\ aiew>ka je otlgovar . , ... . , , ... ^ . • liju upiralo krasne sl\c oei v jala tako i; to ji je i>oiuagai> • • . . . .. . . , ... , . : cesarja, znaj z izrazom globo pieiia-ati tegolMi uolgih dni. i , . - T' , .,' ke in nina vsko otioske prevz«'- Ko .-e j»' Napoleon na-tam \ gradiču Marratipi pri H i je izprevidel, d«t !io trajalo u-lejanje več iues<»cev. Tedaj -c je -ke-al -klepa, ki ga je bil ,>ioril . Parizu. Zakaj, če ui delal. tudi -amite ni mogel ; prenašati, in njegova potreba |m> zaupnosti, nežni skrili iu n«»-I. *'ar«-e d«' lej ni me (pri^iljeiiih |»oineiikih, kakršu « talijo, t e l»i jo |m veudar-1 omogoča samo ua\zočnost žensk«'. m* je večala od dne do dm. Jožefina kakor tudi Marija \\'alew.«4ka >ta ga bili v tem o žiru razvad i I i. To mu je bilo v »prejem te o-cl*e v cesaričin dom fneledn-a kakih intrig." Da bi Marijo \\ a Lev-k o »«o dobrega pomiril, ji je Dur<^- «>« lju1»il, da lo pazil na |»očetje te c gotovo najde lek. Ka jti •|K»tem bi jo bila, to !»•*--lini tudi jaz. ee^arii*® zmožna porabiti v to, da e«' v rne ee>ar-ja nd ne. Za zda4 še nižino tako daleč, in ta mah se vam ui niče-ar bati.*' Pogledala je Duroea. Bil velik, širi»koj»leč in odločueua obraza. Toda okrog u-t mu }* |M»igra\ala dol»ro-tčna črta, in velike, motile oči »o mu mebk<3 zrle v »vet, Po njegovi navzo -uos|j iti njegovem čvrstem gla -e je čutila |Mmiirjeiio. B?-kla je; "Zdi *e mi, da tfva do\olj govorila o meni, dragi general. voliva zdaj o *njem\ --Ali je dobre volje ' lina še Ve ilno toliko dela! Ali sinem u-put i, du ga bom d rev i videla! MARKAcg Dne J. aprila leta 1H(MK. je Mapole<»n zapustil Saint-Clou i iu krenil v Bayoune. Hotel je sam urediti š|iau-ko zadevo. M u rat, ki ga je bil )ioslal v Madrid, je mi»iil saiuo na to, kako bi »i tamkaj mui zagotovil oblast. Angleži *o prodirali na |m>|otoku. V-e to jt* leto trel«! de jati v red. , ■ Jožefini m* \ kljub v>em prošnjam ni |»osrečilo, da t>i biia >mela odriniti z Napoleonom, kajti F<*ac1w je gpvmitU uw*vr ja, da bi dvortki blišč tej di ,tuosti jajvešalo }»og!cd. To je bi i la go-|N>dična (iuiiebeauxova. Napoleon jo je bil že v Parizu videl in vprašal, kdo je, a p1 . tem ui bil več mi-iil nanjo. \* malem krogu grajske družbe je udarjala njena s|n»gled-Ijivost vsem v oči. Na sebi je imela preprosto, a elegantno -injo svileno obleko z belimi o-kra>ki. ' Cesar je pristopil k nji, pohvalil njeno toaleto in jo na | prosil, naj kot bralka pokaže s\ojo umetnost. i "Kaj naj beren;. sire * Tu i-lnani 'Zairo". 0-vojo pri i god o. Duroen so Wile razne go ! voriec >ieer ž»* prišle na uho. i gotovosti iloslej ni imel. Naročniki! 1'aiile na S'!"K\ II.IvK poli-s taslntt, ki |i«MiM i»»i« ■ |>r\.» ic.rr, druic* dan in trrtit pu leto. kdaj taai naročiiinu tfolnV. Navriwr: — 2.20.39 T« fOMKM. da lam jr narornlm ^ eb 20. 1939 Fufeljilc pravnčaMMi. opominov. da prihranite nrpolrrbn« lick* po^ljauja ;LAS NARODA, 2 i 6 W. i 8 St., New York D'.e uri po branju, k » »i je svoji skromni ponstrešni sobi ci pravkar urejala la>e za noč.] s spoštljivo -trogostjo. z., je mahoma nekdo potrkal in' radi katere mu i" bil eesai vrata Odprla je in s|H»znaia ' VZ4,t'! priimek "moja ve-t "\ j.» mameluka Roustaria, ki bi bil vrnil, da takšna lahka zmu poltem i > svojo jutro'-sko oble pač ne zahteva čestitk, ko in divjimi brki gotovo pr* ' "Kako da ne."* je Napoleon pravil mauj pogumno žensko.; užaljen odvrnil. ' Mar ni lepa j in prijetna f Zelo čedne ra-li je in ne preobilna. Izbirčni >ie j re^ od sile. Kakšne, bi pa uioi;: .a biti. da bi vam bila všeč'" Izpustil je komolce višjega (tvornega maršala. '* < io>podična ti nil lebeauxov ima v-ekako lele-ne la-tno-ii. ki jo delajo vredne ureha. v Marrucij >e je vtihotapila mi> zato, da bi jo \ i opazili. — Dolgo s«* ji bognie ni bih* liotrt, «i'>ari(^a se jv» pa oh ra brila in jo je v Pariz«! preganjal s -vojim sovraštvom in nadaljeval mtzko tiskovno vojno proti nji, si je upala s|»et priddbiti cesarja. Vedela je, kako mora ravnati, da list reže cesarju in ga gane. Kar po čnvstvn je ustvarila okrog selie ozračje ljubeznive nepri siljeiiosti. Zmerom je pazila samo nanj, ne zmerom smehljala iu govorila uli molčala zne votli v pravem trenutku. Tako je čatkala pripcljaja — ali trenutka slalHjsti — ki In ji omogočil, da znova po.-taue cesar jeva zaupnica, če že ne mote znova osvojiti njegove ljubezni. S tem bi se bila zadovo Ijila, da tri le mogla rešiti svoj |H>ložaj. (Josjiodično Umllebeauxovo je bila vzela s seboj v Mar-ra K N JIG A R NA 4 «C LA S NARODA" »Ii mmtt pm * MMI VM W> go, ki je bil na ]>o! skrita pod ostalimi. 41 Kaj je pa tole, gospodična Uuillebauxova t"1 4'To je *Cid\ oki temi. Gos|>odičua eti prizor: "... Tišino nočno iščem, da se i z jočem. je stapii h gospodični (iuillebeauxovi ter ji dal znamenje, naj zapre knjigo. "Hvala, gospodična. Dobro berete. Naše tragedke bi vam smele zavidati. A za zdaj bodi dovolj, utegnili bi si pretegniti glas, in to bi bilo ^oda-" Nato je jel govoriti, o Cor iieillu. Znal ga je skoraj na pamet iu trdil, da ga razume bolje od kogar Mi drugega na svetli. * Najbrže bi bil ta pomenck ali bolje, svoj aamogover, •nadaljeval, če bi ne bil stopil Knjige, katere toplo priporočamo MOESKI RAZBOJNIK Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje — Časi. v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... Hoc. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja. ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, do kler ga nc bo prečital do konca. Cena...................... OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povežt je pisana v obliki dnevnika. (jena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 straDi.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 1W0 strani.) Zgodovinski roman iz ča.-a, ko je bolitelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe * amfi-teatru. Spletke egipčanskega 44 ča-roVnika." Olauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ...................... $1-25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 23«) strani.) <"e se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.4(1 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprckosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj eitanih pisateljev. Cena......................$1-00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljan«-. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratno navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne l>o inu žal. Cena ......................$i.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in *4Viso£ka kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škof j i Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ....................... $2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Prane Jaklič. (2t>S strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje *4čarovnic,** ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 kakor je Barbusse je mogel napisati &OMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. kaj takega kot je "Ogenj." T o • t v ' • dragimi deli. Pregelj je globok, ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- ™ Spisal Ivan Matlčl* (411 temu pa lahko razumljiv tndi sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- stram.) Naiznamemtejse delo pi- cloveku. gična usoda župnika Golje, potom- ^ Na krvavih poljanah." Pi- ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivaa Pregelj. (269 strani.) Opis lanberske ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga se nekaj krajših črtic. Cena......................$150 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivaa Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska pove vimi navzlie preprostemu Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — črni graben. — Veliki G roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je Beznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mi^že. Cena .............^u....... J4.0Q uimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati. se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$150 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1 50 iz eeščine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-rft ne moremo želeti. Cena ...................... H5c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaborian je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena ........... $1.00 oa tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih crtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Ed^ar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po-vanje "Tarzana," ki je že vsaj po leg Jurčiča najbolj znan in priljub- I inn c* 1 attavinlp« v«« " satelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čitai z zanimanjem. Cena......................$2.00 imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. ljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi finski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj crtic, ki so teko ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je na-raVnoarklasična. Cena .... $1.00 sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenic Publishing Company "GLAS NAROD A"-New York Thursday, February 23, 1 939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY .3 A I "'=.". vASL "JB. I j Kratka Dnevna Zgodba ? jg SPANSKI BEGUNCI * % i. C;AI,S\VOKTHY Na tak dati, k•» ljubezen kakor |tii«\ ki mu j«- upadel |>o-fiiilH, >lul»oti:o svojo ruti, riovok rati |K»stoji in ilol-širini proti nebu. Bilo je na tak dan, ko sem v Krilili,tjtoii (iardeusu videl let itev dveli ubogih bitij. Se-deljt sta litija; ob drugem v maieiieiit kostanjevem drevoredu on velik. zastave«, 'brada* mož, ona hela, drobna po-ctuvii. Prav nie |>Orebiiejya ni bilo na njima. On je bil eisto navaden tip |H»*lovnega človeka, ona «i>a ,|m> v-e>ii videzu vzgojiteljica. Ke^ibno sta seli In in se pogovarjala la'ko ti-bo, da ^em ei>to |M»zabil nanju; zakaj tisti dan je bilo moje zanimanje za soljudi zelo majhno. Vendar sem nenadoma o-pazil, da sta vstala. lCa pol skrita za doblom kostanja, či-Hiir redki, široki listi so bili ta-'šo podobni rokm, steifnj«Hiim proti bledemu >oncu. >ta stala 1e>no .-kikpa j, ne . "In mi bo i pi^al!" Toda besede so bile iz.iifovor-ii lic, ko da bi bile brez vsobi-n«* za ir dve brezupni duši ki -i« -j prizadevali, da bi se vzajemno tnla/ili. Iz njunega po-trovora je dalo razumeti, da »lista mož in žena, t«xla prav tako je bilo gotovo, sodeč jm> LOČITEV trm, kako s>ta gledala drug drills ga in se dotikala, da je bila t o l(.ri iev dveh zaljubljencev. Dekle je imelo na prsih prive-i Ziin zlat križec in medtem ko ie on govoril, so se njegovi pr-!ii neprestano ž njim igrali, | obračajoč ga si m in tja, ne da ; bi se tega zavedal. Okoli vra-; tu je imela rubinastordeč. ozek žametast traik; in ko ga je jx>-ln žal, so »"C nj< ne oči, ki so bile I bilo sinji' 'Ki ukor lanov cvet, zatrmnile od 'blaženosti. Njeno Obličje /j močnimi ličnimi kustmi in'pepelnatimi latami je ' ilo prrcej tuje; imelo je na se-bi neka.j kakor ovenelo belino cvetke, ko je tako zrla kvišku vanj. Njone rok«', ki so gladile in mečkale njegove rokavi', so Ile prav tako nemirne, kakor je bil živahen njen šepeta ječi gla- s tujim nagla.som. In bilo' ji' čudno vidi ti tega zastavnega človeka, kako se mu i«- lice krenv/.ilo in jxulrhte valo, kakor bi vsi skupni #-po mini teh dveh ljudi hoteli prodi« ti skozi d' belo krinko njegovega obraza. Moralo je biti nekaj zelo Usodnega, kar ju je hotelo raz-družiti. Ali pa je to bil mor la -«p< ' edi'U lotili žalostirli do-n I ko v. ko >fa dva kruta vladarja. denar in sloves, poman- draln ljubezen ? Tež':o ji' bilo spoznati »katero čustvo j«' bilo močnejše na teh dveh obličjih, ali sočutje > samim »cboi ali sočutje z drntrim »bitjem, ki ura mora zapustiti in iy.irubiti svoj mali tlel rž neumrlji vosti. Tli potem, ne tla bi f>ogle lala okrog sebe, ali ju kdo vdi, sta se mb < la. <\i'tila sla, tla 1»! tega ne smela storiti na ulici ali na kolodvoru toda tu vsenci, •»<:,l drevesi, ki ~o dobro vrde-ja. kaj so ločitve, tu, kjer ni -..i Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA ^ J E D N 0 T A I'Htuumijvurt J. »prila 1WM., lnkon>orirauT» 1U. jauuorja 1811« v tfrtavi imuni«. h Mtltžeta v ne«tu Juliet, Illinois POSLUJ K ŽK 43. IJTTO 4Uavm urad v U»tur«i domu: W» No. Ctilcajo »t-, Joliet. Illinois. SKIPNU I KKMO/LNJK ZNAŠA NAD JSOl.VKNTNOST K. S. K JKUNOTK ZNAŠA 110.71% M. 8. K. Jediiola ima nad SS.M« Ha nov in članic v odraslem in mladinakem oddelku. SKt I'M> Šli:VIL«» KRAJEVNIH DULTKV 1SC SKI I'M h I1MNH)K ju k. h. k. jed nota izplavala tekom ISY Lkm:«*m zavarovati pri dobri, jiočteDi in aolvvotni porn! •>ru«uUa< I JI. cararnj w pri Kranjako-Slovenaki Katotl&ki Jednoti. kj*r lahko tararuJeA u nartnlB«. razne poškodbe, operacije, proti bo-leaul iu iMieUHtgloati. K. H. K. Jetluota ai»rejema t »ivojo ar«*jO dane In flanlce od 16. 0» t»». Ma ; otn»ke im tak«.j po rujatv« lu do Iti leta. Zavaruješ se lubkii rne orgnniaacije, pwtrudl we in pH- »topi takoj. V v »a k i alorenskl na*4*>inl v Združenih državah bi moralo biti druitvo, apadajnče b K K. K. Jed noti. Kjerkoli *e nimate druStv«, ■padajočega k tej katoHAkl podj>orat organlaaeiJi, Mtnorjte ga; tu ba je le «*sem v atartmtl od 16. do 00. leta. — Za nadaljna |io. 1 jaanlla la navodila piitte aa glavnega tajnika: 1 lALUk M tm. CHICAGO STREET, JOLKET, ILLINOIS bilo nikogar, ki bi .ju vitlol, ra-va n l aviitKluNiie^a tujca in or.-jieličarja, ki jo s svojim ozabiti. KakorŠiiakoli jo bila njuu:i žalostna zgodba — vsakdanja ni ljudem kaj imalo poiutMiiluia — ko sla bila ob smrti svoje ljubezni tako tesno ob j« sin bila sinrfbol tiste.era jesen-keiza dne, nadahnjene.ua z umrljivostjo, ki) ji' ika/.alo. da se stvari ljubi.jt) in vendar izgubijo ljuibezen. Ni v parku kipa, ki bi bil pedeben 1 -ma dvjema mraentma, žalostnima človekoma, ki >ta si te<-no objeta prizailevala, da bi še poslednji«"- zadušila vso skupno bob eino. Toda, kaj |iotem t Ali bosta imela toliko poguma, da se bo-ia obrnila in odšla vsak v drugo .-trail, pustila, da b<»ta viseli njuni srci Uim v ozračju, z okvirju redkih ovenelih listov, in namesto srca odnesla r * s i I m > j praznino šepetajoč b jflas«iv \i.ita inieln lega poguma. Skupaj sta odšla. On si je prizadeval, d abi l)il ravuoda š. n. ona je pa pritajeno Hitela. In čim bolj -ta se l>ližata vta-tom, tem počasneje zi vrata in obstala na pločniku, tn kakor da *fa v n-niei pustila srci \ ozračju panka, kjer naj bi večno ostali, ~ta se drug drugega komaj dotaknila in >e z dolgi m,, žalostnim pogb-dom ločila. X<"bi» se .je »premeniio. Se veilno je bilo vi-oko, toda sivo kakor gob:bja tpeiiit, brez sonca in prepreženo /. /adrxauimi solzami. Rahel, mrzel Šepetajoč veter je zapihal, tu in tam je odtrgat list z drevesa, od-lctel, m' zavrtel, zatrepetal in padel. Pred t< rti vetnau »o ljudje bežali., kakor bi jim pripovedoval rt či. ki bi jih ne marali slišati; iu jate drobnih ptičev, zrbajočidi se na golili vejah, so bile čisto tiho. Težko ji' reči. ali >o 'bili srečni. V kostanjevem drevoredu s«'in ]>oizkusil ]>oiska*ti mesto, kjer pela ,>: opustoš»'i;« Perpignan. Španije v francosko mesto # ia bi i.^to vrstt> počasi po-ucii j čitanja po\ era za več neirn %/i^CTl 'r»-mi "skoki.(krat. \*prašanje je'samo, Jll'CtXilaC T votl« I čencn po-tav i pred oči liko koristi ima človek IZUM ZA HITRO ČITANJE. I*iol'esor chicaškegn \ < uči-Iišča natiskan^ vrs'o v <» al". S 44-Uokib.'' IV.uk ?.«» Bus wi'Hovenr 'ltačiiMi irre 1 ms. I reiicll p(>st;i% i pred Kilmsko kamero, ki te oči >ne- takšnega čitanja. :na nu'd tem ko po.skusna oseba gla>no prebira tisk v neki < ;! lalji-iiifsti o 1 -i be. S posnetki >e da ugotov go t l i-ki»-elovek kopali lia poko-kolikoipališču gor.skih vtMlnikov v vokov je kandidatu potrebnih Vnittmnianchu Amata Maipii- | pozaibiti. saj je bil prvi gorski j vednik. ki je bil pripravljen »oditi tui ir-ta mi njegov 44M2 m visi ki vrh. Ena izmed najbolj za ba vir h ;zgo ib iz njegova pestrega živ-' Ijtnja si* je primeida tedaj, ko ! ji- vodil nekega Angleža na ; Monte Cervino, kakor iiueiiuje-| jo Italijani Mtitteiihorn. An-\ g lož je hotel |w> povratku zni-jžati d« govorjeno pri>tojbir.o. j čt da je med tem lira padla. Vodnik je odvrnil: " Be-cile , * pasti* jaz sploh ne oozuam." nakar mu ji' Angli /. smeje pla-jčal dogovorjeno vsoto. Xa edinstvenem |x»ko|iališču I male vasi v italijanski Ao*ii, jkjer l'-/i jo seilaj ii.?«*iro» i ze-'meljski o-tanki, počivu sredi I izbrane družbe. Tu so juna-! ki gt>r>kegit sveta, katerih tru-4>la so našli neredko |M, večtt'ilerr*kem iskanju }m.m1 snežnimi zameti ali razbita od s«kal. (iiti-epp«' Signorini, edt n meti njimi je na primer za ceno lastnega življenja rešit pet popolnoma izčrpani h š»-ifar>kih turistov, ki ^o bili odšli navzlic svarilt ni brez vodnika na težavna ledniška tla na«l Furg-skim setllom. Moža "za možem je spravil pt> vrvi na snežno ploščad, kjer je čakala reševalna kolona. Ko pa je hotel spraviti zadnjega turista, so gji zapustile moči. Postalo mu je -|;d>o, roke s«» spustile ska-b> in strmoglavil je v globino, kjer -o š<>lc čez nekaj tednov našli njegovo razbito truplo. da dojame p'M(|i*!o vrsto. Drug stn.'j je projektor, ki projicira v t« tunelu prstom kratke gnana, "moj>tra Matternhor-na." katerega ime je |»oziial vsak italijanski alpinist. V tiivk«- z nekoliko l»'-eko iH>lagoma skraj-jrooste!ji č«-prav se je vse žrvljcnje boril z uevar-p;- \;uli je«'.!;.ti v -ak-bino. L H Kdo bi ne hotel biti z Mayem v *'Padišahovi ten-ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Ribju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V 5TAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEIv; 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Niln. — Kak« sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med J ezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURD1STANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikam;, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamcdanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma ftetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadli. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2UTI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. - - - ,—„.-,— __ ... - _ •■»Lig M BOB A M—1t«w Tort Thursday, February 23, 1939 BLOVENB {YUGOSLAV? T>A HT Ljubezen Dopis iz domovine nikdar ne ugasne Moste, Ljubljana. EOMAK IZ ŽIVLJENJA ZA "OLA8 NAHODA" PRIKZDIL l. H. = 5 ===- Z 'velikim zanimali jem eem ,čital izvajanja prijatelja Mr. Keržeta o slovenskih koncertih ]»o Ajmeriki. Res je, da sem napisal poziv slovenskim pev- __t-kini društvom v kaki nieri bi zamogla podpirati turnejo „ , . (Jlasbene Matice. Odziv je bil ^edaj pa paslusaj dalje. Ako jako ma!enkotiten, razun pev- -ki-h društev v New Yorku, s "Dobro je tako, Fllavija. v teku enega leta ne vpraša za tvojo roko, ali pa ee se H>o medtem prročil * drugo, potem odpri -pisanje in beri vse, kar kat~rimi v ost.,bni Kmlar boš prebrala, pojdi * pismom k Hansu stik^ ^ ni notelQ d Jpu. n mu pusti prebrali. To pisanje nkrtmo shrani, ker je ne- Z'dasilo ii i ia mnin tuTe .se bo zgodilo po tvoji volji, teta kleonora, to ti • , - 4 , ° ^ J in po\darja. da m tisto dru- ooljuoim. ,štvo najboljše ki zapoje kako Oospa Eleorora zadovoljno t>«kima. . umetno ip^eni in tisto 44Vem, da boš držala besedo, Flavija, in se ti zahvalim za obljubo. Poleg tega pisma je Še drugo pismo, katerega ne Mireš odpreti in ga .boš Hansu izročila samo, če te ne po- pa je prav slabo. Glasbena Matice, je svoj namen iti na turaoic v Ameriko opustila radi razi i č- ioci. Zavedati se moras, da odkrrtja, k t *eim lih napisala . v . v . ,. . ...... . -ii : • x Z , • n'h tezkoe. na;vec pa tudi de- v teh pismih, mi ijo tiHimeii m kako važnost samo teda], a'ko ti .T - ,. , . . tl 1 ' ; 1 . • -• name zadeve m rad- dopustov, in lian.- ne i>o^taneta zakonski par. (e pa se poročita, )<* n • i • • n i i- i • . . ' . • • Pridejo se v postev Tenbovl isk -' \ -■«' hr» z vsakega pomena in mi bo potem prihranieno prizna- , - • t'*-.l i- i i , . , • i . -i* t» Ai*-* slavcki in l citeljsko pevsko nje, katero bi iiMidaia samo v sili. Poznam te kot pošteno , i ... . . , \ v. drust.vo. I eit<'lij in zanesljivo dekle, r hivija, in svojo oporoko mirno izročim v tvoje roke." 4i"TV tudi moreš, tot a Kh onora. natančno lxnn izpolnila, kar mi boš naučila." "llva'a ti Sedaj pa zopot vse |K>loži v omaro." Flax i ju zapre šatuljo in re xo|>et vrne k postelji. Gospa Klronora z oboma rokama oklepa ovitek in ga z rotečim |M>gledom izroči Flaviji. Flavijo pa premagajo občutki in pade pred i}x>-teljo na kolena. . "Teta Eleonora, ali te smem nekaj vprašati?" "Kaj pa licceš vedeti, Ffcuvija?" "Zakaj :maš svojega sina tako malo rada, zakaj si proti ifjemu tako tuja?" Obraz tate Ekonore se zresni. cueijj imajo namreč dva .meseca plačanega dopusta in IkkIo mogoče, ako bodo dobili bančna posoj'la, le dosegli -vi»j namen, ako jih bo tudi država nekoliko podprla. . ' Mr. Kcrže (»menja tudi, Wi<»-ner Saengerknaiheii. Ta zbor. ki obstoja iz 20 dečkov, ima »plošno podporo v Ameriki živečih Nemci v. Razun tege 5raa«o pa tuli podporo v raz ličnih samostanih Amerike r • ., , - . • * .. , .. kjer d'«biio hrano in stauova- "Ne vprašuj — niknr ne {»oskusaj izvedeti, ka} se godi! . v- ... . v v >rou žene, kakor.šr.a sem jaz. Mogoče boš nekega dne ra-j"J°' sll.^,stonJ swein- .Tumela. To la želim, da se tega ne boš nikdar naučila razu-j V A,,,, r,ko- tiK-vati. B<-di zadovoljna s tem, d« vsa ljubezen, ki jo še mo-| Kako je pa z nami Slovene1 ? re občutiti moje mrtvo, polioje no srce, velja tebi. draga Fla-jA, kaj bom poslušal to otroško vija. Ki več mnogo, kar je ostalo. Vse je padlo v en sam p«'tje, grob. Ti si pošrtena, isi plemenitega mišljenja — in — četudi i ie ne mores razumeti, imaš do mene nnogo gorkega sočutja. To outii;« in hvaležna sem ti zato. Tudi jaz sem bila nekoč dobra in brez gr« ha. kot ti — tedaj pa je prišla zla usoda — n postala sem trda — in kriva — m to je zakrknilo moje srce. Rada te imam, draga Flavija in rada bi te napravila srečno, toda — kdo more za drugea* kaj takega storiti? Saj a "rti sa.m r-ebe ne more osrečiti. Toda — da se ti zgodi pravica, saj za to bom -skrbela. In zafto napravi s p i smo m, -kot *>em ti nkla, ne da bi kaj razniišljev»aia in skrbela. Natančno se ravnaj po tem, kar sem ti naročila." Flavija ji poljubi roko in samo prikima; govoriti ne more. Nekaj ča-a je vse tiho v visoki veliki .sdbi. Nato pa Je bilo sliša ti avtcmobil, ki ee je v stavil pred liišo. Flavija se zgane. "To je Hans," pravi is tresočim glasom. Gos pa Eleonora nagubanči celo kot v bolesti. 441)a on je. Vzemi pirmo in pojdi, kar želim biti ž njim popolnoma sama." Flavija jo roteče pohoda. "Ne pozabi, d* si mi obljubila, (la ne sme izvedeti, kaj "utiin zanj. Sramota bi me ubila." <4U r i i u« • i ji-.- . , .MiMavc) enkrat v Hodi brez skrbi; svojo tbest do ,. riredil koncert. With J"1' ^^ .Javlja vstane, se tiho od pro vrata in na, , i<>s to Mr ^ wlo jo v'tka, viseko z ra scen a pitava mladeniča 1io vs(.h f4,, kraiJh nmri?0 pJt zagorelega lica. Ima odločne, pri kupi ji ve poteze na obrazu. - • • , , Pod lepo oblikovanim čelom gledajo modre oči jasno in določ-C i ^ ^ L " l™i> L no, pa vendar polne dobrote do bolne go^. 1™° tu,h ^mcertu Pevske h 1 /voze v drTolandu. O. in v Naglo .stopi k postelji in prime roko, katero pritisne na New Yorku. Imeli smo 710- svoje u-tnice. "Kako ti je, mama?" Pogleda ga z nenavadno moieni olhrtdu v domovino za-rpal. zastopa ira sedaj Slovan kluJjuje vsem in tri «711311 in ki ima svoje uspehe pač samo temu pripisafti, da ga Donraalča-tni vkljutb i>olit:č,nem nasprotju, vseeno podpirajo. Ako pa boš prijatelj Kerže spravil \-sa jiev-ska dru-štva v New Yorku pod eno streho, Naro'da itak že poroča različne dogodke v domovini. S> pa to jako žalostni dogodki. umori, oboji, tatvine itd. Vsa ta hudodelstva se grozovito Širi ;o. Vkljub temu. da me bo kdo iimnoval nekulturnega. win mm nia, da bi vsa-komesrčno šibanje taikih hudodelcev. bilo najboljše zdravile za take itikomavhe in junake n V Ameriko se vrnejo s par-nikoni Washingtonom gospodične Anica Urbanija iz Domžal. sestra v društvenih krogih v N< w Yorku znene M:.-s Katic I »'ban'je. in sestri Sršen. Miss Helena Kaplia se je nameravala vrniti že koncem novembra v N« \v York, a je morala potovanje radi bolezni njene 8G-letne matere, ki živi na Viru, pri Domžalah, odgo liti. Naj-br/e .se vrne sele po Vclik: noči. » * * Y Celju je umrl moj sošolec kapuci n P. Donait Zupančič iz A^da ini Stični. Zadnja leta je bob hal na srcu. Pred več meseci je umrl v Družinski va-si liri Beli Cerkvi prava dolenjska grča. Flori jan Zorko, star 94 let. V prveou zakonu ni imel otrok, a v drugem zakonu, v katerega je stopil ko je bil ntar 70 let. se mu je rodilo 9 otrok. Stari Dolenjci se gotovo spominjajo vzornega go~podaria in oštir-ja .ki je znal vedno prijazno občevati z gosti. posebno 7. Novomrščani ki .so ga ob nedeljah obiskovali in bili zmi-raj izhorno |M>str«*ženi. V M«"tliki i«* umrla gosjja Agata Ma kar jeva. roj. (V-nova r, soproga bivšega narodnega 'poslanca D. Makarja, v starosti T)2 le^. V Ljubljani je umrl Alo»zi; Košak, v starosti 70 let. Bil i«> dol«jr»> hM; ^tro.pii stavec v Narodni tiskai-nl. Pri ročnem stavljenju se je izkazal s tako spretnostjo in brzino, da so sra BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N Huns sede na tol. na katerem je sedela Flavija. Sklo-nivši se čt« mater, prrme njabe vihoinSA) .rt i .ia SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj se ni dan teza društva naj vpra-*» »veješa prijatelja mil prijateljico ali pa enega izmed odbornikov t« natančna pojasnila. V net>i eei se bele spozna, kaj pomeni biii član dobrega društva. To društvo je Hirer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premo ienjn ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času tvojega obstanka i splačalo ie skoro 14 Mmč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17.000.00 - ODBOR ZA LETO 193» - Predsednik: PETER CERAR 6"38 Palmetto St.. Brooklyn. N. Y. Tajnik: JOSEPH PO«;aCHNIK W* L.lb«rty Avenu« Willis ton Park. L. L Blagajnik: ANTHONY CVETKOV1CH 983 Seneca Avenue Brooklyn. N. Y. Zapisnikar: ' FRANK MEKINC 1055 (Jreene Avenu« Brooklyn. N. Y. Nadsornlkl: 1. FKED VE1.EPEC |i. VINKO ZALO KAR 7225 — 67th Plač« 71-0» — 69th Street Glendale. L. L GlendaJe. L.. I. 111. JOHN MAČEK ne-65 — 1201 h Sfeet Oiuio 0uxk L. I. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK. S80 Liberty Ave.. WlSlston Park. L. 1. OrU*tvo zboruje . vsak« četrto soboto v svojih tfru*tvonlh prostorih v American 8'ovenian Auditorium. 253 Irvln« Awe.. Brooklyn. N. Y. tovariši lmenovaii živ linotype. Njegovemu bratu Mr. Joe Koša ku. ki živi v Cicero, III., moje >ožalje. Kakor vsako ltrft. povabljer. srni bil tutli lotos na ^rašT-ino Ventaro pri Seiuieu, k prijatelju Mr. O^ulinu. Imel sem zopet pnkrat priliko občudovati iz 'kolodvora v Kotu l< po se-niišlco kotlino, občudovat i pai lepih hišic, ki ^o jih zgradil? ameriški dolarji, a vid* ti tudi nino^o n'vAeine. Prijatelj O-.irulin mi je j>okazal nov farovž, katerega so pridni farani zgradili deloma > kulukom, deloma s prostovoljnimi prispevki in tudi priljubljeni župnik Kr-klavc, je posegel v žep in dal iz lastnega premoženja ziiiitno vsoto. Farovž. ki je eisto moderno urejen, je stal 7>r:i»rr>no .TiO.fMK) din. Zdaj bo moralo |>ae priti v popravilo cerkev, ki je jako potrebna ipopravila. Zob rasa razjeda že zid. verige okroemiškim rojakom v Ameriki, ki imajo kaj pod palcem, da prispevajo po vso ji inoei in po-niaira.to svoji revni ol>eini, kj< v živi dobro, a siromašno liud--tvo. Ostal s(mii s svojo ženo štiri dni v prijazni Oguli nov i hiši: 'ki je znana po use j Dravski ibj\novini })o rvoji gostoljubnosti. Prijatelj .Janko ima dve vr-ti izboru lih vn. Njegova srospa spretno gospodari v kuhinji in kroti no redne gosia-ke in purane. Zabaval nas je pes volejak, ki se večkrat spopade s puranom, a zmirai kratkega vltve. Zakonca Oirnlin ki >sta Še vctlno v pniatel^skih stikih z Jolietom. 111., ^ta nama pripoveilovala nino-iro novic iz t«'ira kraja. Janko :n Ivaiika. hvala vama za meni in moji ženi izkazano gostoljubnost . . l'n | mnogimi leti -etn |>o-roeal, da sva s prijateljem Zelencem jedla pri Kuustelju na Vrhniki izvrstne mesene 'klobase. Dobil sem za to pi-e-eej oster ukor cd nekega prijatelja iz Ridgewooda. ki pa j< izza vogla strel jal in pismo n: pocfpiisal. Seveda nem tira ta ikoj <4,pogi^^Trtal Ker veao. da .so kranjske'klobase })o vsem svetu jako priljubljene in jib tudi v Ameriki ne zametujete prinašam vam tukaj recept kako se ta delikatesa naredi. Prave kranjske klobase naredite na sle. ma rca: I>eutschland t Hamburg ..... m m»" —- 7 dni do JUGOSLAVIJE z najhitrejšim parnikom sveta QUEEN MARY Prihodnja odplutja iz New Yorka: QUEEN MARY — Feb. 25, Mar. 11—21. AQUITANIA — Mar. 4, Apr. 1—15— BRITANNIC—Marca 18 Posebno velikonočno odplutje: QUEEN MARY24. marca Vprašajte za brezplačno knjižico "Kako dobiti Vaše sorodnike iz Evrope." Poizvedite pri Ya>rni pa-robrodncni agentu za vse podrobnosti: S LOVEN 1C PUBLISHING CO. (Frank Sakser Jr.) 216 W. lXth Street. New York CUNARD WHITE STAR I'O GLADKI SOLNl'M JUŽNI PROGI ^Šolnini strani Atlantika" NAJHITREJŠA IUREKTNA SLI ŽliA To H4> sijajne "SHiim ni- Piuvb*>". vsebujoče vse posebne izborne prednosti Južne Proge z ntprehoš.jivuiii Ijrosl »ri in aluxbo MvetoVtio>«la\nih italjati«klli la-flij. Oibatij»- 'u. prostem ali potitek na tM.liunih kio-vin. vas posivi iti vam tla udoonont. da uživate v»e ve-••t ije prokiMM ke voinje. i'ros»«n Turističnega In Tretjega razreda na. vseh pai nikiti vam nudijo velike ni">-d-me kabine. ve]i< a>l!te obednice, razk<»šne javne prostore. nenadkriijiv.. Jiran o m nepreKotjlJlvo »lutbo. VULCANIA SATURNIA Naravnost v Jug<^>Ia\ijo — 25. februarja. 1. aprila EEX C. DS A VOIA ROMA Preko tieiio«— 4. mar. 11. mar., 18. m#r. Za pojasnila vprašajte .-uetja aKi iita ali pri ITALIAN LINK. 624 bih Avenue. New York t'it>. ITALIAN LINE v -polilatlon tliin, -la |H>staiicju rtlt-ekaste. I'otem jih obesitf kani jkhI streho, v soli, 2 grama belega popra in |x»l glave sesekljanega česna, nato še in gramov soli-tra in 20 gramov kandis-sladkorja. Vse to skupaj gne.tite, .pol ure da se dobro iprekvasi, nakar nadeva »te v deibela goveja ereva. Tako napravljene salame obesite 3— 4 dni v 'hladen dimi. od koder pridejo potem na zrak. — Klobase ohranite e^veže tudi v masti, ee j Mi po Orsušenju v d:mu in na zraku vložite vanjo tako. da se ne dotikajo ena druge. V njej ostanejo dobre dolgo do poletja in se nikakor ne morejo sk vari ti. (En kilogram je eno osmin- ko manj kot dva funta), iber tek! l>o- V K?briic! na l>o)uij>keni umrl, zaklet od kapi, jnijatelj France Križman. U sni trgt»vee in posestnik. Z»n>uš«"a dva slini in dve lieerki in zalujoeo soprogo, v Clevelandu pa blata Alati jo Križni a na in \ <»e in-eakov. Bolehal je let na naduhi in doea'kal ^turret 74 let. Bil je pravi tip podjetnega in duhovitega ribniškega trgovca. Pred kakimi -M>. leti je l)il 3 mesece v Ameriki., a se ni mogel vživeti in s<» je vrinil zopet v lepo ribniško dolino, kjer je dosegel kot trgovec z lesom in mesarijo prav lepe uspehe in si pridobil precej premoženja. 'Pozdrav! Joča. ADVERTISE IN "GLAS NARODA"