Razne stvari. Iz domačih fcrajer, Mladeniški shod v Zagorju. Dne 28. avg. se vrSi mladeniški shcd za kozjanski okraj v Zag.rju. Predpoldan se udeležijo mlademči sv, cpravila v Zagoriu, ki se začnc ob 10. uri, ; otem pa odkorakajo skupno na L e 8 i 6 n o, Jjjer se bo vržil mladeniski shcd Mladeniči kczjaaskega okraja, na dan in pokažite, da je pri vas doma KatoliSko-narodna zavedaost. Skrbite, da bo pri vas shcd veličasten, kakor so bili vsi dosedajnv mladeniski shodi na flov. Štajerskem. Mladeniški shod na Brinjevi gori. Mru g. zaželjeai dan za mladeniče konjiskega cVrflir- se bliža. Dne 8. sept. bo na Brinjevi gori mladeniski shod. Ob 10. bo cerkveno cpravtlo in potem koj zborovanje za mladenfie. Govorniki so že naznanieai. Na noge, mladeniči korijiskega okraia! Mladeniški sbod v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 18. aeptem. 1904 bode mladeniški shod v Slov. Bistrici z>\ ckraj Slov Bistrica. Ob 10. bode pri sv. Jožefu cerkveno cpravilo samo za mladeniče, po cerkveni slovesncsti se kcraka v mesto, kjer se takoj vrSi veliko zborovanje mladeničev! Mladeniči na noge! Udeležba mcra biti sifajna in obilna! Na shctiu naj ne rnaajka ncben mladenič nažega okrsja! Polzelani in drugi Savinjčani pozor! Nekateri aasprotniki (nemSkutarji in soeijalni demokratje) obetajo, da pridejo na naš shod. Glejte torej, domači možje m mladeaiči, da pridete v obilnem Slevilu, da ne bo nasprotnifcov več; to bi bila sramota! Shod se vrši v nedeljo, doe 28. avgusia pri g. C mpermanu na Polzeli io se začne iočao ob 3. uri popoldne, torej ravno po večernicah. Ssenkrat: pridite vsi in o pravem času! S pošte. V viSji plačijni ra&red }e povzdignena poštna cpraviteljica Elza H o f m a n v Slovenjgradcu in poStni opravitelj Mihael Straussv Rogateu S službami sta meajala poStna opravitdja Anton B o c v Ptuju in Fr. R u m p f v Zidanemmostu. Prestavljen je poslni cpravitelj Ivan Kristoferič iz Pragerskega v Maribor in poStna opraviteljica Karolina S i v k a iz Feldbaha na Pragersko. Grozen nmor v Hariboru. V ponedeljek, dne 22. t. mes. zjutraj je našel nek kmet grede v mesto na poti, ki pelje ob Dravi cd Stare drave proti Mariboru, mlako krvi in finp las, ne daleč od tam na strmem obrež.u reke pa nago truplo ia na bližajem grmovju raztreseno žensko obleko. Policija, katero je obvestil, je prižla s sodaijsko komisijo na lic-s mesta in dognala, da je truplo ienske, ki je imelo na vratu, prsih in nogah rane. Obleka je bila razmetana po grmoTjn. Truplo je imelo oblečeno samo nogavice. Prepeljali so jo v mrtvaSnico v Maribor, kjer so spoznali, da je umorjena 351etna Antonija P o s e b, pristojna v Opiotr ico. Poizvedovanju policije in orožnistva se je poBrečilo dognati, da je umorjena pila v gostilni v Kamnici iu 8la zvečer Jomu, Zločinec je najbrž zvabil Poseb na ta samoten kraj ob Dravi ter jo tam umoril. Nato je dekle alekei, da bi }e nihče ne spcznal ter vrgel truplo ia obleku po strraem obrežju v Dravo. Usoda je hotela, da je vse obviselo na grmovju ia skalab ter ni p*dlo v Dravo, katera bi bila vae odaesh« ter aa ta načia zakrila zločinstvo. Ponesrečena ?ma na vratu globoku rsno, ki sega Bkozi cel vrat do hrbtiSfia. Trebuh ima 6 em na dolgo razparan. — Morilca so prijeli včeraj zjutraj. Izdal se je na ta oačin, da ie začel bežati, ko sts 8la slučaino dva orožaika proti njemu. Imenuje se Anton Majcen iz Podvinc pri Ptuju. S svojo teno, od katera ži?i ločen, ima dva otroka. Kazaovaa je že bil zaradi tepeža m ga je sodnija baje zopet zasledovala zsradi nekega prestopka. Dozdaj ni hotel priznati umora, izgcvprial se je, d^ s(a dva druga to stcrila. Laganje mu pa brikoae De bo vehko pomagalo, ker so nf šli nfegovo nedeljsko cb^eko krvavo. n& rokavu izprano, na kolenu je pa velik kos jzrezal. SkuSal je cdpraviti sledove krvi. Z uraorjeno je imel Ijubimsko razmerje Pozor kmetovtlcit C in kr. vcjaško oskrbovslišče v Mariburu namerava kupiti od 1. sept. 1904 pa do kooca f^bruarja 1905 samo od knsetov 1000 q pSeniee, 1600 q rži in 3000 q ovsa. Doučni kupni razgisni so na vpogled pri vsakem občiaskem uradu, aatanki pogoji se izvejo pri c. in kr. vojaikem oskrbovaliiču Eisenstrasse 16, med uradnimi ur8mi od 8. do 12. ure dopoldte. Kupovala se bu tadi množina pod 100 q Cesar je pomilostil povodom svoiega 74 rojstnega dae 88 kamjeocov. Od teh je pomiloščenib v moski kazoilnici v Manbora 7, v ženski v Begunjah 6. OrehoTski Biatscbko — kandidat? Takczvara »Štaierče?a« strsnka ;n nekateri Nemci (pravzaprav po.siliaeraci) ptujskcga okraja so postavili za kandidsta v IV. skupini Bračkota ali Bratscbkota kakor piše »Šiajere«. Zadnji >Štajerc« ga že pripor; ča. Vendar se je že tudi med »Štajercijanci« začelo jasniti ier pravijo, zj-.kaj naj vedno hodimo v ogbnj za tega Bračkota, kcj8ga siava -e v lastnem ckraju hira. Ti nezadovoljaeži hočejo voliti jajčjsga »haadlarja« Supanca v Pristovi. Iz Ptnja. Navada, da bi kmetski siaovi pobajali v gospodarske Scle, [e pri na3 S.ovencih vse prernalo razSirjena. In vendar je baš bodočim .ospodarjern, kmetskim siaovoia krvavo potrebna. Gospodarske razmere so se tako spremenile, da ie neizmerno težko dobro kmetovati, da ci mogoče niti vstrajati, tam manj napredovati, akc ni pridnih rok in vsfga potrebnega znanja v giavi. Ta bi morali starisi tudi denarne žrtve za sv< ;e sinove iz dajati, kateri so nameaieni za aaskdaike na domačiji. Ker pa tsga stariSi u» morejo sami storiti, pa naj se vsaj pravcoasno pobrigajo za denarae podpore tam, kjer je mcgo5e te dobiti Posojiinica v Ptuju podeli tadi za bodoče leto nekaj takih podpor. Smovi in stariSi naj ne ^amude se pravcčasno odločiti za kmeiijsko Solo žn prositi zh pcdporo pri posojilnici. Dokler ne bo imela vsaka vas nekaj izšolanih kmetov, ne bo opaziti napredka med gospcdarji. Brez tega pa gremo rakovo pot, propade kmet! Morilec svoje žene. V soboto, dne 20. t. m. zjutraj je našel čuvaj Lah na tiru blizu Dornove povoženo žensko truplo. Dognalo se je, da je mrtva 31 letna posestnica Oecilija Šegula (po domače Kralj) iz Dornove. V nedeljo je bila žena pokopana. Ker ja pa šla med Jjudstvom govoriea, da je ženo mož umoril, je prišel v nedeljo zvečer k njemu orožnik ter mu rekel, da ga mora v imenu postave aretirati, ker je umoril svojo ženo ter  jo bos zanesel na tir. BJa, saj sem bil  bos", je odgovoril morilee prestrašen. Priznal je potem, da mu je pomagal pri umoru krojač Mark. Oba sta dala ženi v petek večer, ko je že spala, zanjko za vrat, jo vlekla v drugo sobo, tam ji porinila glavo v škaf vode, nato jo je njegov tovariš vdaril trikrat 8 se- kiro po glavi. Potem sta si skuhala svinjskega mesa in pila žganje. Po polnoči sta nesla truplo na pol ure oddaljeni tir, Orožništvo je zaprlo tudi žensko, ki je drugi dan brisala krvava tla. Sv. Jnrij ob Šiavnici. V zsdaji stevilki »Slov. Gospodarja« ie bilo čitati, da je 16. t. m. v Gradcu umrla Berta Čirič, žena tukaiSajega orgaaista, kar pa ni povsem res, ampak glasiti bi se moralo »prejSnjega tukajanjega orgaaista«. Toliko resaici na Ijubo. — Valentjn Kocbek, organist. Iz LJntomera se narn poro5a, da je tudi do ogrske meje privornal narodni kolek in da ga prodsje, v Ljutomeru e d i n o le narodni trgovec g. Alojzij Vršič, ki ima v zalogi tudi vse drugc Ciril in Metodove reči! Segnite L-'utomerčani pridno po aarodaem koleku!!! Čadramlje. Doe 12. avg ob 3. uri je ena ploha prifila od Konjic, druga je priplavaia od Poljčan. Pri nas sta se oba oddelka srečala. Na sicer ne obsežnem torisči zbližaaja sta pa vsipala neusmiljeao točo. Ta je vzela hajdiao, oklestiia sadcnosnike, za dobro polovico skrčila trgatev. Stevilo volicev. V artički občini je volileeT za Cetrt > skupino 309, Teharje 421, Sy. Lovrenc nad Prožiaom 171. Prosimo nadaljaih pcročil! Nevarna bolezen čebel. C. kr. namestnistvo priobčuje sledeči razglas: »V sosednih kronovinah. pcsebno na Nižje Avutrij3kem in Kranjjskem, je na mnogih krajih pri čebeleh nastopila gniloba, katera vsled svoje velike nalezljivošt! in opustcšenja v panju lahko uniči eeie čebelnjako. Goiloba obstoji v tem, da mladi čebelni črvički hitro umro, svojo lepo bsrvo izgube, se zgrbančijo, ter postanejo temni in rumenkasti, slednjiS se razkroje in spremene v riavkasto-sivo, smrdljivo in vieteCo tvsrino. Tudi pokriti zalegi ne prizanese bolezen. Pokrovčki so vdani namesto vzborJeni in imajo večkrat neenake luknjice. Ako je že v panju pei veliko gniio satovje, ni nobene druge pomoči, kakur sežgati cei panj. Vsakega čebelarja pozivljemo v njegovo lastno, kakor tudi skupno koriat Sebelsrstva, naj svoje Ijud3tvo strcgo opazuje in, ako dobi boloo zalego, naj se obrne za svet in pomoč do kakega izurjenega in iskuSenega čebelarja ali pa do čebelarskega društva.« Nesreče. Na Bregu pri Ptuju so nasli mrtvega Ivana Omulec od Sv. Trojice. Sidi se, da \s padel z voza ter se ubij. — V premogovniku v Škalah je ubilo dne 10. t. m. premogokopa Ferd Skornšek. Ponesrečeni je star 36 let. — Blizu postaje B r e S žice so našli dne 17. t mes. zjutraj kovača Franca Hlastan iz Senove težko poškodovanega. Ko so ga pripeljali v brežiško bolnišnieo, je umrl. Bržkone je padel z vlaka. Hmeljska letina v Savinski dolini letos dobro kaže m cene hmelju so pra? visoke. Cena za kilogram je že nad 4 krone in 8e utegne 8e zvidati. Iz Zdol pri Brežicah. Dva politična shoda smo imeli že v naSi Pieterski občini, o katerih pa »Slovenski Gospodar« dozdaj' Se besedice ni omscil Pretečcno leto 1903 je zborovalo druStvo »Sava« v Zgoraji Po- \ hanci v gostilai naS ga župana gosp. Pajdaša; | a letos 7. avgusta na Zdoiah v gOBtiini g. l Šiba-ta. Na obeh shodih je bil navzoft naS deželai in državni poslenec g. J. Žičkar, kateri je naSe ljudstro temeljito podačil o razmerah, katere vladajo v štsjerskem de- { želnem m duaajskem drž&voem isboru. Tu smo Sa )e sp-znali, kakšae krivice moramo Siovenci sploh in posebej 8e mi kmeti trpeti, ker se nam kratijo naSe politične in narodne pravice. Samo ob sebi je umevno, da nam je go*pod poslaocc ob zadnjem zborovanju 7. avgusta ubsiraoje razlagal novo pcstavo zastran volitva v delelni zbor, ki sa bo vrsila dne 20. septembra t. 1. Tu sino spozDali veliko važaost te volitve ter obljubiii gospodu poslancu, da rsi pridemo na voliSče. Rcdcljubi naj bi take shode prirediii prihodaje nedelja pred vo itvijo v vsaki župaiji, da če mcgoče v vsaki večji vasi, ter vnemali naSe Ijudstvo, da se dae 20. septembra vsakdo vdeleži volitve, ki je pokiican k temu. Rodoljubi naj te doi, ko bodo volitveni zapisaiki razpoloženi v obSinski pisarni, pridno pregledujejo, aii nž morda kdo izmed caSih izpuščea ali kak casprotnik po krivem vpisan. Te volitve bodo pokazale. katera cbčina je najbolje prcbujena ali pa — zaspana. Na iraeaovanih dveh shodih »Save« ao naatopili 8e drugi govorniki, ki so svojega poslanea povpraševali o tej ali oni važni gospodarski zadavi. Iz Dola pri Hrastniku. V ponedeljek, dae 1. avg. |e bii tukaj semenj. Živine je bilo precej, toda kupčija slaba, ker je cena živini aeaadoma nizko padla. — Istega popoldae je bilo bolj otožao vromo. Treskalo je in tudi dež je šei nekcliko. TrešSilo ie tukaj v kozolec vdove Ane DrnovSek po domače Jurievke. Pogorel je do tal. risode p mnogo, kajti vsi pndelki, ki so bili spravljeni, so vnieeai. Reva ni bila zavarovana. — Dne 6. t. m. zvečer okrog eaajste ure »e je čuio z zvonika podružaice sv. Jurija biti plat zvoua Gorelo je v okolics. Pcgorelec je Matevž Uribšek, bivSi posestaik, a sedaj rudokop na Veatfalskem. Zgorel je živinski in svinjski hlev. Ljudje, ki so prihiteli na liee nesreč*, so delali, kar se je dalo, da se ni ogenj raz3iril na bližaja poslopja. Gospodarsko pcslopje je na tsainem. Posestvo je oskrboval stari bivSi gospodar Mihael HribSek ter redil em kravo, enega volička, 10 svinj, 3 koze in 7 ovac, kar pa mu je sedaj vse zgorelo, ker nihče ci ogBja pravočasno zapazil. Na kak način je cgenj nastal, ni znano. Šsode je veliko, posebno ker niso bila gospodarska poslopja zavarovana. Vaje tretjega vojnega zbora. Ta zbor ima sedaj vojaške vaje v flodaeih okrajih: Brigadne vaje imata: 11. m 12. pehotaa brigada od 10 do 22. avgusta pri Koflahu in šmohorju; 55. in 56. pehotna brigada od 19. do 28. avgusta na planjavi okclo Kcmna. Vaje pebotnib divizij: 6. pehotaa divizija od 29. avgusta do 8. septembra pri Beljaku, Feldkircben, Moosburgu; 28. pehotna divizija od 20. avgusta do 10. septemhra na planoti okolo Komna, potem Zagradu, Kormiau, Vrhpolje, Gorica; svobodne vaje bo imela: 6. peh. divizija z 22. divizijo deželoe brambe dne 9. in 10. septembra pri Celovcu. Cerkven« stv&ffi. Dahovne vaje sa vrSe ta teden v Mariboru. Vodi jih jez. o. Ernest Grossheimaaa. Udeležencev je 99 Spremembe pri lazaristih. Č. gosp Alojz!) Pcgurelec pride iz Celja v Manbor, 6. g. Vinko Krivec iz Maribora v Celje. 25 letnico mašništva j« obhajfll č. g. M Čimko, župnik v Sevnici. Še mncgolet;! Dvestoletnica obstanka romarske cerkve v Rnšab se bo letos obhajala prav slovesno ruško sofcoto in nedeljo, t. j. 10. in 11. 8eptembra. V osmini se bo romarjem vedno lahko v cerkvi postreglo. Natančaeji spored naznadimo prihodnjič. Sv. Peter pri Mariboru. V zavcdu tukajsojih Scl kih sester se je vršila dne 11. avgusta ob 4 uri popoldne jubilejaa slavnost v Cast brezmadežnega spečetja Device Marije. Prav spretno so gojenke v patih živih podobab pred^tsvljale glavne misli Marijicega slavospeva »Zdrava morska zvezda«, vmeK je pa meSan zbor pel razne ppsmice po Hallerju in L SfyJ>erju. Prav ganljiva je bila ludi otroSka igra »Marijini otroci« v petih dejanjih, ki je izrekla za podlago resnično dogodbo, katera se je vrSila v 14. stoletju na obalih Jadraaskega morja. Sicer  8kromna slovesnost je pcdala navzoŁim ve-  liko duSev?%ega užitka in kaj prijetno se je  :llSala leps slovenSčina iz aedolžaih otroških  vrst. — Od 3 do 8. septembra se bo vršila cerkvena jubilejska slovesnost v tukajscji  romarski cerkvi Matere božje na Gori. Pc- božnost bcdo vodili očetje lazaristi. Vse dai bodo prihajale procesije od raznih straai. Velika romarska pobožnost se vrši od 3. do 8. septembra t. 1. v preaovljeai romarski cerkvi Matere Božje na Goii pri sv. Petru aiže Maribora. Vodili jo bodo 6č. gg. Iazaristi iz Celja. Vsiak dan bcde več jridig. ki se bodo vrstile tako, da se jih labko vdeležijo tudi romarji, ki vsako leto ravoo ob tem času pribajajo iz najdaljnib župnij Sloveaskih goric in Dravskega polja. Vue prceesije, ki bodo prisle v tem času na Gcro in se aapovedale podpi ianemu župniku, čeravno pridejo aame brez dubovnika, se bodo slovesno 3prejemale. Napovedaae so: proeesija iz Sv. Marjete, St. Ruperta in S?. Barbare ter mladeniska zvaza iz Jareuins. V :e čaatilce aaše Matere Gorske vabi k tej romarski pobožnosti in prosi potreboega cbvtat?)a Matej Širakl, župaik pri Sr. Petru niie Maribora. Umrl je dne 14 avgusta ob 4. uri popoldoe č. g. Val. T a m 8 e. župnik na Prih ;vi pri KoBjieah, v starosti 65 let. Narodil se je 1. 1839. pri Sv. Miklavžu pn Slov. Gradeu, v maSaika je bil posvečen I. 1872. Kapelanoval je na ve^ težavaib župnijah, potem \e bii župnik na Keblju n& Pohorju, zadnjib 14 let pa na prijasni Pribovi. Njegov pogreb v torek, dne 16. t. mes. |e bil prav veličastea Govoril mu je v siovo vnleč. g. Fr. Hrsstel, dekan konjiški, maSeval pa preč. g. Aatca Hsjšek, kanonik in dekaa bistriski in tudi vodil pcgreb v spremstvu Se 21 gg. dubovnnb tovariSjv in skoraj ne&teie maožice Jjudstva. CeJje. Pouk aa tukajšni orgljarski šoli se prične dne 15. sept. t. 1. kakor po navadi. V šesti tečaj se bo sprejelo samo 7 na novo oglašenih gojencer, a ostali pridejo na vrsto drugo leto. Dekliški Marijin shod pri Sv. Troiici v Slov gop. To je bil dan, ki nam ga je dal Gospod, ki ga nam je izprosila Marija Brezmadežna! Tako se je glasila soglasna sodba vseh udeležnic trojiškega dekliškega Marijinega shoda. Da, zares, to je bil aad vse veličasten zbor deklet. Se nam je v živem spominu nepozabni lanski mladeniški sbod, ki je zbral vse mladeniče celih Slov. goric. Letošnji dekliški shod ne zaostaja za njim. Prihitelo je v nedeljo, dae 21. avg. gotovo 2000 slovenskih deklet v Jeruzalem Slovea. goric k Sv. Trojiei, počastit Brezmadežno ob njenem jubileju, med njimi do 500 belo oblečenih deklet z venčki. Mogočno in ljubeznivo so doneli trojiški zvoaovi v pozdrav prihajajočim dekliškim procesijam. Došle so od Sv. Lenarta s č. g. kaplanom Janžekovičem, od Sv. Eoperta 8 č. g. župnikom Pajtlerjem, od Sf. Jurija v Slov. gor. s č. g. župnikom Šijaacem, od Marije Snežne s č. g. župnikom Lahom, od Sv. Benedikta s č. g. kapelanom Gomilšekorrj, od Negove s č. g. K. Vitmajerjem, od Sv. Antona s č. g. kapl. Škamlecem, le župnija Sv. Ana in Sv. Bolfenk sta naredila izjemo, od tam ni bilo procesij, pač pa je došlo posamezno nekaj deklic. Izven leaarške dekanije so prišle v proeesijah dedekleta od Sv. Petra pri Eadgoni in od Sv. Barbare pri Vurberku. Nekaj deklic je došlo od Kapele, Sf. Andraža. od Sv. Urbana in od Sv. Petra in Pavla v Ptuju. Ogrske Slovenke so bile v lepem številu zastopane iz Tišine in Cankove, od Sv. Jelene in Sv. Sebastijana. Poleg duhovnikov so bili navzoči tudi trije bogoslovci. Ganljivo je bilo gledati prihajajoče belo-pisane procesije z dekliškimi križi ia zastavami. Prisrčno lepo so jih sprejele trojiške dekliške družbe pri slavoloku s križem in zastavo. — Ob 10. uri je imel vlč. o. Nikolaj Meznarič, gvardijan in župnik trojiški, slavnostao pridigo. Govoril je z mla- deniško navdušenostjo o verski resniei Marije bi-ezmadežnega spočetja in kako bi naj dokleta posaemale Brezmadežno v aje živi veri, v nedolžaem življenju ia iskreni pobožaosti. Slovesno av. mašo je daroval z azistenco č. o. Bernard Jamar, med sv. mašo se je udeležilo res častno število deklet skupnega sv. obhajila. Konec »ledi. tHruštvena poročlla* Bralno in pevsko društvo ,Maribor* priredi dne 4 septembra t. 1. v »Narodnem domu« veselieo, za katero se že sedaj pridno pripravlja. Kar to druStvo, katero obstoji deset let, po dalj8em času zopet eakrat javno aastopi, je upati, da bcde udeležba jako velika. Na; terej^ihče ne zamudi, se veselice pdeležiti, ker bo vspored jako zanimi^. St. Jnrjj ob jnž. žel. Poprizadecanja nekaterih domačih fantov ustanovilo se je tukai pivo tambuiaško društvo z ijaenom »Rlaik«. Svoj prvi občni zbor skliSe se na dsa 4. septembra t 1 pri g. Aiojsiju Nendl. Vabi se vse naSe narcdue prijateije, da naa obiščejo v najvefi era stevilu in da pristopijo kot izvrSujoči aii pcdporni či&ni. Sv. Jnrij ob Sčavmici. Na primieiji 6. g. Jcžefi K r a j d c r se je dne 17. avg. za marib rško dijaško kuhiajo nahtalo 60 K. Pobnemanja vredaa darežljivost! Med darovalci pa tnoramo 8 posebno hvalo omeuiti kuieiieo Alojzijo Slaca iz Brezja. ki je sama dala deset kron. Čast ji in primerna zahvala, kakor tudi vsem onim, k» so k tej lepi vsoti kaj pripctaogli! Bog piati! Kmetijsko bralno drnštvo v Gornji Radgoni obhaja letas, dne 11. septembra desetletBieo svojega borbe polaega obstanka. V trajni spomin na ts dcgodek ?a da se slovesa >sf: tega dae poviša, je Sikleatl odbor, oskrbeti za druitvo zastavo m jo dati omenjenega dae blagaslcviti. Ker pa društvu ne dostsja za to potrpbah priporaočkov, prosi pcdpisani cdbor tudi v^e zoaae prijatelje in dobrotaike elov. narcda, da nam s kakim darcra pripomorejo spraviti si zastavo, pod katero se bodo zbralr ob raznih prilikah zavedni S'.oveaci in Sioveake na8ega obmejnega kraja. Zshvaljujo s« varo že naprej: Odbor »Kmetipkega bralaega društva« v Gornji Radgoni, dm 20 avg 1904 — Za odbor: Jos. Lončanč m. p. t. č. podpredsednik, Fr. Horvat m. p. t. č. tajaik. V Arjivasi je dobila prostovoljns požarna bramba ravnokar novo brizgalno, katera se bode dae 4 aeptembra t. 1. slovesno blagosloTila. Natanfien daevai red se bo v kratktm Daza&nil. Bratska druSt'.'a se že daaes na to slavnost opozariajo in vabijo k obilni \deležbi. Zatorej na ve3eio svidenje dae 4. septembra v Arjivasi.' Iz Wotovelj, Mmii je zopet za Gotovlje veaei »a vetepomenJjiv daa, katerega hočeui tukaj kolikor mtgj;« kratko opns«ti. TuksjSaa prostovoljaa požaraa bramba si je v kratkem času svojega obsuoka z lagtao požrtvovalnostjo in t.udora, s pomocjo dobrotnikov, podporo deželaega odbora in pripomočjo domaf5e hranilaice m po&ojiinice, aabavila B»ipotrebnej*o opravo ?q gasiino orodje. Najvažaeja, aova, izrrstna brizgalna se je v aedeljo, dae 14 avgusta t. 1 blagoslovila. Na povabilo dcmačs pcžarne branibe prihitela so bratska draStva k tej slavnosti od blizu in daleč. Kirporativno so se vdeležile slavaosti požaroe brambe iz Žalca. S?. Petra v Sav. dolini, Kaple, Laikove rafii, OjstrSke vasi, Gomilskega, Pake ia Arjevasi. Zastopana je bila po odposlancih »Zveza s!ov. požarnih bramb« in požaraa bramba Graj^ka vas. Pri sprejemu ob državai cesti je vd;ležence srčno przdravil naeelaik domafie požarae brambe g. Andr. Aotlcga, ki je obenem tudi gotoveliski župan. Vria gotoveljska dekleta so ckinčala prai slovenskim junakom z dišečimi Sopki. Med gromenjem topičev, pritrka- vanjem zvoaov in z godbo na čslu in pod poveljstvom podnačelnika ialske poiarne brambe g. Franceta Voh, odkorakala je cela četa, broječa nad 200 moi v druStveni opravi aa slavnosten prostor sredi vasi pod lipo v Gotovlje, kjer je čakalo ze na Btotine občinstva od blizo in daleč. Po razvrstitvi poiarnih bramb blagoslovil je domaSi gospod župnik Jak. Zupanič z venci in cvetlicami okraSeno novo brizgalao. Po blagoslovu pa j6 krasno in aavduSeno govorii o nameau in pomenu požarnih bramb. Iz srca izrečeae besede so naSle odmev v srcih poslaSalcev in navduSenja ter veselja je bilo rosno marsikatero oko. Za njim je Se ravno tako z vcemo govoril odposlanec »Zaveze« gosp. Ivan Kač in spomiajal na sioveaao zaobljubo, katero je oddala domafia požarna bramba pri blagoslovljeai brizgalai v roke gospodu naSelniku. Slednjit se je vsa slavnost razvila v sploSno Ijudsko veselioo. Odmevali 80 poskočni, veseli glasovi godbe in milih pesmi. Srečolov in Saljiva poSta dala je zopet drugim zabsvo. Tako je vse prehitro minil krasni dan sreče in veselja. Po kratkem bratskem sestaaku nastopila je zopet nra ločitve. Ostali smo zopet sami in plapolajoče zastave spomiajale so nas krasnib uric sknpnega veselja. — Tone Gotoveljski. Sv. Barbara y Haloiah. »Odpri sre^, odpri roke", otiraj bratovske solze", sirotam olajauj gorjč« (S. Gregorčič), to je geslo naSega »Podpornega društva ljudske Sole«, katero je bilo stoprav začetkom tega leta ustanovljeno. Ta mladifi med druStvi je v nedeljo, dae 14. t. m. v prvič javno nastopil. Uprizorilo je Solsko veselico, kakorSne še ni bilo nikoli v tem kraju. Udeležba je bila res mnogobrojaa. Poleg domačinov je bilo videti med gosti mnogo Ptajčanov, Marjetinčanov ia Leskovčanov; prisli so tudi prijatelji Sole iz Polensaka, Sv. Vida, Zavrča in celo iz daljaega Sv. Tomaža pri Ormoža. Da 86 je veselica tako izvretno obnesla, se imamo zahvaliti v prvi vrsti visokorodai gospej baronici Adalberti Kiibeck, katera je blagovolila druStvu pokloniti 135 prelepih dobitkov, in pa gospodična Blasova, ki je z veliko vnemo razpečavala s pomočjo svojega brata Emila karte ter nabirala dobitke in prispevke za tombolo. Hvala gre aadalje vsemu domačema učiteljstvu, izmed katerega sta imela posebno mnogo truda s pripravliaajem za veselico gg. Šeroaa in Kotzmuth. Ne smemo 8e pozabiti obrtnikov: Korenjak, Reicher, Zorko in Ceh, ki 80 tudi karte razprodajali, ter gospodičen: Toplak, Kccmut in Koreajak, ki so na dan veselice z gospodično Blasovo prcdajale fiopke, sladčice in konfeti. DruStvo je imelo tudi Iep gmoten uspeh, kajti veselica je vrgla lep znesek: čistib 300 kron. — S pofietkom novega Solskegs leta vstopi nainadarjenejii ufienec tukajšnje 3ole s pomočjo druStva v gimnazijo, in pribodnjo zimo se otvori Solarska kuhinja. Znabiti se bode potem tudi domače kmetsko ljadstvo, izmed katerega Steje sedaj draStvo celih 8est ndov, bolj ugrelo za dobrodebio podjetje ter ne bode več besedičilo, da viničarski otroci aiso podpore potrebni. DruStvo 86 bode oziralo edino le na gmotno stanje dotičaih stariiev. Očividno je tedaj, da lahko vsak s pristopom k druStvu z dvema kronama svojemu bližnjema in tudi sebi pomaga. Ciril-Metodova slavnost v Laškem. V nedeljo, dne 21. t. mes. je naše bralno društvo zopet priredilo za laške razmere pomembno slavnost. Zbralo je pod svojim okri]jem V86 sloje laškega prebiva]stya. Veselo znamenje je poeebno to, da so začele zahajati k slovenskim zabavam in slarnostim oaebe in rodbine, ki so se dosedaj ogibale slovenske družbe iz strahn pred nemškim terorizmom. Bilo je prav veliko število trških rodbin. Da se je trlo kmečkega ljudstya obilno število, je umevno samo ob sebi. A prišli so tndi gostje iz Celja, Zidanega mosta, Hrastnika, Trbovelj, Loke itd. Vee te okolščine se morajo povdarjati tembolj, 6e se pomisli, kako se je o birmi delalo na vse pretege ia rabilo Tse pripomočke, da bi se rzel trgu slovenski značaj. Znani so, pravimo, laški birmski dogodki celemu svetu, zakaj rse, kar se m o r a klanjati nemškutarskemu nasilstvu, je bilo v njegovi službi. Lagali so v vseh nemških listih, eelo izven Avstrije, označili so Slovenee, posebno naše mladeniče kot roparsko druhal, pred katero nisi varen življenja. To vse radi tega, ker so branili slorensko zastavo, sicer mirno, a pogumno. Ves sodnijski aparat je še sedaj na delu. Pa čudno! Vse dosedanje 8odnijske obravaave so pokazale ia razkriakale trško nemčurstvo v pravi luči. Klaverno in sramotao so presedeli po ječah ravno tisti elementi, ki so aastopili kot tožitelji proti slovenskim mladeničem. Ves satanski načrt se je popolnoma ponesrečil. In to jib jezi, reže in peče, ta propad, ta sramota. Drugi Tzrok je ta, da niso sedaj več tako aapolnjene prodajalae in krčme. rKaj bo", vzdihujejo že sedaj, nče se bo to nadaljevalo?" Ljudatvo začenja spozaavati volkore v ov5ji obleki, začenja se zavedati gesla: svoji k svojim! V duhu že vidijo pred seboj svoj bankerot, svoj propad tisti trgoTci, krčmarji in usnjarji, ki radi sprejemajo slovenski deaar, a 80 nečnreno pregaajali našo zastavo. Preganjali, pravimo. Sedaj so že izgubili svoj pogum. 0 priliki otvoritve delmškega vrta je nemoteno vihrala raz visoko stavbo slovenska trobojnic* in zadnjič pri slaynosti pri prosti zabavi na vrtu jib tudi ni yeč bodla v oči slovenska zastava. A slavnost sama jih je morala neznosno vaaemirjati, zakaj skoro vse, kar ni našega duba, se je odpeljalo na — izprebod! ? Kako pa smo se mi Slovenci razve8eljeyali ? Eako srao slavili apostola Slovanov, sy. Cirila in Metoda? Bila je prijetna, pa tudi koristna slayno8t. Po pozdravni pesmi, katero je domaCi pevski zbor, kakor vse druge točke, prednašal s točao izvežbaaostjo, je društveai predsednik g. Bosina aavedel pomembne in upravičene vzroke, zakaj mi Slovenci kakor Slovani sploh proslayljamo sv. Cirila in Metoda. Igri nSv. Neža" in nNe ydajmo se!" ste znani. V prvi igri je vsaka igralka požrtvovalno izrršila svojo nalogo. Z resnostjo se mora meajavati veselost. Igra «Ne vdajmo se!" je kratkočasnica v pravem pomenu besede. Igralci, posebno ajihove nuniforme" so obranile občinstvo vedno y najveselejši zabavi. Sklepčna pesem BNe vdajmo se !u je bil pravi mogočni akord, ki je vtisnil znak celi igri. Da bi se to tudi zgodilo zunaj t življenjn, kar smo gledali na odru, potem bi rjsarsikatera sloveaska občina bila kmalu rešena kakega nemškutarskega tajnika ia marsikateri župan omahljivec bi postal krepak, jeklen značaj. Sklepčno se je gosp. Elsbacher kot predsednik podružnice av. Cirila in Metoda zahvali) za tako mnogoštevilen obisk in izrazil svoje veselje, da se prirejajo take vesele slavnosti. To je pravi način, da se budi ljudstvo, da se drami iz mlačnosti in vodi k aarodni zavediiosti. Rešilna pot za blagor naroda pa je in naj bo dejansko proBlavlje sv. Girila in Metoda. Tako se je vršila naša Ciril-Metodova slav.uost. DruštvBna naznanila. Ii Govnje Radgvne. Opozarjamo vsa narodna druJtva v okolici na slavnost desetletnice in blagoslovUenja zastave, ki se bw vršiia dne 11. aeptembra t. 1. Prosimo, da draga dra štva ta dan ne prirejajo svojih slavnosti, ampak ne poli soštevilno adeležijo de3etletnice t Gonyi Radgoni ter to kmaln naznanijo odbora, zlasti ako nameravajo priti z zasta?ami. Odbor. I* Laporja. Laporaki fsntje in dekleta vabijo najpriarčneje na veselic o, katero prirede v nedeljo, dnc 28. t. vi. 8 petfem, godl x>, deklamacijami, Saljivo požto, bojem. a konftt^em itd. ter z gled. predBtavama: BDr. Vseznal in irjegov Bhigt, Stipko Tiiek" in nV»Ski skoprih". Veselica se vrii pri vsakem vremeua: pri lepern y Ašiievem gozda, pri slabem na travnikn v pofcriti ntici. Vgtopuina: 80 vin. K obilni udeležbi vabi n\j»idno odbor. Podčetrtek. Drie 4, sept. t. 1. vrši se v našem fc-'go y gostibji g. M. Jag* ob pol 6. uri zve&er velika Teselica s petjem, ti inburanjem in gledaliSko igro: »Pra.vica se je irimzjda". Blitaji in daljni gostje srino poT.»b\jeni. Bralno drnštro pri Sv. Andražn t Sloven. gor. prircdi v nedeljo, dne 28. t. mes. po veternicah na vrtu g. Bola veselico s petjem in gledališko igro BDva gospoda pa jeden sluga1", ter e tem nljudno vabi yse gosede in prijatelje društva. — Odbor. Bralno društvo v Pišeoah priredi v nedeljo, dne 28. avgosta t. 1. gledališko predstavo ^Larška pastarica", igra v 5 dejanjih. Po tej igri sl«di drnga predstava: nPravica se je izkazala". Šaljiva igra v dveh dejanjih. Med 1. in 2. igro petje. Zaietek točnp ob 4. uri. Drage sosede in domače žnpljane v»bi prijazno k obilni ndeležbi odbor. Emet. bralno draštvo v Krčevini pri Ptnja priredi dne 28. avgusta t. 1. y gostilni g. I. Vrabl v Orešji popoldne ob 4. uri svoj redni letni občni zbor kakor sledi: 1. Pozdrav pr«dsednika, 2. poroiilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, 3. volitev novega odbora. Po občnem zbora sledi prosta zabava s petjem, t*mbur»njem in gledaligko predstavo. K mnogobrojni udeležbi vabi nljudno oubor. Za druibo sv. Cirila In Metoda so od 16. julrja do 15. avg. 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in druStva: Podružnica za Slov. Gradec in okolico 48 E 65 vin., (med temi dar g. I. Lenarta v Šmartinu), žeuska podrnžnica v Celju 800 K; druStva: Kmet. bralno društvo v Bočni 4 K, g. I. Jebačin prispevek od prodaje Ciril-Metodove kave 200 K, Janko Časl t Špitaliču zbirko 2 K 60 v, Vaso PetriiiS prispevek od Ciril-Metodovbga, mila 17 K, topličarji darovali na dan skupš&ine v Zalca in sicer: g. Hočevar 4 K, Bayr 2 K, Simonovi6 2 K, Praunseis 2 K, gdč. Katica Sterk 1 K, gg. Pfeifer 10 K, J. N. Resman 10 K, Schmitt 6 K. Rotner 5 K, Zamuda 5 K, Podboj 4 K, Petek 3 K, župan Sitar 8 K, dr. Weibl 3 K, Šterk 2 K, dr. Kopriva 2 K, Lenassi 2 K, Sitar 2 K, Natlačen 2 E, Matko 2 E, sknpaj 71 E, gospica Lgudmila Eoblek iz Litije skapilo pri glavni skupščini prodanih druStvenih znakov 224 E, Fran Zacheil v Ljutomera zblrko 5 E, Anton Eociper v St. Lovrencn 75 v, vodstvo šol« na Mnti 21 E 90 v.