Si. 14.
V Trsio, v sredo 17. februvarja 1886.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
*4taMM ta Mil
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako srede in takett o poludne. Gena zi vse leto je <> trld., za polu leta 3 gld.. za četrt lata 4 gld. »O kr. — Posamezne številne *e dobivajo uri i»pravniitvu in v trafikan v Trst« p<> & ur., v Girlol in v Ajdovščini »o • kr. — A'aro -mne. reklamnim« m ini»>*r»r.e pr«iemaOpravilŠtvo, vla Torraat«, »Ncva tiskarn*
Vti dovtii m pošiljajo Uredalitva »vla Terreate« »Nuova Tipografia;« vsak mar*biti frankiran. Rokoptal tv-e/ posebne vroduostl se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraftuuljo po pogodbi - prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi ftrkami ae pladnje za vsako besedo 2 kr
Po deželnih zborih.
lil
Poreški listič »L'Istrin« je napisal samo jeden članek, majhen, o zborovanju isterskega zbora leta 1885. in sicer v br. 16. decembra. Rekel je, da je zborovanje bilo jako kratko, deželni zb M-i nomajo velike imenitno-sti in da so njih delovanje omejuje na obračun in proračun. Vse da je osredotočeno v poročilih i ti »poročevalcih, ako so člani dotičnih odborov edini. Pri zadnjem zasedanju je večina pokazala, da je edina. Nesoglasje da so provzrokovali tudi sedaj Štiri zastopniki, pripadajoči upravnej, a ne zemljepisne] Istri, to je onih, koji prihajajo z one strane Učke in sicer s tem, da so govorili slovanski, v jeziku, katerega nobeden ne umoje. Storili so to za to, ker mrzijo Italijane iz vsega srca. Oni, ti štiri zastopniki, da računijo, da njih govore razume njihovi sonarodnjaki, globljeni od Italijanov, in Slovani drugih dežel ter bodo tako pohvaljeni od onih, kateri so na čelu slovenskega gibanja. Njih račun, da bi ne bil slab, ko bi Slo za kakovo drugo pokrajino različno od naše, koja je, kakor je bila in bodo vselej talijanska, pa naj rečejo, kar hočejo gg. Laginja, Spinčid,
niso zadovoljni s tem, kar on dela, ker je na zator Slovanov.
Govore slovanski, a tega jezika
ne umeje nobeden, mej tem ko se znn, da je Slovanov v Istri do 200.000. Govore, da jih umejo njih sonarodnjaki, se ve da v Istri, tedaj jih vendar umejo sonarodnjaki tlačeni od Italijanov, tedaj je res, da jih tlačijo. Govore, da jih slifiijo Slovani drugih dežel; pa tudi Njih veličanstvo cesar in kralj, kateri o tem tlačenju nič ne ve.
Dobro bi govorili, pripoznava sama L1 Istria, ko bi dežela isterska bila saj koliko toliko slovanska, ali Istra je bila, jo in bode vselej italijanska dežela, pa naj govore Štiri zastopniki hrvaški, slovanski ali turški.
Ta izrek zadoščuje, da označi gospodo v Poreču, dra. Amorosa, deželni odbor, večino deželnega odbora in vse one, koji Ž njimi drže. V Istri tedaj, naj si dobro zapomnijo naši sodeželani in sonarodnjaki, ker oblastnijam nam ni koristi kaj govoriti, v Istri deželne oblastnije delajo tako, kakor da bi bile v Lombardiji, v Toskani v marsikojej deželi talijanske, tako, kakor da bi ne bilo v njej drugih ljudi, razen Italijanov.
In če pomislimo, da imajo te de-
Zaml.č, Jenko in »Naša Sloga« ž ?e,ue	.veliko	. da
njimi zvezana. Naj govore po svojej dragoj volji hrvatski, slovenski in tudi turški.
Mi znatno tudi, da deželni zbori nomajo one imenitnosti, kojo so imeli, dokler se ni obveljal centralistični, vladajoči sistem. Vendar imajo zbori Se ziniraj prilično imenitnosti, kar nam najbolje kažejo zbori kranjski, češki, gališki in drugi, koji niso končali zborovanja v 13 dnevih, v 7 sodnicah, kakor isterski, ampak so zasedali nad 2 meseca in vselej imeli kaj koristnega za dotične dežele razpravljati. Oni niso razpravljali samo proračuna in obračuna, temuč tudi veliko drugih zadev, smerajočih na zbolšanje stanja svojih deželanov. V Istri kakor da bi bilo vse dobro, kakor da ni za potrebo ničesa razpravljati. In ono, kar se je storilo, odvisno je, kakor pravi poreški listič o sporočilih
brez sveta ž njimi malo kaj stori, potem je razvidno, kako mora slabo iti Slovanom, kojih niti nepripoznavajo, koji so za nje, kakor Turki.
Ali ni uže iz tega razvidno, kako je opravičeno postopanjo štirih slovanskih zastopnikov, kojih mrzijo nepravedna dela italijanskih kolovodij, kako je za potrebo ugovarjati, prigovarjati, zagovorjati, govoriti v prid slovanskega ljudstva, koje je v Istri in ostane in hoče imeti svoje pravice, naj se postavi Dr. Atnoroso tudi na glavo.
Položaj na Balkanu.
(Dalje).
Vzgled Rumelijcev je navdušil k uporu proti Turku tudi druge balkanske narode, v sponah z i<injegu z lihujoč<». Ako bi balkanski narodi, v prvej uoetni, zdru-
rež ter
in spori čevulcih, a sporočevalci —	^Bi.1111 "V"' • u
• i !	j ivi	u ' ll,rkai pre ino toliko svojih voiakov v
priuajemo mi — od deželnega odbora, 'E ropo prepeljal, napadli, ter bi k tej
a deželni odbor od dra. Am .»rosa. I zvezi balkanskih narodov tudi ostala Evropa
Tedaj, kar hoče dr. Atnoroso, to napravi deželni zbor, preko njegove volje se ne gre. Na ta način pa bi res nepotrebovali zbora. Naj bi dr. Atnoroso delal, kar se njemu zdi: brez zborovanja, brez zborskih odborov, brez deželnega odbora padla bi Istra kakor zrelo jabelko v krilo: bi a-žene zemlje. Bili bi brozpotrebni tudi deželni odborniki, vzelo bi se bolj po ceni v službo še nekoliko uradnikov.
Pa zbor postava zahteva.
Večina odobruje, kar hoče deželni odbor, odnosno Dr. Amoroso, samo štiri zastopniki nedajo miru ni zboru, ni odboru in dru. Amoroso,
* pripomogla in nekoliko podpirala mala drža ve — sedaj bi turški sultan na svojem sedežu v Carigradu n« sedel več.
Ali to so preprearzne naše misli, koje pa ne nahajajo proBtora v raznih evropskih kabinetih, ki so, kakor je videti, v vse drugo zamišljeni, nego da bi plesnjeno turško moć iz Evrope iztrebili. Prava Bpona, ki tesno veže roke evropskim velev|astim, to je berolinska pogodba, po katerej se enakotežje v Evropi ne sme rušiti in ostati mora mir; — val prepiri in upori naj se raj>i mirnim potem poravnajo, radi česa to enakotežje tu li bržkone tako, kakoršno je sedaj, Se ostane in bo z njim Turčija svoj" podložne 6» nekoliko časa drla.
Pe vzgledu Hmuel jcev so se toraj jeli gibati tudi Tesalel in prebivalci otoka Krete, hoteči se turškej oblasti upreti in bklenoti se z Grki.
Ljudstvo na Grškem je v prvej unemi tirjalo od svoje vlade, da se vojaki in mornarica oborože in za vojno pripravijo
t*r da ae pomore Tesaleetn in Kretejcem k osvobodi od turškega jarma.
• Iflt-ftbdul Hamid ni spal ter časa tratil v svojem haremu, ampak koj je začel misliti, kako bi po teh malih balkanskih »muhah«, ki so začele okolo njegovega rojiti, krcnol, ne da bi v Berolinu zbudil železnega kanclarja, trilasatega Bi-zmarka. Evropskega enakotežja on ni botel rušiti, kajti slabo bi mu tedaj hodilo ter bržkone bi se kesal, kajti tedaj bi morda vendar evropske države na noge Skočile ter mu pot prestrigle; — le braniti se je hotel in iz tega razloga j« poklical Iz Azije in od drugod — 200.000 Moslemc^v, ki naj njegovo opešano moč proti Balkancem branijo.
Vsi ti, 250,000 mož, stoje sedaj uže dolgo na mejah in napravljeni so koj v kali zadušiti proti sultanu vsakoršen upor, ki bi vstal v tej ali onej njemu podvr-ž«nej balkar skej deželi.
Kaj je pa z Grki? — Dokler ni Turčija bila še orožena, naredili bi Grki v sporazumenju z drugimi balkanskimi, Turčiji podvrženimi narodi, še kaj, ali sedaj je za nje kakor i za druge prekasno, kajti Grki napram Turkom bi toliko učinoli, kakor muha proti konju. Ako bi grška vlada privolila v vojno, kakor je to hotelo njeno ljudstvo, šla hi v lasten propad, ako tu ti bi grška mornaric i, broječa nad 00 dobrih vojnih ladij, na morju Turka ustrašila.
Na suhem bi Grki pri vsej svojej pri-rojenej premetenosti Turkom le podlegli.
Na Balkanu vidimo sedaj dva povsem si nasprotna elementa. Na enej strani ljudstva boreča se za svojo svobodo in narodnost ter želeča z Iružitv* z sorojaki, na drngej velikan«, ki v Evropi onemogel, brca z vso močjo, da bi ga iz nje ne spravili ter v ta namen kliče iz Azije nešte-vilne trume fanatičnih čestilcev polnme-seca, da se ubrani teh, svoje pravice išče-čih ljudstev ter jih še nadalje guli in zatira.
Grška pa se vedno oboružuje In pripravlja, tako da je vedno meniti, da se mej tema dvema sovražnikoma prej ali slej uname hud boj, boj v katerem bode Grška bržkone tepena, kajti proti preveli kej sili je zaman vsako napenjanje. Misliti je b'lo, da kralj Jurij vendar oči odpre ter spregleda, kaj se okolo njega počenja, da spozna, čeprav ga v bij kliče sveta dolžnost, rešiti svoje sorojake, ki pol žu-lečim turškim jarmom z lihujo, da vendar ni prav iti v žrjavieo Strašnega boja zanje ter tako samega sebe in svoje podložnike v pogubo telebiti; in čudno se človeku dozdeva, da se fcn pri vsera tem oborožuje in svoje čete na meje pošilja.
da je bilo misliti, — vsaj iz telegramov v časnikih — da se on boju ogiblje ter razoroži, ali on, kakor je videti, ostane pri svojej nakani ter mu noče iti v glavo, da se u ia željam druzih evropskih velevla-ti, ki nočejo, da se berolinska pogodba ruši.
Na čelo angleškega kabineta je priftel Gladstone, sedanja vlada angleška Grkom m nasprotna, ampak bolj nagnena, radi česa se menda Grki i nočejo razorožiti. Vest, da bi Gladstone zbornici predlagal, da se grški kralj imenuje guvernerjem na otoku Kreti, gotovo je izmišljena, kajti, po naših mislih, bi angleška vlada iskala najprej sebi ustreči, potem še le druuim. Ako bi do vstaje na otoku Kreti prišlo, bržkone Angleška z svojimi ladijami ta otok zapre.
Grška razmere so tedaj, kakor je iz vsega videti, prav zmedene in bati se je, da ne nastanejo na doljnem Balkanu še hudi dnevi, kojih posledek bode — uničenje Grške ali pa iztiranje '1'uikov iz Evrope. Sploh so pa sedanje razmere na Balkanu takšne, da jih ne more razmo-tati in iz njih posledkov razbrati nikak naj spretnejši politik.
Bode zopet voina? ali se te neznosne razmere mirnim potem poravnajo?—tega menda ne more nihče ruztnotati, dokler se vse ne poleže. Bolj verjetno pa je vendar zadnje,^kakor se je to tuiii zgodilo lansko leto v Španiji, kder so bili tudi duhovi hudo razbuijenl ter je svet pričakoval skoraj gotove vojne mej Španijo in Nemčijo.
(Konec prih.)
Deželni zbori.
Kranjski.
(XVII. seja dne 20. januarja 1886.)
(Konec).
O razdelitvi skupnih zemljišč in vrav-navanji gozdnih mej poroča Dr. Dolenec in predlaga, naj se deželni zbor ne spušč i v razpravo, ker vla-11 nI bilo mogoče o pravem času predložiti deželnemu zboru slovenskega teksta dotične postavp.
Baron Schwegel ugovarja in pravi, da je mnogo postav biio skienenih brez slovenskega teksta, kakor a. pr., zakon o zavarovanji trebiškega potoko.
G. deželni predsednik zavrača barona Schw^gelna, da naČ't postave o vravna-vanji Trebiškega potoka.ni vladen pr<* ilog.
Poslanec Detela omenja, da se post;«va zato ni pretresala, k°r ni bilo slovenskega teksta, ki je enako avtentičen kakor nemški.
Pri glasovanju se predlog barona Scn\ve-gelna zavrže in se sprejme nasvet ods kov.
Poslanec Kersnik poroča opovekšanji letnega doneska za stanovitno nastano-vanje vojakov v Ljubljani in v ime iu finančnega odseki predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
a)	Deželni odbor se poonlaščuje sklenoti v umislu deŽelnozborskeea sklepi iz XI. seje dne 3. oktobra 1882. z mestno občino Ljubljansko v slučaji zi tanja vojašnice p igodbo na podl igi najvišje pavšalne 3uhvencije letnih 4001) gl.;
b)	ko bi ne bilo moč pogoditi se tako, naj sa ravna deželni odbor po sklepih Iz XI. seje 3. oktobra 18S2. I t. b) in c). •
Poslanec Grasselli obžaluje, da se ni dovolila veča svota.
Gori omenjeni predlogi se potem sprejmo brez premerabe.
Poslanec Hren poroča o zakonu gle ie poroštva mesta Ljubljanskega za novo mestno hranilnico in v imenu upravnega odseka predlaga, naj slavni zbor pritr li zakonu :
Zakon
z dnć . . veljaven za vojvodino Kranjsko o poroštvu mestne občine Ljubljanske za mestno hranilnico, kteroje ustanoviti.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Mestni ohč ni Ljubljanski se dovoljuje, da prevzame splošno poroštvo in posebno garancijo za mestno hranilnico, katero je ustanoviti vsled sklepov občinskega sveta z dne 31. maja 1882, 11. nov. 18S3, 5. maja 1881 in 31. marcija lS8r>, s pridržkom, da vlada potrdi dotična pravila.
S 2. Mojemu ministru notranjih zadev je naročena zvršitev tega zakona.
2. Deželnemu odboru pa se naroča, da te i postavi zadobi Najvišje potrjenje. Poslanec Luckinan govori zoper z ikon. Poslanec Grasselli pa ga zagovarja, ki se pokonečnej besedi poročevalci Hrena sprejme.
(XVIII. seja, 21. januvarija). Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem pa se prične obravnava o mestnem občinskem redu in občinskem volilnem reiu za mesto Ljubljansko. V sploŠnji obravnavi oglasil se je prvi poslan«.c Dež-man in je vladi očital, de mora v si <bo ine priti, ako je pripomogla k osnovi postave, pri kteri je narodna stranka edino le na to gledala, da bi število svojih privržencev pomnožila. Konečno predlaga, naj se načrt občinskega reda še enkrat vrne upravnemu odseku, da ga po želji goftpoda Dežmana spremeni.
G. deželni predsednik zavrača Dežmana, in omenja, da seje vdeleževal razprav o novem mestem Statutu, ker je bilo lani v XIV. seji skleneno, naj se načrt izroči deželnemu odboru z naročilom, da ga v soglasju z deželno vlado pretresa in letos zboru predloži. On je iz spoštovanja do deželnega zbora njegovi želji ustregel in bi hil prej pričakoval priznanja za svojo postreiljivosl. nego pa grajo, kakoršno uiu je očital g. predgovornik. (Dobro, dobro!) Pa tudi ko ne bi bil zbor tega sklenol, sodeloval bi bil on, ker je pri tako važni postavi potrebno, da vlada svoje stališča pokaže.
EDINOST
Dr. VoSnjak odgovarja Dežmanu, da je pričakoval ugovorov z druge strani, pa ni pričakoval tako slabih razlogov, kakor jih je našteval Dežman. Dežela mora biti hvaležna, da ima predsednika, ki se tako marljivo udeležuje postavodajalstva in prej poie svoje mnenje, ne pa še le v zadnjem trenotku (dobro !). da potem vemo, se je li nadejati potrjenja postave ali ne.
Baron Sch^vg^l očita, da se za prebivalstvo Ljubljansko v deželnem zboru slabo skrbi. Njemu pritrjuje tudi Dežman, Grasselli pa krepko pobija nju trditve.
Govoril je za njim g. Mumik in omenjal ilopisa c. kr. vlade, s kterim je ponudila deželnemu odboru na roke iti pri sestavi me-tnega Statuta. Deželni o Ibor te ponudbe pač ni mogel odbiti. Tudi je govornik opravičeval ravnanje deželnega odbora in zavračal trditve nasprotnih govor nikov.
Konečno besedo imel je poročevalec dr. Papež, ki je nasprotnikom ugovarjal, da njih nujslabejM stališče je sklicevanje na avtonomijo. Potem se sklene splošna razprava in zavrže Dež m a nov predlog.
Politični pregled.
Notranje dežsle.
V	poslanskej ibornici se je 12. t. m. izvolil odsek za volitveno predrugačbo, potem odsek za socijalistično predlogo in dopolnile so volitve v razne odseke, nato se je začela razprava od gosposke zbornice zavrnene zakonske osnove za-stran podaljšanja piistojbinskih olajšav pri konvertiranju hipotekarnih tirjatev. Poročevalec proračunskega odseka je predlagal naj ?e sprejme predrugačba gosposke zbornice, po katerej se zakon podaljša do konca leta 1888, ne pa do 1. jul ja 1886. Poslanca Leon in Pattai sta govorila zoper ta predlog, Menger pa zanj in se jeslednjič sprejel z dostavkom poslanca Hevere, naj se vladi naroči, da izvršitev zakona tako zlajša, da se prošije pri davkovskib uredih morejo ustno podajati in da se postavi obrok za njih rešitev. Potem je grof Goronini utemeljeval svojpreilog glede predrugačbe nekaterih določeb državnega volilnega reda in opravilnika državnega zbora. Poslanca Jaques in Menger sta nanašala potrebo ustanovitve volilnega sodišča. Poslanec Hausner je pobijal razloge prejšnjih govornikov in rekel, da je predlog nevaren ustavnim pravicam. Tudi Kronawetter je govoril zoper predlog. Vladna piedloga, glede zidarja novega poštnega in brzojavnega poslopja v Trstu, izročila se je poslancu Fanderliku v poročilo.
Proračunski odsek je 13. t. m. brez promembe sprejel proračunski naslov« velike šole« i nekoliko paragrafov naslova »sredDje Šole«. Minister Gautsoh je nagla-Šal žalostno stanje suplentovin rekel, da se vrŠe razprave, da se n|ih stanje zboljša, napraviti se ima tudi zanje status in ozirati se na njihova službena leta; tudi se imajo pomnožiti stalne službe, kar bo prizadevalo nad sto tisoč" gl. več troškov.
Proračunski odsek je 15. t. m. brez promembe sprejel vse točke naslova prednje šole« in «šolske knjižnice«, odbil pa z vsemi proti enemu glasu predlog poslanca Lorenzoni, naj na gimnaziji v Tridentu odpravijo nemšk uaralnke, koje rekel min. Gautsesh, da so v Tridtntu tudi italijanski razredi i da nobeden ni prisiljen nemških razredov obiskavatl.Naopazko poslanca Zeit-bamerja, da so na Češkem taki fabrikanti ki svoje delavce silijo, da morajo otroke v nemške šole pošiljati, odgovoril je minister, da se bode vsakemu uasilstvu ustav ljal. —
Mirovna konferenca v Bukrešu je 15. sprejela drugi člen mirovne pogodbe.
V	dunajskem občinskem \astopu se je podal predlog, naj se r praznovanje štir-desetletnice vladanja našega cesarja (leta 1888) napravi državna obrtniška razstava ua Dunaji.
V nanje dežele.
0 vshodnjem prašanji imamo te le važniŠe vestij: Iz Petersburga se 11. t. m. v Polit. Corresp. poroča: Kolikor je znano iz političnih merodajnih krogov, zahtevala bo ruska vlada, da se v bolgarsko turškej pogodbi izpustiti vsaj dve točki, in sicer tista, ki govori o bolgarskej pomoči sultanu, ako bi nastala vojna, in ona, po katerej sme sultan brez dovoljenja vele-
vlasti bolgarskega kneza po petletnej dobi potrditi še za prihodnje za generalnega guvernerja vshodnje Rumelije. Rusija želi, da *e velevlasti neposrednje dogovore o rumeljskem prašanji.
Vshodnje prašanje. Iz Carigrada se poroča, da je turška vlada poslala velevlasti m okrožnico, v katerej se protivi ruskemu zahtevanju, glede predrugačbe dogovorjene pogodbe z bolgarskim knezom. — Mirovna konferenca v Bukrešu slabo uapreduje; uža pri dtugej to<ki v seji 14. t. ru.se je pokazalo nasprotje mej srbskim in turškim pooblaščencem glede določitve meje. Vsled nasprotovanja srbskega pooblaščenca i njegovih nekako prodrznih tirjatev se ni moglo Dič sklenoti in turški pooblaščenec se je brzojavno obrnol na turško vlado, da mu ona pošlje potrebne ukaze. To je slabo znamenje, a pričakovati ni bilo druzega, ker napuh srbske vlade ne požna še nobene meje, in prav ta napuh najbolj kaže srbsko politično in moralno bedo. Srbija bi se svetu veliko bolj prikupila, ako bi spoznala svojo krivico in velik svoj greh, da je, brez vzroka, zavratno napala svojega brata ter priznala, da je bila tepena, nego da se šopiri, kakor bi bila zmagonosna. To Srbiji ne obeča slavne prihodnjesti, naj bi tedaj Srbi ue sanjali o slavi cara Dušana, ker ga vredni niso i naj bi jih zuiodrila bridka osoda cara Lazara.
Papež skliče konsistorij še le meseca junija. Večina papeževih svetovalcev smatra, da koncesije, katere je dal Bismark v cerkvenem zakonu, uiso zadostne.
Italijanske poslanske zbornice opozicija hoče na vsak način mini-terstvo vreči. Ker pa ima premalo moči i se to tedaj ne more zgoditi po naravnem ustavnem potu, z-to dela vladi za hrbtom, ter zbira vse tiste, brez razločka stranke, ki so iz ka-koršnega koli vzroka z vlado, ali z enim ali drugim ministrom nezadovoljni, na svojo stran za ta namen pridobiti; to je tedaj prava zarota zoper ministerstvo; vladi je to dobro znano, in zato nema dosti strahu; ako se pa opoziciji posreči naskok na vlado, potem vlada poslansko zbornico razpusti in razpiše nove volitve.
V pruskej gosposktj zbornici je 15. t. m. vlada predložila nekatere predloge zastran katoliške cerkve, mej druzimi tele: v prihodnje ne bode več potreba znanstvene državne preskužnje za duhovnike; dopuščeni so gimnazijalni zavodi, enako tudi zavodi za študente na vseučiliščih v cerk venih seminarjih. Zavodi pa so podrejeni splošnim določbam o državnem nadzorstvu. Vrhovno cerkveno sodišče se odpravi in le zoper ruzodbe cerkvenih oblasti bo dopuščena pritožba na državo v primer-Ijajih, če te oblasti duhovnika prestavijo v nižjo službo, ali ga iz službe odstavijo. V javnem interesu pa pritoži)® na državo ni dopuščena. Na zadnjej stopinji razsoja državno ministerstvo in morajo njegove raasodbe izvrševati upravne oblasti.
Na Angleškem delavci še vedno budo razsajajo. V več mestih je bila zadnje dni prava rabuka. V Leicestru so 12. t. m. napali fabrike, pobili okna in polomili stroje; redarje so kamenall; gosposke so poslali po vojaško pomoč. 13. t. m seje množica vendar pomirila; gospodarji so delavcem nekoliko zahtevanj dovolili.
Sudanci se zopet počasi pomikajo proti severju. Emir Wad el Nugumi stoji z večjim vojaškim otdelkoro mej Berberom in Dongolo; vendar se zdaj Še ni bati napada. Iz Suakima pa dohajajo zelo vznemirjajoče vesti. Tamošnji rodovi se zelo pri pravljajo k vojni, zbrale so se uže velike čete in mnogo orožja in streliva se pošilja v Suakim.
DOPISI.
Trsi 16. f'bruvarjs. (Izv. dnpis). stava. Dunte vetri. Bum bum, hotel na vrhu. Punslavisti. Tržaški r elite lji Avstrije. Lojzek v tramivju itd.) Zastavo torej užeim.mo, pričakujemo še vetra tukuj na jadranskih obahb. ali razumite, vetra in ne kraške burje, katere je letoB še preveč v Trstu. Da je »Soča« dobro podučena o tem, ni dvomiti; ali bojimo se, da Tr■£■ iški Slovenci zbolimo, predno pripiše zdravi veter iz SoČine ravnine, kajti Slovenci smo, žalibože, jagnje, katero grehe drugih odjemlj«-, In zato smo tudi mi ubogi Slovenci krivi, d • je pri mestnih volitvah propali takozvana pa trijotična stranka. Kako lepo ima pač naša
tržaška gospoda, ona ima svojega »der Bien rauss«, ki ja odgovoren za vse nje grehe, in ako kak tak gospodič kde spodleti, precej zakliČe: »gli schiavi sono colpa!« Tako se nam godi po zadnjih volitvah; postali smo kar naglo p insla«isti, in tržaška čitalnica, v katerej j-) vse polno c. k. uradnikov, je pansl »vistično gnjezdo, akoprem je še zadnjo soboto v njej plesalo do 30 večinoma madjarskih častnikov, in kedo bode vendar verjel, da so Madjari panslavisti. Tudi »Edinost« se svojim Živcem je panslavlstična, tako vRaj so jo krstili dne 24. januvatja v gostilni pri Obelisku na Opčinah. Živic je le zato pmslavigt, ker se ne vjema s tem, da bi okoličani volili čjdnike, mesto županov. Kedor noče biti pnnslavist, mora delati za hotel »na Vrhu«, ali pa za banskega lorda, on mora nositi rudečo zastavo, ne pa slovenske oi cesarja pripoznane. Ker se našim patrijo-tom nekaj meša v glavi, zato so znašli, da so tudi Poljaki panslavisti.
Denes v Avstriji, kakor znano, Poljaki godejo prve gORle, Slovenci, Čehi so pa zvesti zavezniki Poljakov, Nabergoj je celo s poljsko ekscelenco dr. Smolko v najboljših razmerah ; baš zato pa je pan-slavist. K temu razgovoru nam je dal povod velik mačjevec, katerega je prinesel nek državni poslanec, dolgonos in dolgo nog gospod, z Dunaja.
Ta se je izrazil uže proti mnogim da Taaffe tira pogubno politiko, da na Dunaji (v drž. zboru) so Poljaki, Čehi, Slovenci, Nemci, le Avstrijcev da ni. Kde so tedaj dobri Avstrijci? Čehi, Poljaki, Nemci ne, torej so najbrže tržaški Lahani tisti, ki Avstrijo rešijo pred Taafifejem ! Pa saj se govori, da jim je Taaffe celo pomagal pri zadnjih volitvah. Pač Progressu bi pomagal/ Osnuje se s pomočjo cikorje, katero sta skupaj fabricirala banski lord in pa šior Poldo, nova stranka. Stost'anko kaierej se pridruži tudi malo krdelce pa-trijotov, da se vladati tn potem gorje D*Angeli-ju, Raskoviču, Venezianul Kaj bode s 5'lf slovenskimi poslanci, to Bog vedi. Rekli smo 5 i pol, pa še teh nam ne privoščijo, ker tudi na Opčinah nam hočejo v-iliti le 'I, poslanca za celega. In to je vse le politika banskega lorda in nekaterih visokih politikov, ki hočejo soditi o Taaffeju, pa niti ne znajo ni mso nikoli znali imen vseh avstrijskih dežel In njih glavnih mest, kaj še, da bi pozoali zgodovino naše države.
Te dni sem se peljal v ti*amwayu. Sedeli so zmenoj v vozu 3 rudeči pa bakreno-rudeči Lojzek z Vrba, kateri pa mene ni poznal. Govoril je z Iredentarji ter močno gestikulira) bi z® tako le. »Mi hočemo biti prijatelji z Vami meščani, da boste radi hodili na Opčine, da se ne bo godilo več, kakor se godi dosedaj, ko mi vsak dan iz Trsta telefonirajo, ako so sigurni svojega živenja, če pridejo k meni na Vrh v gostilno«. Jaz nisem mogel več molčati na to, ter sem z ozbiljno besedo segel v pogovor, rekši: »Gospod to je ne resnica, jaz sem uže 30 let v Trstu, pa Še nikoli se ni slišalo, da bi bili pošteni Openci napadli kacega pošteneg « T'žačma in naj sj je bil tudi Še rudečejši od Ras-koviča. Če so bili na Opčinah napadi, b li so na Opence sume pa prouzročeni po Danelovih hlapcih « Sior Lojzek mi na to ni vedel kaj odgovoriti.
Začel je še nekaj kvnsiti o volitvi Živca. Jiz sem ga zavrnol češ, da se ni ruti najmanjša nenostavnost vršila^ v Treb-Č.ib ter da je vsa agitaciji proti Živcu le i a račun hotela na Vrhu zapisati; ali da poslanci nemajo namena povzdigovati no benih hotelov, pač pa ljudsko blagost. Rekel sem mu, da je ljudstvo uže sito nadlegovanja po vlabu Mirkoviču, prja-i.lju hoteia na Vrhu.— S tem sem Lojzetu usta popolnoma zamašil in zapustil trauiw»yev voz. Čudil sem se le, da so Iredentarji kar mirno poslušali, ko sem jez Lojzeka spovedoval. — Jea bi pa skoro rad videl, da bi zavreli Živcovo volitev, ker ootem bi Še 1« agitatorji za hotel lobili dobro zaušnico.
Sicer pa je svet strašno okrogel, in zgodilo su je pri letošnjih volitvah, da sta si stala nasproti dva kandidata, katerega e-den je prei leli druzega v zapor gnal. torej stara znanca, nova nasprotnika. Pa izvolila se je še veča norost, namreč ta, da je uradni list vlaiinega kandidata najbolj oblatil. »Mundu-t vult decipi«, e basta.
V Gorici 14. svečana. (Izv. dopis). Sedaj se naha|ain v bolnišnici usmiljenih bratov, kuer se nas nahaja ogromno Število. Mej druzuni sta bila tukaj tuli iva prav olikana Italjana, pri vsakej priliki sta bluvala s^oj strup proti Stovencem, in hujBkala druge nazoče proti bolnišmč-nej hrani.
Bila pa sta v III. redu, kakor jaz, pl ičuje se le 40 kr. na dan. kar spada pod Gorico. Hrana se dobiva, kakor jo zdravniki odločijo, skoraj vat imajo enako.
Zjutraj k-va z bellrn kruhom, ob 9 mesno juho, ob U uri kosilo treh vrst, ob treh popolU'llie kava ali mleko, veče'j* iveti vrst, dvakrat kruh na dan, ob osmej zvečer spet m^na juha. Dvakrat vino č'-no, -•poldne in zvečer. Zraven tega obleka posteli^, zdravniki, lekarnict in vse to za bornih 40 kr.
Onim dvem g*. goriškim pa svetujem, naj si pomagata proti solnčnemu zahodu, tam jim bodo bolj vgajale bolnišnice, ker r.e bode Slovencev v njih.
Zidnia veselica s plesom, to je 6. t. m. v našej novej čitalnici je bila kaj dobro obiskana in krasna; novi prostori čitalnice ao v resnici prelepi in kaže se, da naša reč v Gorici res napreduje. Posebno važno je vuapredku to, da imamo svoje podporno društvo, svojo dekliško šolo in otročji vrt, pa tudi svojo posojilnico, ki uže prav uspešno dela. Gororilo se je močno, da se dr. Josip vitez Tonkli zdaj, ko je postal upravni svetnik Lloyda, preseli v Trst, Češ, da je tam velika potreba slovenskega odvetnika, ali kakor sem poizvedel, Tonkli ostane za zdaj še v Gorici; pa ne zna se, ako res utegne tudi njegovo imenovanje kaj vplivati na spremembe v Trstu.
Izpod Skralljevce dne 11. svečana. Izpeljava skladovne ceste po braniŠ-kej dolini, kakor je gotovo vsakemu znano, vleče se uže od baron-Pinove dobe. Reč se je zmerom mej živenjem in smrtjo borila i nasprotovanja ni bilo konc i ni kraja, osobito od neke stranke, ki je le iz sebičnih namenov to reč zadrževala tako, da smo bili skorej uže popolnoma obupali, da bi se kedaj ta cestna črta izvršila.
No, pa prišel je srečni čir, da je naš presvitli vladar tudi goriške pokn-Ženo grofijo oficijelno pohodil — in to priliko smo porabili braniški prebivalci, da smo podali našemu preljubemu očetu v to svrho prošnjo, katera nam je bila tudi ugodno rešena.
Da se je toliko visoki deželni zbor, kakor tudi slav. cestni odbor previsokemu prevdarku, vsoti namreč 69 tisoč forintov, po pravici ustavljal, ni se čuditi, kajti mej tem, ko je po novem načrtu in prevdarku sedaj od vis. namestništva za prav isto delo samo z 18 tisoč for. potrjenih, torej komaj nekaj nad Četrtinko prejšnjega preudarka.
In ker se tudi občine in dotični prebivalci, osobito pa Štanjel In Gabrje z večim veseljem In marljivostjo tega cestnega dela poprime, ker sami spoznavajo, da jim sam presvitli vladar na pomoč hitir zato je upati, da tudi vis. deželni zbor in slav. cestni odbor, mej katerimi je mnogo udov se zlatimi svetinjami in križci od samega presvitlega vladarja odlikovanih, gotovo pripoznajo potrebo izpeljave te Črte, mnoge bolj, nego ono na Lokivec, ki bi služila samo par tamošnjim lesnim trgovcem in se zgubila konec ove vasi v tako-zvanom Mačjem kotu, in tudi ko nekdaj ono črto iz Dornberga na železne vrata do Komna, ki baje pa ni za drugo rabo, nego da Dornberžani po lepšej poti vozijo gnoj v svoje vinograde — in to yse na krvava ramena davkoplačevalcev.
Zatorej z veseljem in radostjo pozdravljamo prebivalci braniške doline to blago početje te cestne črte in želimo, da bi se skoraj začela graditi.
Iz Bolca, v 14. dan februvarja. (Trda, koza je koristna. Noserog se še — puške ne bojt.) Česiiti čitatelji »Edinosti« ui-i vedo, kako je oprala ljubljanska porotna soduija našega Nosana. Nu, a šior Mitijt si je mislil: man muss die Sache in die Lan g o ziehen, — in j« vložil proti razsodbi porotnikov pritožbo ničnosti — tja gori na Dunaj, kder ni teh vražjih Slobenarjev. Nu, kaj se hoče: Matija v Bolci, JM itija v Ljubljani, — Matija na Dunaji. Sior Matija je š*l v 29. dan pr. m. tja na Dunaj, da je zopet poskušal svojo staro »žehto«, ko je po-dušulo to zanimivo »metodiko liogatislovja« toliko slovenskih pravnikov in druzih visokošolcev.
Kasacijsko sodišče pa je — ovrglo pritožbo ničnosti ter potrdilo razsodbo porotnikov.
Kaj pak ! Mari je mislil šior Matija, da ga za lase izvlečejo iz zadrege I ? In pa : plačati vse stroŠKe, to. to je bila težka beseda. Nu, daje plačil samo one t oške, ne bilo bi še toliko. Človek, ki je hotel celo narodovemu korektorju potisnoti — petdesetak, da bi nm povedal ime pisalca one »introdukcijalne želite«, — tak človek je moral imeti še vse druge stroške.
Kakor je bilo videti, imel je šior No-sanovič precej veliko zaupanje v svoje tisočake. Ko se je bil odpravljal na Dunaj vzel j-» nekda neizrečeno mnogo seboj, da
bi mu vsaj oni delali čast in pa.....t
Nu, a njegova zakonska polovica mu je prigovarjala, da so drugi ljudje čub : »Matija, le še, le še taužentarju vzemi I« Njegova sorodkmja tam v Trsti pa je pripovedovala našim babicam na Jakopovem vozu tam pri MiliČi v Torrente: da Matija vtakne vse v »kijho« ker je šel ua Dunaj in je nesel sebo nekda neizrečeno mnogo »tauženterju«. Ej revček, li si morda mislil, da so na Dunaji res lačni tvojih »ne-vemkakib« grošev, kakor .......II?
Ko je prišel z Dunaja, bilje tako vesel in »korajjen«, kakor da bi bil pri ca-sarji večerjal, — ali pa, da bo ga vsi Du-najČani kar objemali od veselja.
To k'že, da je on Se vedno prvak trgu in deželi, pa državni pravnik ničesar ne 'Ztuhta. bomo videli, li bi mogel iztuhtatl kaj naš advokat, ki ima ule vse v rokah. Mi pa se ne zadovoljimo samo s uže zna-
E D I N O ST
nimi fakti, marveč jih navedemo Se 135, reci na glas in nacločno : sto in pet in trideset, debelih žmabtnih in kunštnih. Kedor zna, pa zna.
Nekdaj se ga je vse balo, a sedaj jim je vzrastel pogum, da se oglašajo, kakor gobe po deiji.
Iz Lokve, 15. februvarja. (Izvirni dopis.) Veselica na 14. t. m. v starem Tabru seje nepričakovano dobro obnesla, nikdo ne hi bil mislil, da se na deželi more kaj tacega izvršiti, že dekoracija sobe je vsakega iznenadila, marsikateri ki je tudi v mestih uže večkrat veselico vidil in vodil, je trdil, da se malo kde kaj tacega vidi. Igra, petje in vse druge točkb so se vršile prav izvrstno. Čuditi se je, da 80 sodelovalo, kteri so prvikrat nastopili, kaj tacega izvršiti mogli. Kakor se čuje bode ta predpust Še ena veselica. Bog daj, da bi se to vresničilo, kajti s temi veselicami letos praznujejo Lokavci 4001etnico obstanka starega »Tabra«, kateri jih je branil v starih časih pred turškimi napadi in še sedaj jih navdušuje za narod in domovino in brani proti napadu duševnih nasprotnikov. Pevci, bodite vedno zedi-njeni in napredujte, kakor sedaj in ska-žite pri prihodnjej veselici svojo sposobnost, da nam bode vaše petje zopet srca tajalo in navdušalo.
Domače in razne vesti.
Cesarica se ;e 13. t, m. na vojnom
Sarniku Greif odpeljala v Opatijo in na eko, od tod dalje v Dalmacijo ter je 15. t. m. dospela v Šibenik i neki oblščeškra-dinsk e slupe. V Miramare se ne vrne več, ampak 17. t. m. ob sedmih zvečer odpotuje z Reke naravnost na Danaj s posebnim dvornim vlakom.
Imenovanje. Cesar je imenoval titularnega višjega finsnčnega svetovalca v Ljubljani dr. Josipa Račića pravim višjim fi .ančnlm svetovalcem in vodjem tamošnje finančno prokurature.
Major ad honote* postal je stotnik g. A. Komel pl. Sočebran, znani slo venski vojaški pisatelj, rodoma iz Solkana pri Gorici ob priliki svojega umirovljenja. Čestitamo!
Služba učitelja za veranauk
na c. kr. gimnaziji v Kopru je bila podeljena g. Nikolaju Spadaro, profesorju na c. kr. realki v Piranu.
V drugej seji mest Bega sveta 12. t. m. je bila na dnevnem redu poveritev volitev in so se potrdile vse mestne volitve, kakor tudi okoličanske; le zoper volitev gosp. Živca ste se podali dve pritožbi; ua eno se po besedah pravilnika ni mogel ozir jemati; zarad druge, podpisane od 192 volilcev, pa je predlagal poročevalec dr. d' Angeli, naj se pusti in 80spen80, dokler se dutična preiskava ne dokonči in ta predlog je bil tudi sprejet. O tem utegnemo še marsikaj povedati; če bode dotična komisija zakonito in pošteno postopala, gotovo se ne ovrže Živ-čeva volitev, ker se je zakonito vršila in izvršila.
Včeraj opoludne je bila tretja seja, pri katerej je predsedoval starosta Viktor De Ri n. —- Točno opoludne prišel je v sejo Nj. ekscelenca namestnik baron Pretiš, spremljan po nam. svetovalcu grofu Gio-vanelli-ju. Gosp. namestnik je mestne za stoDiiike le v par besedah pozval, da prisežejo; prisego j<* potem prečital grofGio-vanelii in poslanci so potem zaporedoma prisegi-, p-isegel je tudi g. Živic, |e gg. Ivan iN ibergoj in dr. Richetti nista pri segla, ke>- sta oba bolana in torej nista mogla priti k seji.
Po dovršenej prisegi ?e je namestnik, ki je bil oblečen v obleko tajnega sveto valca, sopet odstranil. — Zbor je potem volil župana in 2 podžupana, in voljen je bil županom dr. R.Bazzoni, dosedanji župan z 44 glasovi od 52, za prvega podžupana dr. Moj zes Luzzatto in za druzega dr. Dom-pieii. Vsi so se na kratko zahvalili, a dr. Bazzoni je v svoji zahvali dal zaušnico patrijotičnej stranki. — Najlepša je bil. ta, da je patrijotični Rafael dal po izvolitvi Mojzesu roko, na kar so rudečkarji na ualeriji »Evviva« vpili; tudi je omeniti, da jd ta pot galerijo vodil sam starostni predsednik De Rin. S tem je bila seja Hklenena brez posebnih demonstracij. Pri tej volitvi niso rudeči patriotom storili nobene koncesije. Kako se bo Štrena zdaj naprej mešala, to vedo Bogovi.
Pre<l*ednldivo polit, društva »Edinost« je razposlalo te dni v vse okraje Tižaške okolice peticijo na državni zbo-, da bi dovolil iz državnih sredstev primerno podporo lansko leto po toči močno poškodovanim okoličanom, kaWo peticijo bodo slovenski poslanci v drž. zboru gorko priporočali. Naj to peticij«* prej ko prej podpišejo vsi posestniki okolice in potem podpisane pole prinesejo tajniku društva, g. V. Dolencu. Za take stvari naj bi Mirkovič in Danev nabirala podpise, ne pa za piškove proteste.
Udje delal. podp. društva bodo imeli v nedeljo dne 21. t. m. ob 6.
uri zvečer volilni shod v pivarnl hotel Europa nasproti kasarni; uljudno vabim, naj se tega shoda udeleži udov kolikor mogoče.	Franjo Andrejčič.
Odprava tržaške svobodne luke. Prihodnji teden se prično v trgovinskem ministerstvu na Dunaji posveto-vania na podlogi podatkov dotične enkfte v Trstu, glede odprave tržaške svoboine luke. Na podlogi sklepov pri tem posvetovanji se napravi proračun za potrebna dela ter predloži državnemu zboru v razpravo. Napraviti se imajo Še nova skladišča, tomun za petrolje, nov mol in treba bode še več drugih predmgaČeh, Naprava skladišč se prepusti tfžiŠkej občini.
Komisija za preiskavo volitve v V. okraju, je bila v nedeljo v TrebČah in na Občini. — Ljudje so tu in tam izrekli, da niso poznali zauržaja gla3ovitega Mirkovičevega protesta, drugi jo sopet izrekli, da so volili Živca iz prepričanja in da ga bodo tuli potem Še volili, ko bi biia njega volitev zavržena, tretji so iztekli, da ne znajo ne pisati ne brati in da so torej volili, kakor so jim prijatelji na njihov volilni list zapisali. — N«-rednosti, prit ska, sile za Živci ni mogoče dokazat'. Ali ljudstvo je gonjarenja tako sito, da bi pri drugej volitvi Živic skoro gotovo dobil nad 300 glasov, mesto 200, kakor pn prvej volitvi.
Cecllljanako društvo za goriško nadŠkofljo |e izdalo I. zvezek različnih cervenih pesni, nabranih mej slovenskim narodom, ki so bile uže v 18. stoletji pete. Sestava teh pesmj, kojim je cena le 80 n. z poštnino vred, jako je preprosta in se gotovo vsakemu ljubitelju cerkvene glasbe brzo prikupi. Mi srčno želimo, da hi se take krasne pe8ni po vsem Slovenskem nabirale, na se toli mile melodije ohranijo in s tem tudi blažji čut za petje olmdi. Cecilijanskemu društvu pa iskreno čestitamo k tako posnemania vrednemu podjetji. Redaj se neki pri nas cerkveno petje zboljša, srce nas boli, ko obiskujemo cerkve t žaške, ker spremenile so se ozir petja v prava gledališča.
Ljudstvo se le kratkočasi a na molitev popolnoma pozabi, ker cerkev mu danes namestuje gledališče. V gledališču treba plačati, tu se pa zastonj zanava. Ali i i ne bilo dobro, da se tudi pri nas ustanovi cecilijansko društvo?
Tržaške novosti s
PatrijotiČno društvo Austria je imelo predvčerajšnjem zvečer svoj občni zbor in je bil zopet za predsednika izvoljen gosp. Franc Veroua.
Starega moža so našli mrtvega v podstrešju neke hiše ulice Riguiti. M»ž je ležal v največi nesnagi na gnjilej slami. Umrl je od lakote in nesnage.
Samomor. 751etni kmet Martin Jerman, rodoma iz Desale poleg Kanala in posestnik v Skorklji, skočil je predvčerajšnjem v domači vodnjik, iz katerega so ga mrtvega izvlekli. Bolezen je bila uekda uzrok samomora. Tudi mej našim ljudstvom nŽe peša vdanost v Boga 1
Pri občnem \boru kmet. društva za Trst in okolico, ki se je vršil v nedeljo, bil je nazoč tudi sam namestnik. Pravijo, da je to jako pomenljivo. Izvoljen je bil zopei ves stari odnor in za predseuuika gosp. Viktor De Riti.
I*0llcljsk0. Nekega fakina so zaprli, ker je vkraoel na nekej angieškej ladiji v novrj kakor dva kilogr. indiga. — Nekemu uradniku so tatovi iz stanovanje odnesli vse, kar je imel vrednega. — Policija je zaprla 2 razsajaica in 4 vlaču e.
Izpred porotne sodnlje. Ant. Slaticb, Nikola Parovei m Ivan Wachner, vsi trije še mladi kmečki fantje iz Kopra, bili so zatnženi, da so kmetu Jakopu Ser iiolu iz Kopra, ko je bil nekoliko pijan, v nekej kopersk j ulici se s lo ukradli z žepa ruto, v katerej sta bila 2 gld. in 40 sol-dov. Porotniki so spoznali Slaticba in Parovela ropa kriva, Wachnerja pa ne dolžnega, vsled Česar je sotinija obso iilu prvega na 4, druzega na 3 leta težke ječe tretjega pa oprostila. Za 2 gl i. 40 soldov je sicer huda, pa zaslužena kazen. — Za-tnžena sta bua tu o i 2 Llovdova fauina, in sicer nek Piaskan in nek Eckhard, da sta vkradla iz Lloydovega parnika zahoi v katerem je bilo volnenega niaga za 600 gld. vrednosti. Porotniki so ie Pl,iskana spoznali krivega in sodnijt ga je obsodila na 5 let težke ječe.
Iz Trsta nam piše delalec 14. febr. Ker se sedaj vse p-ča s veselicami, ples itd. zatoraj tudi slovanska društva nočejo zaost iti, pogosto nam je prilika obiskov..t sedaj eno, sedaj drugo narodno veselico. Krasen je bil ples »Sokola«, videl si obilo trž.Sk" inteligenc-. Alt veličastniSe in obilniše obiskovane veselice, nego je bila delihkega poip. društv.t, mislim, da se ikoraj ne najde ulkder. Zares bila |e živahna, ako tudi so si nekateri sovražniki našega društva, na vse kr i pij - prizadevali, da bi odvračali Iju istvo o i udeležne. Tudi neki krčmar je dal svoj glas, da on ua pravi nalašč ua tisii večer, k > je hita ve s-iica, neko večerjo ter najine šripalca, da kolikor mogoče odvračt od veselice. No, nekateri bo se re«"- dali pregovoriti in
c*lo tudi u Ije našega društva. Pa naj le uži va to veselje, saj gledišče |e bilo vendar le prenapolnjeno brez onih, koji so se dali odvrnot'.
Ni dovolj, da nas zaničujejo drugi na rodi. še večji in krutejši sovražniki našega društva, to so oni odpadniki in izdajice, ki hi radi hiii sami društveni veslarji. Morebiti, da se ke laj spokore.
V Harkovljah namerjava nek zasebni podjetnik napraviti majhno plinar-nicd, da se uvede tudi tam ponoČna sve. Čava.
Podmelška flialnica« napravi v nedeljo dne 21. t. m. veselico 8 tem le sporedom :
Petje: Naša zastava. — Govor. — Petje: Oblačku. — Deklamacija: Jeftejeva prisega. — Pet|e : baljiva Miha. — Igra: Oproščeni jetnik. — Pttje : U boj. — Za četek ob 6 i pol zvečer. Vstopnina 20 kr. za neude.	Odbor.
Slovana prišla vam je v roke ravnokar tretja letošnja številka. Poleg odbranega gradiva v vezanej in nevezanej besedi, odlikuje se ta številka še posebno s krasnimi slikami: Jan Lego, Dimitrij Aleksandrovič Slavj.mskij Agrenjev in njegov pevski zbor in mlada vrtnarica. Poslednja slika je „delo našega domaČega umetnika Ivana Snbica. —»Slovan« je re-tako lep list, da se more smelo vzporejati ilustrovanimi listi drugih narodov in zato prav toplo priporočamo, naj ga naše ob činstvo podpira z mnogoštevilnim naročanjem.
Priloženo je današnjemu listu naznanilo lekarne Trnkoczy v Ljubljani, katera preporoČa svoj izvrstni živinski prah našim kmetovalcem.
Vabilo k veselici kpjo priredi bralno društvo v Dolini v nedeljo 21. februvarja 1886. v obČinsk-j dvoiaui. Spored: M iški zbor: Sokolska, A. Forster. — Deklamac ja: Blagove8tnikom, S. Gregorčič. — Mešani zbor: Slavjanka, S. Carli. — Deklamacija Najlepši zaklnd, T. Turkuš. — Mešani zbor: Vesela družba, H. VolariĆ. — Burka v 1 dejanji; »Glun mora hiti«. — Moški zbor; Jurišičeva poputuica, Iv. pl.Zajc.— Tombola z 5 dobitki. — Vstopnina za neude 20 nov., sedeži 10 nov., kartele 10 nov. — Po besedi domača zabava. — Začetek ob 6 i pol zvečer. — K obilnej udeležbi uIjujiio vabi:	Odbor.
Poštne hranilnice. Minister Pino je orž. zboru izročil poročilo o poštnih hranilnicah za leto 1885. Iz tega poro čila je razvidno, d<t ta zavud velikansko napreduje. V letu 1885. je bilo po vsej Avstriji 4172 nabiralnic za poštno hranilnico m uložmn knjig je bilo zunaj 404.267. — Uloženih je bilo 278 milijonov	oaz a j
izplačanih pa 261 milijonov. Konec letale nilo sploh kapitala v hranilnici za 291, milijonov gl.
Vsled nove naprave se je mej prebivalstvom štedljivost močno povzuignola, id je statistično dokazano, da se je v nekaterih letih pomnožilo število hranilcev za 700.000. V cialitanskej polovici države pride sploh na vsakih 1000 prebivalcev 18 ulnžnikov v hranilnice, največ, to je 21 na 100U jih je na Dolenje-avstrij-kem, najmanj, 6% jih je v Galiciji, na Primorskem jih je blizo 17°l0.
Dobička je imela poštna hranilnica po odbitih troških v letu 1885 for. 631.525 — Vidi se torej, da nova ustanova izvistno napreduje in da je koristna; le to se nam nič prav ne dopada, da se ves denar na-loževa v drŽ. papirje. Stein se pač pozdi-g n uje vrednost zadnjih, ali ob enem se mnogo kapitala odteguje produktivnem delu.
Država ima zdaj vsled poštnih hranilnic še večo dolžnost, da preskrbi kapitala po ceni raznim posojilnicam, ki imajo namen pomagati kmetu in obrtniku. Poslanci to je važno polje za vaše delovanje.
Gospodarske in tnoMe stvari
Posojilnica in hranilnica v Kopru.
RiČun«ki sklep za drugo upravno leto 1885. P. n zadružnikom posojilnice in hranilnice v Kopru: Št-vilo zadružnikov j - bilo z 31. decembrom 1885. 158. Vstopilo j* novih u lov 59 Deleže so odpovedali 3 udje, izstopil je len u i. — Uradni .I tn je vsaka nedelja o i 9 do 12. ure do-poline. Denarni p>omet Dohodki: Goto vina 1.januarj i 1885. g 1. 1021 kr. 48, De-leii po 5 f. gl. 295, Vstopnina gl. 16, Hia-i>ilne nloge g .6725, Vruena posojila gl. 4318, Obresti ud posojil gl. 671 kr. 58 Uprvne doklade gl. 116 kr. 69, Razni do-iio iki gl. Posebna tvserva gl. 111 kr. 00 skupaj gl. 13372 kr. 65, Troški : Inventar gl. 4 kr. 10, Uradni troški gl. 130 k>.23, Posojila zadružnikom gl. 111193, Uzdigneue h nt n. *loge gl.745, Obresti od h'.tn. vIol' nI. 274 kr. 93, Obresti od dol-
o" vi. 55, G 'tovma 31. decembra 1885. gl.470 kr. 39. Skupaj gl. 13372 kr. 65. Bilanca Akt v;i • Inventar pl. 115 kr. 50, Posojila zadružnikom gl, 12710, Zaostale
Obresti gl. 7 kr. 23, Naloženi denar gl. 1, PredpbČane po sto izposojil gl. 7 kr. 9i, Predplačane po sto ulog gl. 41 kr. 31, Vrednost tiskovin gl. 3 kr. U2, Gotovina 31. decembra 1885. gl. 470 kr. 39. Skupaj si. 13356 kr. 39. Passiva: Deleži: št. 158 gl. 700, Hranilne vloge gl. 10771, K.piUlov po sto vlog gl. 18!» kr. 31, Z i 1886. pred-plač. po sto posojil gl.207 kr. 09, Zadružni dolgovi gl. 1000, Posebna rezerva 31. decembra 1884. = 171:06, Posebna rezerva 31. decembra 1885. 111:90. Vstopnina 116 gl. 398 kr. !)6. Skupaj gl. 13356 kr. 39. Konto zgube in dobitka Kredit: Prejeta obresti «1. 671 kr. 5S, Zaostale obresti gl. 7 kr. 23, Upravne doklade gl. 116 kr. G9. Kazni dohodki gl. 2, Za 18*5. predplič. po f-to posojil gl. 6 kr. 70. Za 1885. pre i-plač. po sto vlog gl. 21 kr. 68, Za 1886. pre.lplač. po sto vlog gl.4l kr. 31. Skupaj nI. 867 kr. 19. Debet: Obresti od vlog gl. 274 «r. 93, Kudtaliz. obresti vlog gl. 189 kr. 34 Za 1886. predplaČ. po sto posojil, gl. 207 kr. 09. Uradni troški gl. 130 kr.23, Inventar gl. 4 kr. 10. Uporaba inventara gld.6 kr. 50. Obresti za posojila gld.55. Skupaj gl. 807 kr. 19. Anton Križana/. I. r„ predsednik. Vjek. Spinčič, podpredsednik. Fr. Matejčič I. t\. tajnik. .los. Kristan I. r., blagajnik. B.Poniž i. r., raču-novo Ija. J. Bellnssich 1. r., odbornik. Nadzorniki: J. Jan 1. r., kanonik in dekan. E luard Lampe 1. r.. župan. J. Franza l. r., svetovalec. Andrej GregoriČ l.r., obČ. svetovalec. J. Gugnaz 1. r., župan.
Javna zahvala.
Za veliki trud gosp. prljorju J. Sohel, nadzorniku v bolišnici usmiljenih bratov v Gorici, in g. dr. Kersevanu, ker sta me v moji bol< zni gotove smrti rešila, pa ne smem pozabiti tudi g. Niebauer Pompeja, ker je tako točno rn marljivo po očetovsko za me *krb 1 in vaem strežnikom : Bog stotero poplaii.
Berje pri Rifenbergu, 15. sveČma 18S6.
Alois Markovich-
Tržno porodilo.
Kava — v dobrem obrajtu, cene trdne, prodalo se je te dni nekoliko Rio in San-tos po f. 46 iio 55.
Slidkor — malo kupčije pri nazada-jočib cenah.
Sadje — pomerančein limone se dobe po jako nizkej ceni; ker j« v Trstu zmrz-nolo mnogo blaga, prodajejo zdaj limonov do 4 za en sold.Gvebe pa so v obče drage in še draže postanejo.
Olje — še precej ohrajtano; venlar so zdiij cene kupcu ugodne.
Petrolie — mnogi in redni dovozi ruskega petrolja so prouzročili stalno ceno tega blaga, ki je pred par leti bil predmet borsne igre. Petrolje zdaj uže mesce stane edno 10 gld.
DomaČi pridelki — za fižol je nekaj pr ašanja in so Cene postale nekoliko boljše, rudeči stane f. 10, bohinec f. 11, koks fr. 1250, mešan f. 7.50 do 9.50, maslo stana od f. 84 do 95 po kakovosti.
Les — nekoliko bolj obrajtan, upanj*« je, da se kupčija sopet vzdigne.
Seno — iskano, ker so došle velike naročbe za Grško in za Carigrad. Danes se prodaja seno po f. 1.80 do 2.20; gotovo pa postaue še draže, zarad česar opozarjamo svoje rojake na Pivki, naj ne izvozijo zda| vsega v Trst; ampak naj kaj prihranijo za pomlad. Pamet to zahteva.
Borsno poročilo.
Avstrijski državni papirji postajej > če dalje draži, ker so močno iskani in ker jih kupuje tudi poštna hranilnica, benara zdaj ne pomanjkuje, pič pa dela, in to je obžalovanja vredno v gosp.tdnrskem obziru.
llunaj«ba llorsa
dne 16. februvarja
Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 55	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	84 »	9U	<>
Zlata renta......113 »	40	>
5 a vat. ....	102 .	30	»
Delnice narodne banke. .	868 »	—	■
Kreditne de'^tte ....	300 •	—	■
London 10 lir sterliu . .	126 •	4')	»
Napoleon..............— »	—	•
G. kr. cekini......10 »	02	«
Kr. državnih mark ...	5 »	94	■
Bolezni se obvarqvati ji boljSe nego 0{draviti je v ziraviUtvu goiovo uajglav-nejfte pravilo. O:io nam preporoČa. na ne smemo v nemar puščati nenavadne stanja v našem organizmu in o-obite ne zapeke želodečnih, iolčinh in jHermh bolesti. — Ziravi se nekoliko dni z K. Brandt-ovimi švicarskimi kroglicami in oiivrnol boieš daljne bolezni. Vsaka pristna škatljica (dobiva se v lekarnah po 70 nov.) ima na sebi kot znam n je bel križ na rudečetn polju in podpis R. Brandt-a.
^T^ iT^ iTi ^Ti^TATi wTi kTi LTj kTi iTi iT. kTi kTATi rtv^^i,"^-rx~ n,-nvr^ *x-~x* n*-v nvi1
■ D I N O S T
csasasssaMiSilSsSiit Hiša na prodaj
Itocolu na dobrem kraju, vredna in cenjena nad 1200 gld. pa bi se predala fkoro za polovico zarad družinskih razmer.	1—3 Več pove naše Upravništvo.
Brez te varstvene znamke. postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
te odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatizem, trganje po vdih, bolečine v krili ter lircih, Meklino, otrpnete ude in kite itd., malo "Fasa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cretu zoper trganje po dr. Mališu* s zraren stoječim znamenjem; (Varstv. znnmftiO 1 stekl. 50 kr.
Zahvala.
Gosp pl. Trnkoczv-ju, lekariu v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli m razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko J* pa bolezen čedalje hujš i prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel j- čudovit vspeh, da so s« po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. 8 popolnim prepriča-i jem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstne zdravilo in gn vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam, VuSej hlagorodnosti pa izrekam najprisrč neišo zahvalo z vsom spoštovanjem udani Franc Jug. posestnik v Šmarji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	3 —
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se u Že tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človešketra telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in ohistnih boleznih, v škatljah -X 21 kr,* jeden zavoj s (5 škatljami 1 (zid. 5 kr. ManjŠ, kakor en zavoj se s postom ne razpošilja.
Naročila iz dežele izvrše ?e takoj
Lekarna Trnl*ozy-ja
na mestnem trgu v IJuhljunl«
ITŽ«» v<M" S7 let obstoječa
c. ti arij
.1
tvornica za žebrake in koce
poprej
Lichtenaucrja. udovc in sinov
razpošilja po svojih dunsjski zalogi
konjskih žebrak
1UO Oliia. dolgih, 13« ctm.
Miroltili, ne po končljive kakovosti, temne barv?, se živejšimi krajci po g Id.	se /uvijanjem vred.
Dalje prodajemo, douler še zaloge
belo barvane konjske žebrake
i2 metra dolge 1 i pol metra široke z ;Šterogubnimi plavo rudečimi ali temno ru-i dečimi krajci nepokončljive baže po
; tfld. S50 % zavitkom *red
Kdor jih vzame 10, dobi jedan komad po vrh ali s* mu pa ona 7a 10 nosto Z'dža. i Satno rudi velikanskega i/.delovanja in prodaje snmo v stunu konjske žrebake tako nenavadne velikosti in tako izbom« kakovost . Tako nenavadno ceno prodajati. Stotine h valnih pisem stoji vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem. Blago, ki nI po godu se brtz ugovora nazaj sprejema — Nuj se dobro pazi na naslov :	l — 6
Pferd« Oanken Fabriks Haupt-Nieder ag W1EN, Rothenthurmstrasse 14.
C. kr. poveljena tovarnlca hrvatskih ovoČ. nih destilatov
Frana Pokorny-a u Zagrebu
mejitelja 3 r*dov in zlatih medalj iz Parizu,
Londre, Moskve, Trsta priporoča pravi slivovic najboljših letin,kukor druge irmnitne ovočrie destilit« iz lastnih žgalnic na Hrvatskem in Slavonskem. Ta pijača je čisti produkt najboljšega duha in okuBu, prepečena iz zdravega pod milim hrvatskim hrvatskim nebom rastočega sadju. Cenik na prašanje.	.'J-3 Trpovlna z hrvatskimi vini.
Čujte in Čudite se! jjj 12 500 kosov [jj
0GRI!SAL ZA DAME, S
poJolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah ruji-vih, sivih, črnih rudečih, modrih, bolih.
škotskih in tu iklh itd , proda se po
goldinar 1 goldinar
komad proti poštnemu povzeiju, da se
L izpraznijo prostori 1—4 Exporbau» „Zur Austria", Wien, Oberdobling, Mariengaise 31
15Z5Z525Z5Z525I25Z5Z5Z5Z5Z5Z5Z5Č
Razglas.
Nič več zobobolov.
Voda za zobe lekarnarja G. B. Rovis oziri.Ti hinoma vsak najveći zohobol, zabrani narejenje tartara in gnjitja zobi ohrani bele, ojačl zabrne in čisti ustni dih. Ni prodaj v lekarni HOVIS Corso 47 po 50 kr. steklenica.	9—
Poglavitni nauhi *n molitve,
I UgldVlUU k| jih mora znatj k(ior
hoče prejeti rv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva
po 4 nove.
r:
Ustanovljeno MM.
Albert^ S
"t
Podpisano županstvo naznanja s tem, da se bode letni somenj ali trg •a blagom in živino, kateri je z odlokom visokega c. kr. namestništva v Trstu od dne 5. januvarja 1885. štev. 18955 I. 1884. kanalskemu trgu dovoljen in za dan 28. februvarja vsa-cega leta določen, letos kor je nedelja, poslednji pondeljek to je dne 1. marcij imel resp. obhajal.	2—2
Županstvo v Kanali.
Dne 30. januvarja 1886.
F. Malnig ] župan.
r.
amassa
c. k. dvorni zvonar
fabr1kant strojev in gasilnega orodja
V LJLBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnioe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	12
Crkvene svečnike in druge priprave iz brona.
Sesafke in orodje &<x vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne soiie in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopniiv in gumija itd po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
••C
23 svetinj
K
Naznanilo in prošnja.
Do vseh posestnikov vrtov, raznovrstnih cvetličarjev, gojilcev cvetic, soćivja in sadjar stva, gospo iarjeV, sploh do vseh onih ki prosti naravi žive in delajo.
K'lor hoče s« /. novejšimi izvedbami se-znaidt želi, z važnostmi poljedelstva, sudjar-stVH, vinoreje, gospodarstvu, kdor hoče vdo-biti dober iii vesten odgovor na vprašanja v teb strokah, nuj se naroči na v novi obliki izhajajoči list nemške dež le, namreč na Združene
Frauendorferske-liste.
(F ruuendorter- BliitterJ izdavane povrtnarskemu društvu na Bavarskem.
Ta list podučuje in osvedočuje v vseh vrt narskib, poljskih, šumskih, vinogradskih itd rečeh ter izid.i vsakih 8 dni. Noben drup list ne presega v bogutosti tvarine, mnogovrstnosti izvedbi itd. radi česa bi ne smeli pri nobenemu umnemu gospodarju manjkati kajti v njem najde vedno vsakdo gotovega in vero-jritnega svetovalca.
• Frauendorftki listi« nude letos svojim naročnikom,
veselo iznenadbo.
Vsak naročnik namreč dobi kuj po vstopu brezplačno izven množili extra prilog jedno lepo premijo ki obstoji iz ->0 raznovrstnih semen cvetic in soćivja. T'* teško skupaj sestavljene premije se mora vsuk naročnik veseliti kiijti z njo si lahko odiči svoj vrt s tem kur najnovejšega in nujlepšc^a nuiii gojenje cvetic in koči vj a
Nivzlic n.nogega Važnega podučnega in zubavneg i grabiva, kakoršnega ne nahajaš v nijednem drugim tedniku eimke vrste. »Frauen-dorfski listi« stanejo poluletno samo 3. M. --2 for. m. v. — 4 in pol frankov, edotetno pa G M — l for — 9 for. z uremijo vred Naroči se direktno ter dobe s a koj vse dosedaj i« Šle Številke in premija pri zuloiiteljih Gebr. Fiirst, 1 aumsithu len besi tZ"r in Frauendorf bul Bils-hofen in Rie ierbayern, pri pošti in v knjigarnah.
Mi ne moremo zadostno priporočati vsem bralcem zgornjih v s ec si naročiti sedaj, ko se bliža pomlad ter z njim najslajša skrb za vsakega vrtnarja »Frauendorfske liste«. Na vsak način naj nobeden prilike ne opusti naročiti si z dopisnico Številke za poskušnjo, kuje se povsod in franko pošiljajo
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
par conmerolo ed Indattrl«
VERSAMENTI IN CON I ANTI
Sanconote: 3:|4°/o annuo Interesse verso preavvlso di 4 glornl 3 ■ ■	» • » »8 •
3Mt »■ » • > »30»
Per le lettere di versamento attualmente In clrcolazione, il nuovo tas»o d' interesse co-minc,ier4 a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a se jonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3'(*°lo annuo interesse verao preavviso di 30 glornl 3>>» » b b 3 meti
3'|4	»	•	»	» 6 b
Banco Giro: Ban onote 27,®/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni
Assegni
sopra Vienna, Prasa, Pust, Bruna, Troppavla. Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incasso couponN Antecipazioni sopra Warranti in coutanti, interesne da con-venirsi.
Mediante apertura d i credito a Londra \49!o provvielone per 3 mesi. » •ffettl5ti,°/0 interesse annuo »ino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1«H3	5-48
Marijaceljske
želotlečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo uri vseh boleznih na želodcu. Nenrecenljive dobrote je posebno vnliv njihov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavcU pri preobilne! produkciji slin, ruinenici blu-vanjiiji gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v ž I 'dcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Ona steklenici je z nakaaom vred samo nov. Glavni zalog ima lukarničar «k angelju varhu.	31-52
D. Hrmly Kromnior, Morava.
V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju J. Seravallo bllzo starega sv Antona.
TaTATATAT;	, iTT^ LT*. LT^TAT. iVj^Tj LT- LTAT.
"AVlViTiVl1rr^s? rtVl? rjftj? ^ "A^ ri? ^S^U
Tržaška hranilnica
Sprejemije denarne vloge V bankovcih od 50 soldov do vs»cega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i#
Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gola. z odpovedjo 5 dni.
Eskomptuje menjice, don^icilirane na
tržaškem trgu po.......3ll,'l0
Posojuje na državne papirje avstrij-sko-ogrske do 1000 el. po . . . više zneske v tekočem računu po .............4'l/i0
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.	3—
Trst, 24. marcija 1883.
iTj L^Ti wTj t-T^Ti	LT^TAT^ CT: iTjiTj^Tj on JTŽi^l J^l
VLAHOV
Likver okrepljujući želudac
odobren po viših ol)lastlh sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
&ibetilk (Dalmacija) na fllialkom u Trstu, Via S. Lazzaro Br. l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetainih so-kovab, imajuiih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje poknzuje u žeiudcu i kod probavlja-jučih organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i | tromost i pospješujuč tek. On čisti polagano, uništuje gljlete ublažujuči kroničke hrapavosti jetarali, slezena, umanjnjuči sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroiduh.
Uzme li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmtih, proizvirudih koli od pokvarena /.raka. toli od epidemijah zato je izvrstan ln-k proti groznici \ proti koleri.
Ono pako što sačinjavu pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti ml škodnih posliedlcali, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi t m likerom čuti, da inu je povra-čena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini i? v zadovoljnim, probudjenim i sv|e-žim za sviUi iati.	23—21
Da nh olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko riizproduju svoga likera, koji se može dobiti u svib kavanah i rakijnšnioah
Naravno olje
iz jeter od polenovke (Buccala). najiizborn«j^e ki»kovo«=ti, kojega z dolirim vspehom zaukazuj^jo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti naoravlja se tudi železno ali jodoielezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. R. Rovisa Corso štev. 47.	10—10

VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzeiju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 metie), v vseh barvah za rele moike obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostinek.
L. STORCH v Brnu
tvari na (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.
Polnilci iz kovine
tvari na 3—24
koja se ne bi dopadala, more se zatueniii.
c. k.
sjtopil(Dl Kovinske pipe
«a soUh oil vinu in piva /a ]>ritUujei>j
^^	niLmuzitnri ticin.
za sodil Oil vina in piva /a pritidiijeiije, fumuzHprt tjein.
Te pipo te nikoli no sklaujo kakor drvene in sn »»tegadelj pn\nein ne-Bkodljive. Oblika praktPna in dilo d"Vrtcno in trdno. Vsled trajtioiii veliko prliiraiijonju proti lss'--uim pipum.
Zatvoru se lidno, pultfajo ne 1» Pisto lahko.
za natoSonJo toklinie * vinom in pivom h> zaklopkami iz kauCuka; /.apimjo »o Hami.
Ako ae z roko nekoliko pritisnu irumtio, ki so nanj 'in naliaja odpre so z;tkl<ipka od k;iiiCu.a; toUtfiina polagoma raso v >tekleniol*, pivo se pr.'vrč ne poni, ako 8c tu polnileo rabi. Vina in piva s« ni£ no po-znubi vsled siiinozatvorrnja Ht<;k— lonic. Vsakdo jih lahko sam rabi,
One s Jeden polnilec steklenic z cevko Iz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. — Likver-pipe f. 2.20, pipe za dessert-vina i. 3.50, pipe za točenje A f. 4.f)0, pipe za sode B f. .r>.&0, pipe za sode C f. 6 50, pipe za sode D f 8 50. Ilustrovml ceniki brezplačno in franko
M. HUTTE
W I E N, I^L., Maximiliuii|Jalv: nachst der Votlvklrohe.
10—10	Produjalce n se podaj a odbitek; Auentom zasluženo plačo.
•zsasasasHssHasasasa^asasasPsssEsasasasasasMasaszsasassspjasHsasasasasasasasas^
Lmhiiiik drtiHivv «kl 11 N« ».-> i « — i*u.»i«nj ip nagovorili uitniril: \ li\TOK DOLKNC
NoVrt tiKKaru* V. DOLENC v Trsili