302 Bogoslovni vestnik 66 (2007) 2 Škofija Murska Sobota 2006. Zgodovinski oris krščanstva v Po- murju. Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota (ur. S. Zver in F. Kuzmič), Župnijski urad sv. Miklavža, Murska Sobota 2006, 289 str., ISBN 961-238-669-2. Škofija Novo mesto. Onim pri Bogu, sebi in zanamcem (ur. Z. Pelko), Družina, Ljubljana 2006, 309 str., ISBN 961-222-646-6. V več kot sedemnajstih stolet- jih zgodovine prisotnosti krščan- stva na slovenskih tleh gotovo no- beno leto ni bilo zaznamovano s tako odmevnimi odločitvami in do- godki, kot je bilo leto 2006. Če na prvem mestu navedemo imenova- nje nadškofa dr. Franceta Rodeta za kardinala in za voditelja pomemb- ne kongregacije v vodstvu Cerkve, potem velja za utrip Cerkve na Slo- venskem kot zgodovinska prelom- nica 7. april, ko je papež Benedikt XVI. izdal listino o ustanovitvi no- ve cerkvene pokrajine, treh novih škofij, imenovanje treh novih kra- jevnih škofov, metropolita in maja imenoval še pomožnega škofa v Mariboru. Živahno dogajanje ob teh dogodkih je bilo zabeleženo na različne načine in bo odslej se- stavni del zgodovine katoliške skup- nosti v slovenski državi. Kot zgo- voren izraz novosti in praznovanj sta tudi dve publikaciji, ki so ju pripravili v Murski Soboti in v No- vem mestu in je mogoče nanju gle- dati kot na predstavitev dveh no- vih cerkvenih ustanov v širšem prostoru in kot na potrditev njune dosedanje vpetosti v slovenski pro- stor in v širšo krščansko skupnost. Na dan razglasitve škofije in po- stavitve prvega škofa v Murski So- boti mons. M. Turnška so udeležen- ci že imeli na voljo almanah, v ka- terem je bila zarisana podoba nove krajevne Cerkve in njen prvi voditelj. Poleg osnovnih informacij o novi škofiji, dekanijah in župni- jah, duhovnikih, pastoralnih sode- lavcih in poleg statističnih podat- kov nam knjiga po uvodni besedi , ki jo je prispeval mariborski po- možni škof dr. Jožef Smej, pred- stavlja najprej zgodovinske kore- nine nove cerkvene resničnosti. Nje- no podobo je nato dvajset avtorjev postavilo na svojstven način na ogled. Orisani so začetki krščan- stva v Pomurju (B. Kerman), utrje- vanje krščanstva v srednjeveškem Prekmurju in v času do pojava lu- teranstva (A. Hozjan), krščanstvo v Prlekiji od 11. do 16. stoletja (I. Fras), navzočnost protestantov v Prekmurju (F. Kuzmič), prekmur- ski katoličani od pričetkov reka- tolizacije do prvega slovenskega na- rodnega programa (M. Fujs), or- ganizacija Katoliške Cerkve v Pr- lekiji od 17. do začetka 20. stoletja (F. Čuš) ter v 20. stoletju (M. Puco- nja) in organiziranost Cerkve v Prekmurju od 1900 do ustanovitve murskosoboške škofije (J. Smej). Naslednji sklop prispevkov daje poudarke posameznim vidikom, ki so značilne sestavine pomurske kr- ščanske skupnosti, »ki ni nastala iz nič in ne bo začenjala iz nič« (iz uvoda). Srečamo nekatere zgodo- vinske silhuete iz življenja Cerkve v Slovenski krajini v 20. stoletju (S. 2BV-2007.PM6 31.5.2007, 12:57 302 303 Ocene Zver), prizadevanja za škofijo po prvi svetovni vojni (V. Škafar) in novejša prizadevanja za ustano- vitev soboške škofije (K. Beder- njak), prekmurske duhovnike, po- vezane z nastajanjem murskoso- boške škofije (J. Smej), nekatere duhovne velikane Prlekije (M. Sra- ka), navzočnost redovnih skupnosti v Pomurju in člane redovnih skup- nosti, ki so izšli s tega področja in delovali v drugih okoljih (B. Ko- lar) ter sakralne spomenike v Pr- lekiji in v Prekmurju (oba prispev- ka je pripravil J. Balažic). Alma- nah nam pove, kakšen pomen je pri ustanavljanju nove škofije ime- lo pomursko pastoralno področje (M. Sraka), kakšen je bil izvirni pri- spevek J. Klekla pri organiziranju župnijske pastorale ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja (P. Štumpf) in kako se je v zgodovino zapisalo versko-duhovno slovstvo v Pomur- ju (J. Vugrinec). Spoznamo neka- tere izvirne značilnosti vernosti pomurskega človeka (J. Magdič) in duhovni lik Božjega služabnika Danijela Halasa – ‘najlepšega cve- ta nove škofije’ (L. Kozar). Po pr- votni zamisli naj bi zbornik pred- stavil le zgodovinski oris krščan- stva na obeh bregovih Mure, ven- dar je v marsičem segel v sedanji čas in ima s tem še dodatno vred- nost. Tako v marsičem dopolnjuje zgodovinsko vedenje o Pomurju, o čemer so doslej v slovensko zgo- dovinopisje največ prispevali F. Kovačič, I. Škafar in I. Zelko. Monografija o novomeški škofiji bralca nagovori s pisano besedo, a še bolj s fotografsko govorico. Po spremni besedi, ki jo je napisal pr- vi voditelj škofije mons. A. Glavan (»manjše škofije naj postanejo kraj sodelovanja, medsebojnega dogo- varjanja in dialoga«) in uvodni be- sedi prošta J. Lapa (knjiga je sad pogumnega dejanja avtorjev, »da so dogoletna pričakovanja in načr- tovanja mnogih ljudi spravili v be- sede in slike«), spoznamo zgodo- vinska prizadevanja za ustanovi- tev škofije v Novem mestu (F. M. Dolinar). Pod naslovom ‘Onim pri Bogu, sebi in zanamcem’ je S. Gran- da v osrednjem delu knjige orisal zgodovinske temelje novomeške- ga območja od prvih sledov v pra- zgodovini, prek srednjega in nove- ga veka in vse do let realnega so- cializma, ko je kazalo, da bo za no- vomeškim kapitljem izginila sled, in nato do konca dvajsetega stoletja. Cerkvena zgodovina, skupnosti in ustanove, so tesno prepleteni z vse- mi drugimi vidiki vsakodnevnega življenja ljudi. R. Peskar je v dveh prispevkih posegel na področje umetnostne zgodovine. Predstavlja umetnostno podobo kapitlja (cer- kev sv. Nikolaja, proštijo, kaščo, Ma- rijino znamenje) in še umetnostni značaj območja škofije v Novem mestu. Tudi zaradi številnih cerkva, znamenj, samostanov in drugih sa- kralnih objektov ozemlje novome- ške škofije predstavlja za umetnost- no zgodovino poseben izziv. Z. Pel- ko, ki je predstavljen kot urednik knjige, je zanjo prispeval besedila in predvsem številne avtorske in dokumentarne fotografije. Slednje nas nagovorijo na izviren in zelo 2BV-2007.PM6 31.5.2007, 12:57 303 304 Bogoslovni vestnik 66 (2007) 2 izpoveden način. Spremljajo jih umetnostnozgodovinske razlage. Monografija o novomeški škofiji je prišla na knjižne police ob praz- niku zavetnika njene stolnice sv. Nikolaja, to je v začetku decem- bra. Da se bo v Novem mestu očit- no nekaj zgodilo, so sodelavci skle- pali že poleti 2005, ko so se dogo- vorili za pripravo knjige in da jo posvetijo »vsem onim pri Bogu, ki so tisočletja živeli za duhovni dotik današnjega dne, sebi za dolžnost vedenja in v trajno sporočilo za- namcem«, kot beremo na ščitnem ovitku. Objava je kot dostojen po- mnik prvega praznovanja zavetni- ka stolnice in reprezentativna po- doba nove škofije. Tako soboški almanah kot no- vomeška monografija sta verodo- stojen izraz verskega in kulturne- ga bogastva obeh pokrajin. V obeh publikacijah mimogrede nekaj več izvemo tudi o ozadju nastajanja obeh škofij, tako o Božji kot tudi o zelo človeški razsežnosti takega doga- janja, kar pa je navsezadnje temelj- na značilnost ustanove, ki jo ime- nujemo Cerkev. Če je knjiga o so- boški škofiji njena dostojna pred- stavitev, potem bi za novomeško lahko rekli, da je zares razkošna, ne le po obsegu, temveč tudi po opremi in videzu. Kot se spodobi za resna strokovna dela, najdemo v knjigah seznama uporabljene in priporočene literature ter pri knji- gi o soboški škofiji še daljši povze- tek v angleškem jeziku; morda bi slednje lahko vsebovala tudi mono- grafija o novomeški škofiji, saj bi jo to naredilo dostopno širšemu krogu. Škofiji Murska Sobota in Novo mesto, njuni začetki in zgodovinski trenutek, v katerem sta postali se- stavni del Cerkve med Slovenci, sta se tako tudi v besedi in sliki za- pisali v bogastvo verskega in kul- turnega izročila. Želimo si lahko, da se bo našel še zadosti pomem- ben trenutek, ki bo ponudil prilož- nost, da se predstavi nova celjska škofija in njen prvi pastir, kar bo pomagalo, da bomo imeli na voljo celovito podobo Cerkve na Sloven- skem na začetku novega stoletja. Bogdan Kolar Vicko Kapitanović, Rimski Ili- rik u odrazu kršćanske književnosti, Književni krug, Split 2006, 153 str., ISBN 953-163-240-5. Hrvaški cerkveni zgodovinar fra Vicko Kapitanović OFM nam v zadnji knjigi podaja sad svojih raz- iskav in izkustev pri poučevanju, iz česar je nastal odličen učbenik, zbirka zgodovinskih virov, ki se ne omejuje zgolj na področje Hrvaške, ampak sega tudi na naše ozemlje. Po kratkem pregledu zgodovin- skih dogajanj na področju Ilirika, ki ga seveda najprej dobro razmeji tako časovno (od 2. stoletja dalje) kot krajevno, avtor posveti poseb- no pozornost začetku in širjenju krščanstva, omeni preganjanja in Konstantinov preobrat, potem pa sledi dogodkom do avarsko-slo- vanskega opustošenja. Drugi del uvoda nas seznanja s krščansko književnostjo tistega časa na sploš- 2BV-2007.PM6 31.5.2007, 12:57 304 305 no in po posameznih obdobjih oz. skupinah avtorjev, pri čemer ne zaobide arijanskega spora, ki se je na Zahodu razplamtel pravzaprav samo v prestolnici Milanu in v Iliri- ku. Dovolj podrobno prikaže raz- lične faze tega spora in prestopa- nja ključnih akterjev, tudi cesarjev, z enega na drugo stališča. Na kon- cu doda seznam katoliških piscev oziroma del iz Ilirika. Med njimi na prvem mestu navaja Viktorina Ptuj- skega. Katoliškim sledijo arijanski pisci in kratko predstavljena hipo- teza o izvoru izraza Slovan iz pre- voda Nove zaveze gotskega škofa Wulfila. Koren slavan se tam po- javi štirikrat, in sicer s pomenom molčati, obmirovati. Avtor tukaj postavi domnevo o vzajemnem po- imenovanju drugorodcev kot tistih, ki ne govorijo oziroma so nemi. Tako naj bi Slovani s to značilnost- jo poimenovali Nemce, Germani pa Slovane. Kot podporo hipotezi navaja še slovanski glagol sloviti, kar pa pomeni ravno nasprotno, govoriti. Vprašanje je, ali je torej etnonim Slovan res bil dan od zu- naj ali je vendar njegov izvir treba iskati znotraj lastne jezikovne ba- ze. Slučajna podobnost z german- sko besedo pa bi le pomagala k hi- trejšemu sprejetju poimenovanja. Tem 30 stranem sledi jedro knji- ge, ki ga sestavlja izbor patrističnih besedil. Ob stolpec z besedili v iz- virnih jezikih – pretežno seveda v latinščini – je postavljen še stolpec s hrvaškim prevodom. Izvirna be- sedila so povzeta po Mignevi izdaji Patrologia Graeca, Patrologia Lati- na s Suplementom, čeprav je marsi- katero delo doživelo že kakšno kasnejšo izdajo. Besedila orisujejo prvo evangelizacijo Ilirika, pred- stavijo pomembna domačina (Vik- torina in Hieronima), omenjajo po- jav puščavnikov ob dalmatinski obali, največ odlomkov pa se suče okrog problema arijanske krive vere in sinod, ki so se ukvarjale z njo (I. in II. sirmijska, sinoda v Ri- miniju), zanimiva je tudi korespon- denca salonskega škofa Hezihija z Avguštinom, Janezom Krizosto- mom in papežem Zosimom. Knjigo zaključi angleški prevod celotnega uvodnega besedila – kar dela knjigo povsem uporabno tudi zunaj meja poznavanja hrvaškega jezika –, izbrana bibliografija in kazalo osebnih in krajevnih imen. Zelo posrečena je avtorjeva od- ločitev, da zbere patristične zgodo- vinske dokumente in jih objavi na enem mestu, ravno tako, da jim do- da prevod v sodobni jezik. Morda ne bi bilo odveč, kljub obsežnemu uvodu in prevodu, besedila opremiti še s komentarjem. Prav tako bi bila zelo koristna še kakšna dodatna ge- ografska karta zgolj Ilirika, poleg obstoječe, ki prikazuje celotno Rim- sko cesarstvo. Ostalo slikovno gra- divo je dobro izbrano in ilustrativno. Vsekakor moramo avtorju če- stitati za dober izbor besedil in jas- no predstavitev z njimi povezanih problematik. S pomočjo njegovega dela nam je tako približano teološ- ko dogajanje na našem področju v 4. stoletju po Kr. Obenem smemo upati, da bo skromna prva naklada kmalu pošla in doživela ponatis. Miran Špelič OFM Ocene 2BV-2007.PM6 31.5.2007, 12:57 305