GLAS NARODA
Listislovenskih .delavcev T Ameriki.
Entered m Second Clan Matter September 1903, it the Poet Office at Hew York, H. Y„ wider Act of
of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—8878
NO. 268. — fcTEV 268.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 2, 1932. — SREDA, 2. NOVEMBRA 1932
VOLUME XL. — LETNIK XL.
NEZAPOSLENOST—NAJVEČJI PROBLEM ANGL VLADE
LONDONSKA POLICIJA ARETIRALA KOMUNISTA A. L. HANNINGTONA IN SE SPOPADLA Z NEZAPOSLENIMI
Voditelj nezaposlenih je bil znan komunistični agitator. — Pri spopadu v Hyde parku je bilo ranjenih nad sedemsto oseb. — Prostovoljni policisti so bili po sedmih letih prvič poklicani v službo. — Policija ima povelje raz gnati vsako skupino, ki bi se zbrala na ulici.
Velike demonstracije v Chicago, 111.
150 TISOČ TKALCEV JE „ ZASTAVKALO
Stavkajo proti znižanju plač. — Tri četrtine tovarn je zaprtih. — Seja med tovarnarji in linijskimi delavci ni imela u-5peha.
Manchester, Anglija, 1
LONDON, Anglija, I. novembra. — Na tisoče demonstrujočih nezaposlenih se je danes borilo na raznih glavnih londonskih ulicah s policijo. Policija je bila ves dan pripravljena, da odbije nayai na poslopje, v katerem zboruje parlament.
Najhujši boji so se vršili na Trafalgar trgu, Pallibra TkaK;i v tkalnicah v Lan
. - .	.	r L l	I cashire okraju so zavrnili zniža-
Mali in na Victor Lmbankment.	Inje pla- od 5 <lo s ,Mistotkov ter
Ko so se gledališča zaprla, so bili demonstranti; > zastavkal" l.">o.oc>o delavcev.
pognani s Trafalgar trga, kjer je bilo središče kra-j Zastopniki unijskih delavcev in kt ..	i ■ i * j* i*	I tovarnarji so se takoj prireli po-
valov. Navzlic temu so pa morah ljudje, ki so se V(„ajati toda p,^ jani« niso ime-večernih oblekah in dragih toaletah vračali iz gle-pa. nekakega uspeha. i)< dališč, večkrat pozvati policijo, da jih je zaščitila; pred razburjenimi nezaposlenimi.
Nezaposleni so hoteli predložiti svoje zahteve poslanski zbornici. Soglasno s staro tradicijo pa za morejo predložiti parlamentu prošnje le člani poslanske zbornice, vsled česar jim ni bil dovoljen vstop v poslopje.
Nezaposleni so nato zapretili, da bodo s silo vdrli v parlament.
IZBOLJŠANJE V i HERRIOT JE BIL DELAV.SVETUj NAVDUŠENO
POZDRAVLJEN
Iz raznih krajev dežele
prihajajo poročila, da so--------
se začele razmere izbol j- Vse prebivalstvo ga j e
sevati. — Produkcija čevljev narasla.
MESTNA UPRAVA JE BILA
PRISILJENA ZNI2ATI PODPORO
novem-Bank v
CHICAGO, 111., 1. novembra. — "Hočemo kruha!" so klicali brezposelni in so v veliki paradi šli slovesno sprejelo. — Vi-J v Grant Park ob jezeru, kjer so protestirali proti sokošolci so zastavkali.1 znižanju podpore. V oktobru je bilo mesto prisi-Mislili so, da je imperi- ljeno znižati podporo za polovico, ker nima denar-
ja!istični agitator.
ja. Za november je določena zopet cela podpora.
Promet po ulicah j** bil ustav-"
Philadelphia, Pa., 1.
bra. — Federal Reserve
Philadelpliiji naznanja, da je zatl-j Madrid, Špartska, 1. novembra.	, . ...
njih treh mesecev zaposlenost v Vs,	.^bivaLstvo je bi-' ^ .kf°, ?	^	! »«kd*n>* ^.clrale je bil najlepši
tovarnah nenavadno naraščala. \ j na	, , poJE(1„,vi franco-	Je l	i	nJ razf?led cHem LJenin^adu m
oktobru je to napredovanje o,ta- ^^ min;stIir„W,,nn.-a' Za	prepoved. _da ne ^
ske<fa ministrskega predserinika Edouarda Herriota
lo na svgii-m 'išku.	,
Pasadena, Cal., 1. novembra. — Mehika je na pragu največje pro- vp?a bivanja zastavl speriete. ker še nikdar ni dosegla i Ko po banketll. stanja nadprodukcije. Prejšnji
mehiški predsednik Pascna! Or- MannH .\zana. Herriot obiskal tiz Kubio je rekel na zborovanju, ( j»ra,j0 muzej. sn dija«ki juridične katerega je sklicalo Los Angeles^ fakll]tetp prišli stavko, češ. da vsHU<*iliš<*e:	j j(. ]i,-rriot agitator za imperijali-
— Moja domovina, ki ni oblo- j Kti-nw vojno. Sklenili-o, da >e to-i
smejo nositi rdečih zastav in huj-1 samo JuriMi skajo£ih IB^isov se nLso zmPniii| na vseučiliš<"-u so za .^asa njego- -n	di je bil<> vi(lpti mnogo i--
kali	,	, i	i • - ' ivUfiiji.
. ! zastav s kladivom m srpom, ki je je po banketu, kateregra. je
priredil ministrski predspdnik
Izprememba cerkve sv. Izaka kaže nov prepad vere v sovjetski
sedaj ni
s<* nikakega dogovora za kako bodočo sejo in delavsko ministrstvo ni š»* odredilo ničesar.
Tri tisoč delavcev se j»» zjuTraj _ zglasilo za delo v Leith tovarni;! števila brezposelnih. je trpela ko pa so izvedeli da bo tovarna | mfinj kot drujre dežele. Brez po-j so se obrnili in so | ^i,10st naše države ni ravno ne-j normalna, kajti izm"d 1 B.fKKI/KK) i je zgodilo v Roehade in:liariKja samo 225,000 Ijndi brezi
žena z dolgovi m nima velikega j Hko -asa nr vrnpj0 v	dokler'
j zni-t-ala pla<
šli domov, i Isto se
LONDON, Anglija, I. novembra. — Komunističnega agitatorja W. A. L. Hanningtona, ki je organiziral korakanje brezposelnih v London, je policija aretirala pod obdolžbo, da je ščuval ljudi na upor.
Dvajset detektivov je vdrlo v njegov urad, od koder je vodil demonstracije tisočih brezposelnih, ki so vprizorili velike izgrede v Hyde parku in na Trafalgar Square. Hannigion je bil aretiran, ko je pri svoji pisalni mizi govoril z nekim časnikarjem.
Uradne listine je policija zaplenila in aretirala še nekega drugega uradnika pod obdolžbo, da je razširjal hujskajoče razglase.
V četrtek je bilo pri spopadu v Hyde parku ranjenih nad 70 oseb, ko je prišlo v London nad 2000 mož "lačne armade" iz vseh krajev Anglije.
dnigrih mw-tih. V Lancashire o-kraju je okoli 200jf)00 tkalcev.
V zadnjih mesecih je to druga stavka v tekstilni industriji. Te-daj so zastavkali predilci in njih stavka še do danes ni končana.
MUSSOLINI POZIVA DELAVCE K FAŠIZMU
Grandi je bi! imenovan v veliki fašistovski svet. Fašizem bo povzdignil italijanski narod.
»ki.
— Želimo vse delavce v fašistovski stranki, kajti fašistovska stranka ima nalogo, da povzdigne italijanski narod. — je rekel Mussolini.
Mussolini je prišel v Monzo iz 1'avie. kjer j«- ves ras
Monza, Italija, 1. novembra. — V prisotnosti 2<Kt.(MMt poslušalcev ob priliki odkritja vojnega spomenika v tem industrijskem mestu jc Mussolini pozival delavce. Okoli dvanajst jih je bilo ranjenih v nedeljo na da pristopijo k fašistovski stran-
1 rafalgar Square, koso hoteli korakati proti kraljevi palači in proti parlamentu.
Detektivi, ki so vdrli v Hanningtonov urad, so takoj zavzeli vse sobe, v katerih so uradniki po Hann-ingtonovih navodilih izdelovali načrt za večerne demonstracije.
Hannington je že dolgo poznan kot komunistični agitator, ki je tudi leta 1930 vodil brezposelne v London.
Prostovoljni policisti, katerih organizacija je bila vstanovljena leta 1 925, so bili sedaj prvič poklicani v slbžbo in so nadomestili stalne policiste, ki bodo počivali toliko časa, da se prične zborovanje brezposelnih v Camberwell Green.
Hannington je imel izdelan načrt za korakanje do parlamentarne palače in je sklical svoje pristaše, da se snidejo na Camberwell Green, od koder so nameravali korakati proti parlamentu.
Scotland Yard (največji londonski detektivski urad) pa je izdal povelje, da policisti in detektivi raz-ženejo vsako skupino, ki bi se zbrala na ulici. Tri sto soč policistov je vedno v službi, da vzdržujejo red. Policija bo dovolila samo skupine dveh ali treh zastopnikov, da gredo v parlament, kjer bodo vratarju izročili'svoje prošnje in zahteve, ki bodo slednjič "izročene poslance, m
LONDON, Anglija, I. novembra. — Policija se je bala izgredov, ako bi brezposelni izsilili svoj
dela. Kakorhitro bodo delavske razmere v normalnem stanju, bo prišla v Mehiko .prosperiteta. kot še nikdar poprej.
Boston, Miss., 1. novembra. — V tretji četrtini leta se je trgovina izboljšala v marsikaterem o-ziru. ako jo primerjamo z letom 1931.
Mnojro več trgovanja je bilo v avgu-tu in septembru kot pa v . Istih mesecih lanskega leta.
Trgovina s surovim bombažem se je v avgustu in septembru zelo zvišala. V oktobru pa je bila ta trgovina mnogo boljša kot v marcu, ko irna navadno svoj višek. Tovarne so kupile v oktobru več volne, kot katerikoli mesec od julija leta 1931.
V >eptembru je bilo izdelanih več čevljev, kot katerikoli drugi mesec te«:a leta.
znak komunizma.
Število brezposelnih v paradi cenijo chicaški listi od 10.000 do 13JKK). Bili so stari in mladi možje. stare in mlade žene in dekleta. v&eučiliški in dijaki nižjih šol. (cz ulice so bili razpeti napisi:
_f	,	^	— Manj policistov in ve«" kruha!
ilerriot ne odpotuje iz Španske.« „ .	, ,	,
_ ,. _ . . 1 . 4 , 1 , — Zahtevamo delo in ne podpo-
Dijaki. katerim predava profe-, ,	• . , - ,i„i„t:
'	'	re! — Milijoni ne bodo vec delali.
Ko >e je parada pomikala pro-
. t i fJrant parku, so se zastopniki
različnih brezposelnih organizacij
posvetovali z županom (Vrmakom
in so zahtevali $7.50 na teden za
....	....___ vsako družino, obstoječo iz dveh
pa imeli na hodniku vseučilišča i , A—n	.	_
.	,	*>~eb.	za vsakega samca,
ejo. na kateri so sklenili splosno i	. .	, .
( a<	1	; prosto vožnjo za otroke v solo,
brezplačno vodo. električno luč in
sor Luis .Jiminez. ki je tudf dr-, žavi poslanec, so korakali po u-licah ter demonstrirali proti vojni in imperijalizimi. !*(» mestu so tako'razj^rajali. da jih je morala policija razjrnati. Takoj nato so
SESTAVA GOVOROV KANDIDATOV
BELIN IMENOVAN
ZA POSLANIKA
Washington, D. C., 1. novembra. — Predsednik Hoover je imenoval za poslanika na Poljskem P. Leimontn Belina iz Waverly. Pa. Postal bo naslednik parade stal 1 avtomobilskega magnata Johna
stavko.
Dijaki zastavkali. ker je še pred Ilerriotovom prihodom bilo razširjeno poročilo. da bosta Francija in Španska sklenili zvezo za medsebojno pomoč v slučaju vojne. Ta poročila jc vlada zanikala.
London, Anglia, 1. novembra. Navzlic uradnemu zanikanju v Parizu in Madridu se v vladnih i (krojili vzdržuje vesti, da sta s*-i Francija in Španska podajali za prijateljsko zvezo, kakoršna je bila pred vojno med Francijo in Anfrlijo. Kavno v času. ko so s«> pri<"e!e širili te vesti, je Herriot šel v Madrid.
Diplomatieni krogi so mnenja, da bosta Francija in Španska sklenili trgovsko pogodbo ter obenem tudi zvezo za varstvo špan-; sitoma Maroka v Afriki in Balear-,>kih otokov. Španska bo pa dovolila prehod francoske vojske skozi Špansko v slučaju vojne med Francijo in kako drugo državo in ustanovitev zrakoplovne postojanke na Balearskih otokih.
glas. oprostitev vseh brezposelnih. ki so zaprti, načrt za zidavo hiš za brezposelne.
Župan je zastopnikom obljubil, da bo storil vse v svoji moči. da se izboljša položaj brezposelnih in jim je rekel, da bo v^ako osebo. ki jo imenujejo, imenoval v odbor, ki preiskuje, kdo no»'e pla-
Washington, D. C., 31. o^loora.
Za tisočerimi besedami, s katerimi bombardirata predsednik Hoover in njegov nasprotnik go-verner Franklin D. Roosevelt v predsedniiki kampanji je mnogo ur napornepa dela.
Oba kandidata sestavljata svoje jjovore na naslednji na/*in: Predsednik Ifoover: XapiSe. popravlja, prepiše in zopet popravlja. Nikdar ni zadovoljen. Do zadnje minute, ko stopi na govorniški oder. j"- vedno pripravljen kaj izpremeniti. bodisi kako be*edo, ali frazo. Časnikarji trdijo, da je Hoover najbolj natančen popravljalec svojih rokopisov na svetu.
Ponajveč piše svoje govore v Lincolnovi sobi v Bel i hiši. Njegov pomočnik je časnikar, urednik in pisatelj French Strother,
čevati davkov. Rekel je. da bi pri-1 ki »Mikuje predsednikove misli v šla velika pomoč za me.»to. ako »tavke. K o je govor stavljen.
g a tipkarica napiše na pisalni
pouio«
j bi ljudje plačevali davke.
V Grant parku so voditelji I imeli govore na množico ter so [ razložili svoje potrebe in zahteve, i Policija je stala na svojem me-jstu. pa ni imela nobenega opravila.
Polagoma >%o se zborovalci razšli in odšli na svoje domove.
Predno je bilo zborovanje končano, so govorniki sporočili, da pripravljajo po vseh Združenih državah brezposelne na to. da iz vseh držav korakajo v decembru v "Washington.
N. Willy a iz Toleda. Ohio.	I
Novi poslanik je star enoinpet-deset let ter je bil štirinajst let ( v diplomatični službi.	;
v avtomobilu, kakor v Turinu. •Njegovi prijatelji so se bali. da se je preveč izpostavljal kakemu atentatu.
Rim, Italija, 1. novembra.— Di-'	~
no Grandi. Alfredo Roeco in in ! MACHADO ZMAGAL
<tiuseppe Bottai, katere je v ju-liju Massolini odstavil kot mini-istre. so bili imenovani kot "-lani fašistovskejja velikega sveta.
PRI VOLITVAH
IZDELOVALEC DENARJA ^
JE UPOKOJEN
i # -
! Washington, D. C., 1. novem-' bra. — Charles A. Baker, ki je napravil več denarja, kot kateri . drugi človek na svetu, je sel v po-
IZ KATEDRALE BO GLEDALIŠČE
Havana, Kuba, 1. novembra. —
' koj. Po petdesetih letih, ko je bil
Grandi je bil takoj zatein, ko Pri volitvah je zmagala republi-,
j«' bil odslovljen kot zunanji minister imenovan za poslanika v Londonu. Roeco pa je bil imenovan za rektorja vseučilišča v Rimu; toda sedanje imenovanje je prvikrat pokazalo, da je Mussolini še vedno naklonjen Iiottaiju.
kartska stranka, torej stranka predsednika Machada. Natančni izid volitev pa še ni znan.
V raznih provincah so se vršili
zaposlen v zvezni tiskarni za denar. se je s 70 leti umaknil v pokoj in bo. kot pravi, šel na potovanje v Evropo.
Od leta lf»2f> je bil Baker rav-za tiskanje ameri-
Moskva, Rusija, 1. novembra. Katedrala sv. Izaka, ki je bila prejšnje dni na j razkošnejša ruska cerkev, bo izpremenjena v brezbožno gledališee.
To bo prvikrat, da bo bol j še viška vlada izprernenila kako cerkev v -brezbožno gledišče. Prva predstava bo "Katedrala sv. Izaka". sramotenje življenja svetnika. kateremu na čast je bila ka-
. ... . .. _ .	natelj urada
med vohlci vroc. spopadi. Tri	o- ^ bankoveoy predsta,Tljajojtedrala zgrajena.
,sebe so bile usmrcene, vec Jih	( vrednost od $1 do $10.000
i bilo pa ranjenih.	i, , .
'	ko denarja je
bilo
Koli-1 Načrt za katedralo sv. Izaka je natiskanega • izdelal franc, arhitekt Richard
pohod proti parlamentu. Onim, ki so prišli z deže-j le, so se pridružili tudi londonski brezposelni, ki so še najbolj nasilni.
Policija bo napravila kordon okoli štirih zbirališč, od koder so hoteli korakati proti parlamentu in ako bodo poskušali, jih bo policija pognala iz mesta.
... pod njegovim nadzorstvom, ne I more povedati.
POTRES V GRČIJI
Atene, Grška, 1. novembra. — Na polotoku Calcidice * je pojavil danes zopet močan potres. Prebivalstvo je strahoma pobegnilo iz hiš na prosto. Potres je bil močan, ni pa zahteval nobenih človeških žrtev.
de Montferrand in je bila izgo-tovljena le-ta 1858. Zidali so jo 39 let. Zgrajena je v obliki velikan-Nkega križa in nad njo se dviguje velika pozlačena kupola, visoka 330 čevljev. Zidana je iz finskega granita in marmorja. Glavni vbod ima štiri vrata, kar je bilo posneto po Pantheonu v Rimu.
Cerkev je veljala $12,000,000 in je <bila znana vsled umetniškega pročelja in krasnih slik. Izpred,
stroj; nato pa ga predsednik še enkrat pre«j|e<l% z modrim svinčnikom v roki.
Misli za svoj govor vzame od vsakogar, ki govori o tem predmetu-. Zakladniški tajnik Mills in generalni poštar Brown mu pogosto dajeta kake nasvete, drugi kabinetni tajniki pa mu povedo svoje mišljenje samo. kanu? jih vpraša.
Predsednik sestavlja svoje govore zgodaj zjutraj in pozno zvečer. 8e celo na vlaku, s katerim so pelje v kak kraj. prebira iu popravlja svoj govor. Zaradi te-jra so njegovi govori vedno zelo pozno izročeni časnikarjem.
Franklin D. Rosevelt:
Zelo izbrane misli in fraze prihajajo k njemu od "izvežbanik možsran" — profesor Moley s Columbia vseučilišča v New Yorku, A. A. Berle tudi s Columbije, sodnik najvišjega sodišča Samuel Ro« senman in senator Key Pittman. predelajo celi predmet in mu dajejo nasvete v političnih in gospodarskih vprašanjih.
Svoje govore napiše sam. Nato jih izroči tipkaricam. Tipkanega govora ne pregleduje preveč natančno, toda včasih izpremeni ves govor.
Roosevelt zelo veliko dela J mnogokrat je pri pisalni mizi do zgodnje ure. Svoj govor prične pripravljati tri ali štiri dni pred nastopom. Svoj govor ima vedno pri sebi in ga ne objavi do zadnje minute, da more odgovoriti svojim nasprotnikom.
m
ADVERTISE '&LA3HAEQDA*
|iW yOli, WPWIPiT, «0 VEMBER 2, 1888
TEE LA|U» W NiOVPi MILT ftp 9. *
ud PnbUAed by ILOVDOC nVU80|N8 COMPANY
,	(A Corporation)
L Baedlk, Tmi.
of above officcri:
9t the
itkm and addi
Nw l'ffc CMfi
•CLA8 N A BO D A HMwaf Ibc Peopfto>
Every Daj Except Sunday« pod BoUdaja
Sa cdo trto volja aa AaMriko in
8a pol leta Ca Utrt
96 00 $300 $1.00
Za New York m celo leto......$7.00
Za pol leta....................$8.150
Za InoseaMtro xa odo leto.......$7.06
Za pol leta....................$3.50
Kobarrtptlon Yearly $6.00
▲drertiaemrat on Agreement
"OlM Naroda" ichaja eaaki dan laraemfii nedelj In praznikov.
pod plan In oeabooati ae oe priobčnjejo. Denar naj se blagovoli foMljatl po Money Order. Pri apremeaM kraja Mrotelkov, prosimo, da ae naa tndl prej to Je blrallMe aaxnani. da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". ti« W. nth Street. New Yark, N. Y.
it CUelaen 3—S$7$

ŽENSKE IN VOLITVE
Poklicni politiki si š-e vedno niso na jasnem, kakšen vpliv bo izvedlo glasovanje ameriških žensk na izid prihodnjih volitev.
Odkar imajo ameriške ženske volilno pravico, se pre-oej vdejawvujejo v politiki. Žensk« imajo mojo psihologijo hi promatrajo sedanji položaj s precej drugačnega stališča kakor moški.
.Problemi, s katerimi se ima pečati dežela, so izvan-podno težavni in zapleteni, in zato skušajo vodstva političnih strank svoje načrte na ta način skovati, da bo tudi ženskam ustreženo.	v.
Bajka, da je ženska vetmja>ka in da jo je lahko pridobiti za ta ali oni cilj, se v tem slučaju ne bo obnesla.
Danpfi stoji ameriška ženska v javnetn življenju. Razen za otroke, kuhinjo in cerkev, se je začela zanimati tudi za druge ifcVari.
Prednoso imele ženske volilno pravim, so njihove voditeljice napovedovale, da bo ženstvn kar drlo na volišče, ko bo imelo pravico voliti. To prerokovanje >e pa ni uresničilo.
Za politična vprašanja so bile pri v>akih volitvah precej mlačne, in če so sploh šle volit, m, običajno volile tako kot njihovi možje.
Posamezna vprašanja, kot je nnpriiner prohibicija, utegnejo spraviti ženske v bolj ločene h a bore. pa tudi v tem pogkdu so mnenja tako različna kakor pri moških.
Dejstvo pa je, da ženska v svojem gospodinjstvu bolj cftičuti posledice depresije nego moški, in to bo brez dvoma dosti odločevalo, kakšno ]>oHtičiio stališče bo zavzela.
Pri dosedanjih poskusnih Vasovanjih j«- bilo t>ddanili 58 oddCotkov moških in 52 odstotkov ženskih glasov za Boosevelta, dočim se je iz nekaterih mest oziroma držav oglasilo šestkrat več moških nego žen>k.
Izvedenec Simon Michelet pravi, da je bilo leta 1920 med vsemi oddanimi glasovi trideset odstotkov ženskih glasov, letra 19^ jih je bilo že 35, leta 1928 pa že 45 odstotkov.
Ker se je v zadnjih osmih letih j>ovečalo šfevilo volil-cev za približno osem milijonov, se moramo zadovoljiti z ugotovit jo, ida se bodo prihodnjih volitev udeležile ženske ▼ »elo velikem številu in da lx> vloga, ki jo bodo igrale, za marsikaterega kandidata odločilna.
Padec s skednja $ smrtnim izidom.
Pred dnevi se je zgodila v Slivnici }>ri Mariboru težka nesreča.-ki je zahtevala življenje pridnega delavca Pri spravljanju slame je padel s skednja 50-letni pomožni delavec Frank Kovacek tako nesrečno da si je zdrobil lobanjo in je kljub takojšnjemu prevozu v bolnico podlegel smrtnim poškodbam.
Otrok utonil v vodnjaka.
\"a Drsanjih selili občine >hni-hel-Stopiče so bili otroci sami doma. Vsi odrasli so bili zaposleni v vinogradih s trgatvijo. Otroci so se igrali po vasi. pa tudi posedali ob odprtem vodnjaku. Mali de-deček posestnika &ušla je tudi fclezel na vodnjak in tam je jedel svoj kos kruha. Nesreča je hotela, da se je premaknil in izgubil ravnotežje ter padel v vodnjak. Dguri otroci, ki so to videli. so se razbežali na vse stra-
protestom dosegli, da so se njihovi otroci poučevali še naprej s pomočjo Maklinove čitanke. Pri zadnjih občinskih volitvah je bila slovenska lista zaradi formalne napake zavrnjena ter je slovenska stranka izgubita zastopnik" v kraj nem šolskem svetu. Okrajni šolski nadzornik Posnik je nato predlagal, naj se odpravi dvojni .pouk v prvem razredu in šolski svet je (soglasno odpravil slovenščino.
"Koroški Slovenec" poudarja, tla je velika večida otrok rožeške okolice slovenskih staršev. Ti J>n-do znali najti pot do pravice še drugod, ker nikakor niso voljni, da se jih spominja samo na dolžni »st i. odreka pa jim pravica so-odloce vanja pri vzgoji njihovih otrok.
Nenavadna smrt.
10. oktobra proti rečeni je prišel k Jusipu Suliacu. posestniku v
T*
BLAZNIKOVE
za leto 1933 R
smo dobili in jih poslali vsem, ki so jih že naročili.
pozneje v njuneui spremstvu stopil še v neko kavarno. Ko je tam utrujen zadremal, inu je Anderlič neopaženo *egel v suknjič in mu izmaknil denarnico s 660 Din. Anderlič in Cvetko sta pustila Zdolška samega in odšla v drugo kavarno. kjer je Anderlič naročil šampanjca. Neki znanec, ki mu je postala stvar sumljiva, je obvestil ipolieijo. ki je Anderliča in Cvetka aretirala. Pri >ebi sta imela 812 Din. Cvetko pa je takoj izjavil. da je 4.V> Din nje-, gova last in da jih je dobil od ne-i koga moškega v Šoštanju, katero-
Kdor jo hoče imeti, naj * ""'"j" 7; ''■»
■»	J morala Anderlič in < vet ko zago-
nam pise.
Cena 20C
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
2X6 West 18th Street « Hew York, N. Y.
",J 11
, varjati pred celjskim okrožnim ! sodiščem. Anderlič je bil obsojen na K mesecev strogega zapora. Cvetko pa je bil oproščen.
J *
Peter Zgaga
OSEBKE VESTI.
ZRAČNI NASKOK NA MOUNT EVEREST
* Pri družini Toneta Tamjana so kupili dvojčke. Mati in otroki se dobro počutita, ubotri oče se je pa šele včeraj zavedel v bolnišnici. toda zdravniki * upa jo. da bo okreval.
Prihodnji teilen si* ho porodila Mis> Mica Macana. ki je zelo znana v tukajšnjih krogih. K«> ^va bila sama. mi je > strahom razo-dcla. da se strahovito boji zakonskega stanu. Njen ženin ni bil na-mreč še nikdar <»ženjen. dočim je imela ona dosedaj opraviti samo h poročenimi moškimi
IjP pogum. Mis> Miru. se bo /.*• skomandiralo. da bo prav
ni. ftele po dveh urah so domači, Vidomcih. občina Sv. Andraž v
Slovenskih goricah, njegrov tast prosit za pomoč pri trgatvi. Su-hač je povodci tasta v sobo in mu odkareal posteljo za prenočišče, nato sta pa oba odšla v k lot. kjer sta pila jabolčnik. f'ez nekaj časa je prišla zan jima tudi Sulia-čeva mati Ivanka ter si privoščila šmarnieo. Na lepem jo nastal med trojico propir. vendar so se pomirili in pili naprej. Sled-»Ti.jj«* odšla mati nazaj v sobo. čez nekaj časa pa za njo tudi Smi-liae in tast. Mater sta našla že na postelji. Med njimi je nastal nov prepir, iz neznanega vzroka sta pa Suh ar in tast razmaknila postelji. ki sta bili skupaj. Mati je padla na tla in tam obležala, sin
otroka pogrešali in ga slednjič potegnili mrtvega iz vodnjaka.
Sleparski veietrg-ovec « vinom in sadjem-
Trgovski pomočnik France Kastelic iz Most je čitaJ v ljubljanskih listih orla*, da išče večja tvrdka skladiščnika. Pa se je šel predstavit v neki ljubljanski hotel, kakor se je zahtevalo v o-glasu. in je res našel tamkaj nekoga 40-letnega gospoda, ki je takoj zahteval od njega večjo kavcijo. Neznani gospod je dejal, da je veletrgovee z vinom iz Haler. po imenu Vinko Sloklas. ki ima Moje skladišče v Balkanu, in je obljubil prosilcu dobro plačo. Ka-jin tast sta >e pa odstranila stedic mu ni sicer izročil zahtevane kavcijo, pač mu je dal jamstveno pismo za .1000 Din. Naslednji dan se je Kastelie znovo oglasil t* hotelu, kjer pa je izvedel, da je dozdevni trgovec izginil in ostal v hotelu dolžan 250 Din.
Istemu sleparju je nabodel tudi trgovec s sadjem Karel Primožič. Na Pogačarjcvem trgu. kjer ima svojo stojnico, ga je poiskal že pred dnevi moški, ki se mu je tudi predstavil za Vinka Stokla-sa. togovca z vinom iz Haloz. Pri-j čel mu je ponujati večjo količino ! grozdja po izredno nizki ceni. ena-
Ko je prišel uaslednje jutro sin
Tinelov Totiče v Dovrntownu jo kupil svoji .soprogi par novih mehkih copat. Pravi. da tuii -pičasti ženski čevlji povzročajo prevelike bolečine.
V Angliji pripravljajo sedaj na--kok na Mount Everest. <Jre za naskok posebne vrste, ki še nima primero v zgodovini — namreč / ""T™"™	, letalom, etalo no bo moralo v ta
----/namon dvigniti najmanj v višino
•	i 10.ti7"» metrov. V njem bo poleg	^
Hude posledice avtomobilske ne-'pilota fotograf, ki bo snemal sli-i
sreče pri Razdrtem.	t ko gorskih vršancev i!» ledenikov.] Miss Angola škrbl.ian -»i ;e da-
(» hudi avtomobilski nesreči, ki . ^ * rokah	^ prejšnji tcde„ vstaviti novejše je pripetila 13. oktobra dopul- ^ P^'^'.tkov angl^ke voj-	bo. Takoj nato .o jo morali od-. .. ... I ske. P. T. Ethertona in L. V. lila-	vesti v bolnišnico Zdravniki pra-
: kerja. Pilotiral bo 2!Metni Ioni	vijo. da bo po njej. ker že dva
i Clydesdale, amaterski letalec, ki	dni ni mogla iipregovorfti nob»-
, . ..	.	.. j pa je zeio zanesljiv in iz.vtržban. ni. besede,
let. iz llrenovice. se ji» N	svojim T . ... . . .	.	„
....	, .. .	,, . (Lord < lvdendale jc >111 vojvode	*
motocikljem mliiravil u	ltazdr-.1r ... , v.	, A , . i
. . ....	. , i flauidtoiiskcga. Njegovo letalo Imj
tega proti Postojni, kjer je imel | m|j(.no z v.s,mi pripomočki ' V Slovencem Domu v Brook-
»ickaj opravkov. \ oz.l je z vel,ko ^ ^^ ^	|Wbn(>sT bo. | lyn« >eni videl pred par meser-i
brzino m -se jc nenadoma znašel ^	yr ^ ki^|k kj	0 I pla-kat. ki je z debelimi črkami
med nekim privatnim avtm.iol.i-, n|(>g(^^ ,HaIt.u ,If) ^ ,ivi»ne v • naznanjal. da je "Tanz jelen
lom. ki mu jc sledil, in avtobu-! vHiko vi--no Xt.paNUi ma|iar;i. | Donner^tag. Sainsfag und Soeji-
som podjetja Ribi k ( ki je ,:	,	,	ta""
. w ' J .	i	-!•* dovolil. «la -lile ekspe- '"e •
vozi iz Postojne proti tiorici. Ma-
. . .	'	,	dieija startati z njegovega ozom-
renzi jc izgubil o}»];iht nad svojim .-
vozilom in je z veliko -ilo zadel - '"<" . . -	, , , . »!	-i" Pr**j»»i«	v !>'»« n-
. ( 1'odona je torej, da bodo to pot1.	. . •	--,
* osebni avto ki ga je baš prehi- .. .	.	,	tou-nri strahovito .......... so v-r
^	'	bvercntn ro zrasli — cez glavo. -	,	-	.
oval. sam i»a je odlete! z m>»to-	mislili, da je pri Klinarjevrh ko-
dne. -o ugotovljene naslednje po drobnosti:
Baron Ivan Marenzi. >tar 3."
izključeno, da se je ubila. To bo ugotovila -odna komisija.
Obsodb« radi požiga.
Pred malim senatom je bila zanimiva razprava proti 37-letnemu ko tudi prav lepa štajerska ja- pletarju Ferdinandu Belcijanu "w. bolka. Ker .se ui^ta pogodila, se je zglasil neznanec na trgu še na
v sobo, jt- mater našel še vedno tevai. sam pa na tleli in ko jc .slopil bliže. jr j efklja in padel na sredo ce^te. ta-presenečen »opazil, da jc mrtva, j ko <la > nenadoma znašel pred Takoj je pohitel ua orožniško po- k"lesi avtobusa, fii.fer avtobusa stajo v Juršince. kjer se je .sam,*' 111,1 > v zadnjem hipu urnak-prijavil. Odvedli so ga v ptujski ' ni!- «Pri tt>,n I'H J4' avtobus zadel z; preiskovalni za^ir. Mogoče je. da | si,° »h škarpo kraj er-te in so je mater zadela kap. ni pa tudi 'prevrnil. V avtobusu je bilo
potnikov, ki jih je v hipu nesreče popadla panika. Vsi so rai je- ^ ni. Med njimi je dobila najtežje poškodbe Ivana Bizja.kova iz Sv. Križa pri Ajdovščini.
SPORT
ROKOBORBA.
l>izjako»'o >o s prvim reševalnim avtomobilom, ki >o ga pozvali iz Trsta, naglo odpeljali v tr-
Vinja T.ri Ljubljani. Obtožnica jc I _ -„ , , - XI	, - -
. .	.. „	zasko bolnico. Marenzija. ki j«
navajata, da jc pon^»či i. avgusta ,.-, . . .	...
.	* 1	" 1 bi! v tako obupnem stanju, tla
slednji dan. a ker ni našel Prim o-: letos zažgal akladisče, v katerem žiča pri stojnici, je odšel na n je-' se nahajale pletene košare in
gov dom na Grajsko planoto. Tamkaj je Primožiču znova stavil še ugodnejšo ponudbo, nato pa zahteval f»d njega aro Ker pa Primožič ni imel denarja pri sebi. je napotil neznanca nazaj na trg. rekoč, da mu bo izročila zahtevanih 300 Dm are njegova žena. Žena pa niu je zvečer pove-dala. da je zahteval neznanec od nje 500 Din. češ. da sta se tako pogodila z njenim možem. Zdaj je neznanec izginil in ga išče policija.
Slovensko šolstvo na Koroškem
se stalno slabša. Kakor poroča Koroški Slovenec", je okrajni šolski svet v Rožeku na svoji zadnji seji sklenil, naj se ukine slo-vf-nski pouk v prvem rszrcdu. Že nelcoč je skušal učitelj Leks izrinili (slovenščino tz šole. nakar so stariši odločnp protestirali in. s
; I *	
i,	
	
%	
r	
	
Udobno Hitro Poceni
Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobiL potrebna navodila od ve$£ega zastopnika. Da ne boste imeti na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na —
metropolitan travel
BUREAU 216 West Idth Street
Nw,YoHt,N.y.
protje v skupni vrednosti 13.1W) Din. Zgorelo je tudi 13-"»^ neople-tenih in opletenih balonov v vrednosti 25.433 in .">."»36 Din. Za vse je bil njegov oče zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici za 55jD00 Diu. vendar o naklepih svojega sina ni nič vedel. Združene steklarne v Rogatcu so že 3 leta dobavljale obtoženčevemu očetu stekleno balone in protje v pletenje in obtoženec je bil opravičen, da je .slabe steklenico proti obračunu prodajal raznim strankam. Iver pa je s steklenicami manipuliral na nepošten način in je prodajal dobre steklenice, je bila odrejena revizija. Obtoženec se je zbal in je za to skladišče zažgal. •Na razpravi je priznal z navedbo. tla je bil vinjen.
iSenat ga je obsodil na 8 mesecev strogega zapora. Obtoženec je sodbo sprejel. _
mmt iiv IT
DSHABHA HAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 0UXVO XH TOČIM KAKO* VAM POKAŽE WA 8TOPNX SEZNAM
ar Si
▼ juooBuyyQ
p£ fcOOO
i 350 $ 5.00 $ 6.79
s«js
V ITALIJO
lir	10»
Mj
Ur	400
Ur	<00
t 5.70
SI 1-20 $16.40
$31.75 $20.75 — $52-50 dinarjih aM
Za Izplačilo $ 500 morate podati »» 010.00 " * 99 " $15.00 » " kM	-

MmOPOUTAJl TJtAVMp BtHHUU
m fgm nmm xfFfCAN* 8AK8EB)
tteW YORK. M. V.
sO'lili. da b<» v nekaj urah podlegel poškodbam. |>a s«» odpeljali v Razdrto. Kmalu je prispel v Razdrto drugi reševalni avto iz Trsta. ki je tudi njejra odpel ja.! v tržaško bolnišnico, kjor pa je «>b 13. uri podtegH p«w"kodbam.
Obsodba nevarnega tatu.
l*red kratkim zvečer je obiskal neko gostilno v <»nb«"evi ulici v Celju rudar Frane Zdo'sok. ki se je bil nedavno vrnil iz inozemstva. V gostilni sta m* mu pridružila 24-Ietni. zaradi tatvin že večkrat kaznovani čovljarski pomočnik Alojz Anderlič, rojen na Orobel-nem in pristojen v Podplat in 21. letni trgovski pomočnik Leopold Cvetko iz Podčetrtka. Zdolšek je
Nocoj se l»ost;i .-.popadla v St. Xicholai Kink Way Steele iu irski šampjon Patrick McKay. Oba veljata >za izborila rokoborca, in vsi. ki -o zanimajo za š«»prt. napeto pričakujejo izida tejja spopada.
Nadalje bod<» nastopili: Kve-rett Marshall, ki je vrgel Stanjr-lor f>e\vi>a. mlad Nemoc Kichard Stalil. Abe Colomeii. llick Davi-«-court. John Riolithoff. Tony F»'-1 ice. Rudy I>usek. Oino <Jaribal-di in Frank ISronov. icz.
Ako zmaga niwoj Stt-el.*. .^t- mu Imj nudila prilika. <la -e spopade s svetovnim šampjon o m -lini Londonom.
Začetek ob uitinih zvečer, ("ene si> zmerne.
HUGA-TONE—JE FMST. NA TOMIKA
V. Iik<> ljutli |K»tr»-l»uj»*	eni 1*-
vHa «*»»• k .t »Iruiti K-i'tir rlovi-k z.tei imlwio življenja, (rdstj rnnoRi **r-nni ('[wfcij« In raliij'i rwU.»i, jih p. f iKiihi. In to »rnJjivo j»- ravrj»> Nt"->N"F:. ki Sr splr.šnf. rabi Ti«»'ini jt- it- povrnile j»r»-j.šn>> nun? v v*h <r*l-rih.
I) i .m- '< tem ftrvi>''iiat»- Jr xam«. ena pot. In ta J^ d-., v Maral kui>it# <-n»i-mcseino zdravljenje t»-ga irnlMva. ki V4« RtanH |«-n d'Har. in uko p<> pr>-t»ku j 20 di.i up<»ral>e nistt- zidovoljni. \ a ni vaf dfnar povrne.	lAdv )
T . t	■■ • f	«.	■
tel ek.^)lodiral. Pa k sreči ni bilo nič hudega. Le žena ga je počila po nšosn. ko ga je / lotila, da ga je hotel dnijfič kuhati, dasi je imel že prvič kuhan »tosedem-najst iprufov.
*
M tuj »»rijatelj im-1 zaročenko. ki «-e ne ziitj pravilo oblačiti. Ima namreč ^voflorjave las*-, '»ra zir. spodnje krilo in "step-in*" pa živorileče barve. Ko se je prepričal o tem. jo je pustil na cedilu.
uSESSa
imajo velik uspeh
B
J«**
Rojak je sporočil: — Ž*>na ti i je ušla. Prosim, natisnite v li>tu. naj mi takoj pošlj»> svoj naslov. Slišal sem. da je v CT.iea^u Ko mi bo sporočila nataneon na-.ir»v. ji	Takoj	m* dvesto «lo-
Iarjev. da bo mo^la odpotovati v San Francisco ali pa v stari kraj.
Za Martinovo bodo v New Yo§-ku tri slovenske prireditve. Pravilno je. da «e kr^ti.
Toda krstiti je treb^ na m o enkrat. I>rugi krst bi bil veljavah I« v slučaju, če bi prvega kr-fa ne bilo. Krščeno je bilo j»a že v kadi in v sodu. zato pa tudi ieg**n svetega Martina ne bo dosti zaletel.
*
To so izreki slavnih mož:
Ko je Goethe umiral, je vzklikni! : — Mehr Licht! Več luči!
Ko **e jr- Xapo!e«mu približala zadnja ura. je vzdihnil: — Armada '
Ko -rta pa Tomaž in Frank 1'dovie valila v avtomobilu iz temne fgoicr proti okrajni eesti. je vzklčknil F rank : —^ Hudič, kam
pa letiva. Tomaž.* *
Marjama si je dala nohte na nogah rdeče pobarvati.
Na vprašanje zakaj je to Morila. je rekla':
— Bodo imeli »Jedci že vsaj o četn govoriti.
*
Rojak M K. je padel po kamt-nttih stopnicah pred svojo bilo. JC sreči ?»e ni nič poškodoval. Prihodnji me>cc pa par «lni ne bo mo«el delati, ker b«» moral pričati v procesu.- ki ga je o ape r H zidar proti njemu. Zidar namreč zahteva enajst dolarjev za popravo stopnic, rojak mu jih pa noče plačati. 'Nekateri naši ljudje nimajo samo trdih glav. ampak so tudi trmoglavi da t

M.
CTW YORK, WgDWJBMDAY, 9Q VgOgE 2. 19»
it
MtASKO SODS IK:
Bern«"* je bil. Z lajno je hodil od hiie d*> hiše in prosjačil. Dostikrat
ie o»ta| lačen. V hudih časih ljudi lajna ne jraiie.
RnzmrHen vrabec y- čepel ua njegovi rami. Zahurtiio je gledal v Met. ('anili je |K»iku*il odleteti, iiiorda na vej«, moriix |mm! iiHk>. toda krila sj» bila ostrižena. Za/i-hal se je in k'»niaj >e j«- vjel na raztrfrauem. s pijanimi krpami pokritem lieračevem hrbtu.
Nek*m- nem .>»* |mm! v<V*er vra«'-aJ doicM'. .Nft nekem prajru blizu damn >4'in zagledal I »era«"-«. Krmil je vr«iWa.
—- Ali večerjata t — sem ira vprašal.
—	Večerjava. Sl«ha je. Dve skorji imam.
—	Kje s»te dobili vratica ' Pozimi wui p render a I na
liik'i. Neko jutro sem -jts na*»-l *>«•-ga premrle** jmkJ streho. Potem se m«» j«- navadil.
, -p Zakai;. st»- mu oMriglt peruti." — se4u jra v prana I.
—	Tako. Navadil m* me je in tu-'li jaz nega. Težko bi xu jKvresal. Samo njega in lajno imam. Pa *em -e v>eeim bal. da mi ne bi iiš»*l. — Saj veste, h«* rloveka eaaih prime, da *»e jujtepe, pa s*e ne bi vrabea. It ud pa i mam.
P'tem je vstal brez bmedp. Dal »eiu mu dinar, pa se mi zahvalil ni. Kakor hi pa bilo m-kaj prijelo, tl i mora iti, je od*el |k» ulici.
VRABEC
Vrabec pa je čepel na njegovi rami. mirno, kakor bi se bil nfkam za;j'edal, kakor bi ga bila Jienado-j ma obšla neka iniuel, ki še ni nikdar prišla. Morda spomin na solnee. na dni. ko je še letal okoli kozolcev in kradel žilo. Ko je v deževnih dneh j £-»'|»e! pod Streho in klepetal /% to-t|'avišt. Ko si je i>kal družico in sr z rjo ženil. Bog ve, katera misel j« bila.
Tudi berač je umolknil. Tudi t jega je morala prijeti »*udna misel. Pozabil jc. da hite ljudje mimn njega, da bi moral goniti lajno, peti. prositi.
Kopica otr >k .se je pripodila po pločniku. Mlad pasriavee se je zaletel vanj. da je skoraj omahnil. Komaj .se je šc oprl na palico, da n- padel.
Vrabca na rami pa je zaneslo. Zakrilil je. toda perukti so mu bile pristrižene. Zdrknil je p-> hrbtu. N«»žii*a se ni ujela za krpo; padel je na pločnik.
V nov svet je prišeL V tisti svet. ki sra ie ni poznal. V globino. Strah i'.'i j« bilo. NV»r'' je videl, ki so *ra hotele |>oho4liti. Prestrašeno .ie poči vkal.
Iw»ka se e izteirnila z njim. (»o-spodarjeva roka je bila. pa je ni
speznal. Samo prste je videl, ki so segali po njem. pa ni vedel, da jja hočejo pobrati, rešiti.
Od^kočil je. Koka je bila daleč* nič ve«"- mu ni grozila.
Kam zdaj Naprej, naprej, kj^r ni nog. kjer ni roke.
In poskakoval je po cesti. Na drugo stran, tam jc vrt. zelena trava.
Berač je gledal za njim. Zdaj *»h je izgubil.
(Jrenek občutek mu jc stisnil *>r-ce. Zazeblo $ra je.
lTbogi vrabec. 1'bogi berač.
Saj ni več daleč do vrta. S c nekaj >kokov in tam bo.
Ikm-il je prišla solza v oko. Ne bo ga vec videl, svojega vrabčka. Nikdar več ga ne bo videl.
Tedaj p* je nenadoma zagledal m kaj velikega, strašnega, ki se je bližalo izza ovinka. Avto.
In vrabček je na cesti.
Sum ni vedel, kaj ga je takrat prijelo. Slabotne noge so postale močne. Skočil je na cesto, da prime viabca. da jjra r<-ši....
Zavore zaškripale. Avto sc je ustavil. Prepozno.
Pod kolesi je ležal berač. Mrtev. V roki je stiskal trepetajočega vrabci} živesra.
Pozor rojaki
KADAR nwrmate potovati
* stari kraj; KADAR hotele poslati denar v]
stari kraj: KADAR potrebujete kake not ar -
m zaupno obrnit? na nas.l in post rež eno boste točno) in pošteno kakor ste bili f prej pri Sakserju. Dolgoletna skušnja Vam to| jamči.
[Piijtc ]ni brezplačni« u:t v>»iil:i hi | |M>jusiiit:i tih
METROPOLITAN! TRAVEL BUREAUl
(Krank Sakser) 216 West 1Mb St., New York, N. V.I
VAMP Ik JI
Spisal EMILE GABORIATJ
M
VELEMESTA
PROTIVERSKA PETLETKA V RUSIJI
V sovjetski Iiusiji je zdaj vse j ruski zemlji nobena cerkev več Pozabil M-in ga že. Nekaj dni pa življenje stUnjen« v okvir pet let-1 odprta.
ni bilo — na berače pa človek hitri* pozabi.
Lepega dne pa *r*i >i»et vi-
d»1.
< urina je ta ztfotllio.
|*r«*g»*'H je po uliei. Kakor vsak dan. (M hiše do hiše, <mI Uvorišča do dvorišč«. Navijal je lajn p'*ti je |josku*al. kakor bi bntc-l .. svojim bripavim	iz ljudi iz-
tisniti m^miiI jen j«-.
kc. Te!i petletk jc prav za prav več. tako industrijska, kmetijska, gledališka. prosvetna in tudi proti verska. Pod petletko >pada namreč tudi program borbe proti veri. V ftii'jji imajo po-.ebm» izredno kolu Ui jo. ki izdaja svoje glasilo "Mlada avanjrarda". da i ač n tta proti ver* k a petletka s popolno likvidacijo vseh verskih naukov in dogem, cerkvenih občin in s -kt na ozemlju sovjetske uni-
\a rami mu je .V pel vratn-c Ka-j je. in sicer ne «flede na njihovo Ur vsak dan. Razmraen. Plain«, jej načelno ra/merje do .sovjetske V.!e<!al v »vet. Oziral se jc proti ne- x'h
bu ki ira je komaj videl i*»a<l i |»rotiver*ka petletka -e je pri-hiš.	i čela let«** I.». maja. ko je podpi-
Mi»no v, hiteli ljudje |,c malo-u„| sialm /. drugimi bo|jšeViškiuii kilo s** je zmenil za star^/a Wača I prvaki poseben dekret. nana;ajoč / litino in vmbeem. I«e malokdo jej „., protiver>ki pokret. V prak-/ n* je\olj-> Mf<-| v žep in mu vrp"' j -si pomeni proti verska petletka, da utn-rr. Potem jc obrnil ftran in , morajo biti do maja 1MM7 v-si ver-i. JhitH naprej.	j ski obredi iztrebljenj. Postopno
zatiranje vere pojile po točno določenem načrtu. Deklet določa za prvo leto petletke odstranitev vseh verskih šol. in sicer s poseb-fiim zakonom. V prvem letu brezverci sicer še ne r«čun«jo z zatiranjem cerkva ali z likvidacijo cerkvenih občin, pač pa smatra dekret za neobhodno potrebno, da
se v dragem letn proti verske petletke po vseh večjih mestih Kn-sije (zapro vse cerkve:. Druge cerkve sc bodo 7.apirale postopno t«ko. da ne bo 1. maja 1^37 na
l»ravi Vin. N«»ak»wika
"\*)i	m' )« |'iki .FT«««!
OmiMjili vm iCH« irai-Bfiiu, atol M in mašila NiC mi rwt<tU. Ko -ni v Lnli n« M*. iiImi« 4t« Mcklntici \nchw !'»>■-t V wtu jc v ta W4*rkM Ujrut*.
ww pn^nlnoiM (Ukrt. ltr|<i
iwlcvitmu I'lintiprlkr."
t. H.
PAIN-FXPFLLER
DRUŠTVA
D NAMERAVATI PRIREDITI
• * * t t
VESELICE;
ZABAVE


t r
OGLAŠUJTE
"GLASN480DA" m Mm« rmU članstva, ptEpifd Slowcl v nN
CEHI U OOA8 SO OUUH
=
Za drugo leto protiverske petletke jc pripravljena tudi huda metla, ki bo pometala po \>eh sovjetskih ustanovah in postavila na cesto vse. ki še verujejo v l»o-Prepovedano bo izdajanje verskih knjijr in brošur, izdelali ih bo okrojr l.V) proti verskih filmov. V tretjem letu stopijo na plan protiverske organizacije, ki bodo morale |>ostati posebno a«ril-ne. Iz Rusije bodi* izjrnani v>,i duhovniki in cerkveni u.sl iržbenci. ki ne bo«h« hoteli *ami opustiti svoje službe. \' četrtem letu bodo v.sc cerkve, sinairoge. ni ose je itd. izročene javni upravi, ki jih iz-prentetii v kinematografe, klube in zabavi«^-a. Slednjič ostane še 9eto b*to protiverske petletke, ko »o treba po načrtu utrditi in poglobiti napad na bojišču proti veri.
To jc torej pot. ki jo hoče n-brati sovjetska vlada v borbi proti verskemu prepričanju in cerkvenim ustanovam. Prvič v kjto-dovini človeštva se je postavil človek tako odločno in drzno proti Dogn. prvič odkar veruje človek v l»ojra kot nadnaravno in vsemogočno bitje, vidimo tako široko zasnovan pokret proti veri in prvič stoji svet pred dejstvom, da hoče vlada velike države s silo zatreti ves misticizem v človeku. Jasno je. tla bo naletel ta korak sovjetske vlade, na najhujši odpor v Rusiji sami. še bolj pa v inozemstvu. kjer bfKlo napeli v to poklicani vse sile. da pmtiverski pokret v Rusiji paralizirajo. Obeta se šifrant ska borba dveh svetov. ki je njen izid zaenkrat še zavit v kopreno negotovosti.
SUHO MESO in KLOBASE
Naznanjamo našim starim odjemalcem kakor tudi novim, da ■bo zopet začeli razpošiljati prav okusne suhe klobaSE iz Čistega prašičjega
17 centov funt.
Meso prekajen« v kosita (Batt«) p* 15c fant.
Vse meso je najbolje vrste, delano po načinu, kakor v stari domovini. Vse garantirano. Pa-kuaite. — Potuiino plačate sami. Naročilo plačate naprej.
JOHN F1LIPIC
(slovenska mesnica) 1MM K. ?0tfc

TELESNA ODPORNOST PROTI ELEKTRIKI
'» odpornosti človeškega telesa
proti elektriki doslej nismo imeli točnih podatkov, ker .so razkroji v telesu po dosedanjih enosmernih tokih in ni-y.kofre k venčnih izmeničnih tokih kvarili merilne rezultate. Profesorja Malov in Bšev-kin pa sta napravila poskuse na novi bazi. z visokofrekvenčnimi toki. in sicer - skoraj popolno merilno natančnostjo. Poskusne osebi« so dobile v roke elektrode z If* cm k v. površine. Kot povprečne rezultate odpornosti sta oba profesorja dobila za moške •'>3.'» ohmov. za ženske <>o."> deklice 980 jc razumljivo, da se njegova oj-pornost mladine je po njiju mnenju v zvezi s .-trukturo tkiva in
28
Je bil i*kivuMa&earot in dr. Hort^bize rtu spo^iedala in v njunem pogledu je bilo polno dvomov.
Ta ras je nekdo potrkal na vrata; doktor je šel oM pre t. Na pragu je stal Paul. ki se je spoštljivo priklonil.
—	Najprej vam moram predstaviti svojega starega prijatelja, — je dejal Masra-rot.
Obrnil se je li C'atenaeu. reko«*:
—	Dragi prijatelj, prosim te. bodi prijazen s tem mladeničem, ki nima ne matere lie oreta, in ki bi ^a rati uvetlel v,družbo.
Po teli besedah, izgovorjenih s čudnim nasmehom, j<* skočil advokat > svojega stoja. Kot zaupnik vojvode 'de Champdora je Catena«- spoznal Masearotov načrt.
uja. Kaj! Obljubili so mu bogato ženo, zdaj pa hočejo oženiti orugega!
—	Treba je/torej samo š«- določiti... ka-k<> bi dejal... nagrado... provizijo, — je nadaljeval < roisenois.
—	Kas sem hotel g«»v«>riti o tem.
—	No torej, tla povem kar naravnost: obljubil sem. da vam dam četrtino dote. Drugi dan po poroki vam podpišem na ta znesek menii-o.
7Jdaj se je Paulu zdelo, da že razume, kam pes taco juoli.
—	Ze razumem. — j<- pomislil. — < "e se oženim s Flavijo. bom moral tleliti doto s temi poštenjakoviči. Zdaj pa že razumem, zakaj se tako zanimajo zame. ..
Toda markizov predlog Masearotu očivi-dno ni ugajal.
—	\' tem bi j;a ne strinjali. — je de-! Jal.
XVII.	,	.
. — { ts niste zadovoljni, sem pa priprav-
Markiza de < roisenoisa'je bil Masearot Ijen plačati vam a gotovini Št* vse. kar sem
povabil za enajsto uro: Toda bilo je že po- vam dolžan.
poldne, ko je prišel v novih rokavicah in s Masearot je odkimal z glavo v veliko raz-
ščipalnikom na nosu. Bilo mu je že pell in 0čaranje markiza dv ( roisenoisa. ki je lia-
trkles^t let. toda oblačil se je kakor dvaj- daljeval:
setletni fant.	Tf .
— Hoeete Itorej tretjino:
—	Zelo neprijetno mi ie, da seni vas pu-i ..	.	.. ♦ ;i v, i ♦ i l i i r/i - Masearot m niti trenil z oeesnin.
stil eakati, toda bil sem zaposlen... Zdaj
jer azumljivo. da sc njegova od- sem vam }»a na razpolago in prav rad poč a- — potrebujemo tretjine in niti p-do-pomost ^ naraščajočim odporom kam. da ftpiavite s temi gospodi.	viw.— je odgovoril. — Sploh bi nam pa niti
zmanjšuje. Z merjenjem sta tiče-j	- . i	vsa dota ne zadostovala. Obdržite jo prav
niaka tudi u-otovilo. da zna^a f *	F dvakrat pošteno puhnil oblačke r.|ko kakor rn kar Sf.n| vain že posmlil se-
odpomoM odvodnicam odvzete tobaenega dima pod -strop. Iz njegovih be-|yt.)la sal||0 v priinf nu r.e se rtogovorhno.
sveže krvi 104 ohmov na ktib. em se<l je odmevala predrznost, toda vrlega Bat)	^ .	; ..	,
in domnevata, da nima kri na cc- J tistilla „i zadela. Ne. molčal je. Oil. ki jej ~ Ki,J !EI,l,teVil,e »• • '"»Viintf.
lotno vrednost telesne odporno- j	tobačni dim.	' ~~	valn l"»veiii. — j - ogovoril. —
' toda jiopiej vam moram še povedati zgoJdo-
Masearot je potreboval Henrika de Ooi- vino uriraujzari j(.. ki jo votlim.
senoisa. ker je bila ena slavnih figuric igre,	' , . # , . ,
.... , & ^	I>» tega trenutka sta poslušala Catenae
ki to je nameraval pneeti.	lr ... 1 , , , - -
'	m Hortebize mole? in resno kakor nekoč rim-
—	Bali >1110 se že. da vas ne bo. — je senatorji na svojih sedežih. Sledeč Mas-olgovoril Masearot. — Bali. pravim, kajti (.ar,itnVi debati z markizom >ta imela zloho-ti trije gospodje so tu zavoljo vas v vaši tcil ni)('utek ljudi, ki mirno glodajo, kako se zadevi.	, mačka z uhogu miško, preden jo zada-
Markiz jf kar zazijal od presenečenja, j vi. Ko je pa Masearot izjavil, da izda nji-
—	Ti trije «o>p»dje so moji druži,Imiki.11 hitVi> "^arno tajno, sta se oba prestrašena — je nadaljeval Masearot. — Tole je dr. Hortebize, tu je odvetnik 0"»u»uac, tale gospod — in pokazal je na Paula. — je pa moj
sti nobenejra posebnega vpliva To sta ugotovila, tudi z drugimi posktisi. Zanimivo je. fla neke br>-lezni zelo spreminjajo odpornost. Pri paeijentih z boleznijo l'»ase-do\ra jc bila na pr. za -Jorr večja in se je z uspešnim *lravl jen jeni manjšala, dokler ni postala normalna. To dH.je možnost zasledovati po novi metodi učinek kakšne zdravilne nteTode.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York. N. Y.
POVESTI m ROMANI
/Nadaljevanje.) Dedek Je |»ravil; Marinka in &kra-
Mirki_________________________________m
Rlizafaetm........................................JB
Fabijola alf eHcev r Katakewbah.....45
Fran Baron Trenk................................SS
Filozofska zgodba __________________________M
Frm Diavolo ______________________________il
Goispodariem »veta .........................-4f
Gostilne v stari Ljobljani ________________Jf
Grška Mytol«{iJa________________
Gnaarji _________________________________75
Gusar t obUtfh ................................Jt
Hadii Ml!rat (Tolstoj) ...............„40
H« papeža, vez.........................L—
Hektarjev me* _____________________M
Hedvika ...............................................40
Hudi fasi. Blage doSe, veseloigra .75 Helena (Kmetova » ___________40
Budo Rrezdno (U. sv.) ............J5
Humorske. Groteske in Satire .
rezano ----------------------........M
broil rano ......................—...—M
Wet f. Brwfftt __________________1JN
bkrasi spisi dr. H. Dolenca___M
!x tajnosti pri rode ..........................M
If eodernega sveta, trdo ves.....1J9
Izbrani spisi dr. ivaa Meaeiager:
2 sveska --------------------1M
Igralke, broftiraoo-----------------------Ji
Igralec__________73
Mm la Metka (at otroke)-----3t
Jotrl (Strog) trdo ves--------73
broJL............- .............60
m -f« .
ffwtri 11 zpm»
Popolna isiiaja vpeh 10 seskov,
lepo vesaalb ——-----11—
6. zeeaek: Dr. Sober — Tap—ar
broUraae-------.7$
Juan i.MseriJm | Pot est i is Spansksss
iirUenJa____________■ M
Kako so sem Jas likal
(Aloftorec) I. areaek .............. ..M
tm so Jas K* -(Alefforec) li. m, tmmlm (▲leftover( IB.
tajili k.
in razburjena vzravala.
—	Kiij n«»ris i - sta vzkliknila v hi fflas. Masmrot sk<»uii^iii! /. raiiieiii.
—	Zaenkrat st- nt*. — inl^ovnril mimo, V tem pmlstavijanju je tirala kmiii.'iia J_ lu pi,|a m, <iov«»lita naflaljevati.
lesiios	] — Tri.-to hmlirev:—je skušal uui»varja-
<V je bil C roiseimi* jesjeu. da je našel na-'Ti c^itiMisi«-. — menim, da imava tudi midva mesto • nei»a zaupnika dva. je Catenae v du-j pravico govoriti.
lin preklinjal Masearot a, da izajn tujeniui	r. .. .	, . . .. , vf t
»i * , -	,n „	i — f)«»volj je t«*:a! — je zakrnal Masea-
eloveku laino oryranizaeijo. rudi rtortetnze:	..	i- ,
.. . .	.. ,	! rot srdito. — Ali -eni gospoar ah ne.'
je bil kljub svoji slepi zaupljivosti zelo pre-t	1
seller en. Paul se pa kar ni mo-el dovolj na-' I« obrnjen k markizu de ( nusenoisii je gledati in uariirliti.	.dejal:
—	Hi! bi vam hvalt-žen. <"e bi me hoteli poslušati do konca.
Pofr-m sc jc obiiil k Patilu in pripomnil:
—	In vi tudi. prijatelj.
Iti takoj jc za\ lada skoraj sveeana tišina 'tišina tako.'da sc je slišal Šum klijeiltOV.
JSami) lastnik posredovaluiee je ohranil v polni meri hladnokmiot«t rloveka. ki ^n* naravnost k eilju ne oziraje se ne na desno, lie na levo.
—	Povedati vam moram, gospod markiz, — je za eel brez ovinkov. — da se boste mogli oženiti 1p. rr- bomo hoteli mi; lahko vam pa že ^jaj jameimo za soglasje grofa in grofice Miissidan. Treba je pripraviti samo še dekleta do Tiega, da vas vzame.
Croisenois je izbočil prsa.
—	O, kar se pa tega tire, bodite brez skrbi: — je pripomnil samozavestno. — Vsaka doba ima svoja sredstva, s katerimi lahko omamimo ženske; obljubim ji najlepše konje Pariza, ložo v operi, neomejen kredit pri Van Klop*nu. popolno svobodo... Katero dekle bi se moglo upirati tako zapeljivim rerem f" Prepričam Rem, da se mi bo (to posrečilo, sevetta pod pogojeni, da me uvede v rodbino nekdo, ki je v nji dobro zapisan.
—	Kaj porečete o vikomtesi de Bois d' ArdoD?
—O romska strela!.. To hi pa šlo!... Gro-fova sorodniea!
—	No torej, rim bomo hoteli, bo madame d* Bois Ardon podpirala vaše prizadevanje.
Markiz se je zmagovito vzravnal.
—	V tem primeru sem prepričan, da poj-de vse gladko.
Paul se je v duhil vpraševal, da-li ne sa-
fjiietočili sc v prvi-sobi ofcrog Beaumarehe-fa.
NADALJEVANJE SLEDI
jI'
HEW YORK, WEDNESDAY, NOVTMBEB. 2, 1932
LAKOS8T SLOVESE DAILY HOJ.!
VSAKDANJI KRUH j
43
rnmmmmmoUAM a trVHMMJAm—m^ Za Glas Naroda priredil L H.
(Ndaljevanje.)
Miniua mala Frida — Matildin zaročenec je bil Friderik, fcato vU ji dali to ime — je bila živahno dekletce in kadar jo je Mina z dvema prstoma poiegetala po jrrlu. je veselo vriskala. Že dolgo se imejala. In kako debela je bila! Lica ko ji kar visela! Mnogo debele jaa kot .pa M lina rje va Irma. In vendar je bila samo dva tedna »tarej&a
Na tihem je Mina vedno primerjaJa oba otroka med seboj. In ni vedela, ali se naj veseli, ker je njena Frida debelejša kot Irma: obe je ljubila. Pa tudi razumnejša je bila Frida. In čudno; medtem ko *e je noe in dan ukvarjala z Irmo. se ž njo igrala, ji pripovedovala in pela, je Frida vaako dopoldne sama ležala v blazini v zaprti sobi.
Matilda se je morala odločiti, da je prevzela delo vsako dopoldne. Kar ji je dajala Mina. in dala je vse. kar je zaslužila, ni zadostovalo za obe.
Danes je Mina zopet prinesla mesečno plačo. Tn vedno je odhajala s posebnim veseljem. Med potom pe vedno kupila za Matildo kilogram kave in kako pecivo.
S Mvojimi zakladi hiti v Kopitarjevo ulico. Pot ni ImIh posebno dolga. Bila je tako vedelo nepotipežljiva, polna hrepenenja. Že dva tedna ni videla svojega otroka. Zdfcj jo je hčerka že pričela spoznavati in »e veseliti, kadar je prišla.
Naglo hiti dalje! Ljudje srredo na prosto. Mlado in staro, vse v najboljših oblekah. V družbi nrajhue deklice, z valovitimi, plavi-rni lasmi opazi Eli: in pri njej je mislila Režekove in tudi Ar-turja. Kako mu neki *rre(»otovo dobro. Ali je mogoče zopet prišel domov? In če je. ali jo bo kdaj sreral ' Tako dolgo je že!
Kuharica s svojim zaročencem — je 5e ialad — gresta mimo nje. Naglo gresta dalje proti gozdu. Brez po*ebnega občutka .-e spomni one nedelje, ko je šla z A rt ur jem na ono polje. Kako je potekel čas'. Že dve leti .ie topa!
In njene misli se zopet vrnejo v sedanjost. Vse to. kar je bilo. le ležalo z» njo kot sanje, tako veselje, kot žalost. Komaj je še vedela. da ji je nekdaj tako šlo k srcu. Zakaj bi na to mislila.' Saj je imela dovolj misliti; toliko ;e morala skrbeti vsak dan. za mnogo zelo važnih stvari. Goxpod Mlinar je rekel to. goapa Mlinarjeva ono in otroci zopet kaj drugega. Zdaj je morala kuhati, zdaj pomivati. prati, z otroci iti na izprchod. snažiti čevlje in Bog ve. kai ie vse. Tako ni imela časa. da bi mnogo razmaljevala o tem. kar je bilo, kako je bilo in se vendar ne da izpremeniti.
Konečno pride. Vesela steče Mina po stopnicah. Že v drugem uadstrapju se ji zdi. da *liši Fridin gla*. Ali se otmk veselo ne smeje? In vendar se je varala: ko postane v četrtem nadstropju, da bi &e nekoliko oddahnila, predno stopi v sobo. zasliši stokanje.
Ali Frida joka? Naglo, ne da bi potrkala, odpre.
Matila stoji .sklonjena na dposteljo in šepeče:
—	Zu. zu! — Zdaj se dvigne. — Pst! — Prst položi na ustnice in reče tiho s šoroko odprtimi očmi: — Bolna je. O. Bojr. bojim se, da ima krče.
Kava in vse drugo pade Mini iz rok ter naglo skoči k postelji.
Tu leži otrok v veliki ptMelji in se skoro izgublja med velikimi blazinami. I*sta ima odprta, tudi oči so odprte, toda stekleni pogled ni vide! mater.
—	Frida! Frida! — Kliče otroka in ga stresa. Pokaže igrače: — Tukaj Frida; primi, vzemi! — Toda Frida ima stisnjene pe>ti. na znotraj za vit palec in pest se ne razklene.
—	Bolna je. —pravi Matilda m svojim milim glasom. — O. Bog, tako je bil bolan tudi moj otrok, predno je umrl: samo da je bil še inanjši.
—	Ježeš. — šepere Mm«; kar ni mogla glasno govoriti, kajti glas ji je odpovedal. — Odkdaj je bolna ' — Pred posteljo se zl**k-ne na kolena.
—	• Kakih osem dni. Vedno se izpreminja : enkrat tako. enkrat tako Dobita podočnike. Po več ur je popolnoma brihtna. pa se ti plati po tleh. Danes o old ne je šefpila mojo kavo in je tudi grizla klobaso. Zdaj pa je zopet »slaba. Da, da, takih otrok je kmalu ko-
n«e, kot nič!
Mina ne reče besede; dvigne bolnega otroka iu potiplje odprta usta. Njeni raskavi prsti gladijo otečeno meso po čeljusti. Joka-je stisne otrok ustnice. dvigne in maha z rokami: celo telo se ^i *rcsa, njene steklene oei se obračajo.
Mina globoko vzdih ne — bolna! I ti tako se je veselila na Fri-do! Z veliko nežnostjo jo pritisne na prsi. Kot bi bilo otroku boljše, •e umiri. Tudi ne izreguje se več; mirno leži v naročju.
Frido nese k oknu. sede na stol in tiplje vsak njen zgib.
Frida ui bila tako zelo iprepadena. Posebno mali trebušček je bil debel. In
tudi lira e o bila lepo debela, četudi malo bleda. Levo in d«-s-no jo glasno poljublja ; gleda jo v oči — uprte so bile v mater.
Mina prične jokati. In neti *ol/.ami stoka:
—	Frida. veseli se! Pri tebi sem. Frida. tvoja mati!
Fridine ustnice se zategnejo; Mina misli, da se emeje. Vsa zadovoljna je. ko jo mati tziblje v naročju.
Matilda
prinese blazino; Mina jo položi vanjo in jo v naročju ziblje, ter pri tem tiho poje. dokler otrok ne zatisne trudnih oči. Mati si ne upa izgovoriti besede. Neprehoma gleda v debeli otrokov obra«. ki je bil smrtno bled. pod očmi so se kazale temne sence. na eencih s obile modre žile in na malem nosku.
Tako poteče jo ure.
Že dolgo je solnee poševno sijalo skozi okno Nobenega gla.su. Nikogar ni na dvorišču, nikogar ne stopnicah: hiša je. kot bi bila izmrla. Vsak je šel danes v naravo.
Matilda leže na posteljo; zadnje noči so ji zaradi otrokovega nemira potegle čisto brez epanja Pa tudi sedaj ne spi. Oči ima vprte y »trop in z odprtimi očmi hanja in posluša z %-semi čuti v ti-iino Kmalu mora priti "on" — kmalu, kmalu! Knjiga ji vendar vsak dan pravi, vedno in vedno, karkoli jo upraš«.
—	Matilda! — zakliče Mina; toda ne sliši. Dolgo tiho gleda-aje v otrokov obraz je v materinem srcu drigilo stwh. Mrmčilo se ja ie in medla svetloba je delala otrokov obraz še bledejši. Mina *e razveseli, ko m Matilda dvigne.
—	Ne, ne, .potem pa ne! — Mina tako pritisne otroka k sebi, da Zajoka. Pa bil je boljši, drži se ipokonei, prijema z rokama okoli tea liže malo peciva.	%
Mina je popolnoma zatopljena v igranje z otrokom. Smeje se iu vriska. Matilda neprestano govori, toda Mina je ne, posluša. Sploh je bila danes Matilda .povsem drugačna kot po navadi; niti kave ni skuhala. Vedno govori o svojem Frideriku, o poroki v črni obleki, o ženitovanjski kočrji in nato o grobu, v katerem bo njena sestra pokopana. Pri vsakem šumu odpre vrata in se vselej zrav-ua, ko zasliši kak glas z dvorišča. Nenavadno je bila zgovorna, o-tročje, pa tudi skrivnostno resna.
Polna luna že sveti skozi okno, ko se Mina spomni, da mora biti ob desetih doma. Bilo je že skoro pozno. O, kako bo mala Irma upila za njo!
Naglo .položi otroka na posteljo-	r
—	Pišite mi. Matilda. — »prosi Mina.
—	Samo. če bom imela čas, — pravi Matilda kot v sanjah.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije.
pravi Mina s tihim
—	Kaj. ko bi ali h Frido k zdVavaiku? gl mmnm.
—	H ko«? — Matilda je vsa raztresena.
—	Vendar a Frid«! O. ttog!
—	Zakaj? Zdravnik ne ve nič! Tudi jaz takrat nisem šla k ivatku. Kuj i*« boljše ve ia j« bo« tudi vprašala.
Ali aaj na klinike. — pravi boječe Vina. — Tam je «*tonj. Komur > namenjeno živeti, bo iivel; komur pa > name-l^bo nmrl. In a klinike ne dobite vec otroka, temveč ga M* ffrtrie.
Proces proti ubijalcu četnika Jo-v&noviča-Lune
se je pričel pred okrožnim sodiš-' čem v Nišu. Obtoženi bivši poli-j cijski agent Stevan Protič trdi.] da je rabil orožje v silobranu. ker je tudi Jovanovič-Lune. ki ga je davil, vlekel svoj revolver iz žepa. Protič je bij v policijski službi šele od 20. maja in je obtožen tinli zaradi pretopavanja nekega jetnika. Prej je bil gojenec vojn«* akademije, katero pa je moral, kakor trdijo zastopniki obtožbe, zapustiti zaradi nekih nepoštenih dejanj. Zastopniki obtožbe trdijo, da je gojil osebno sovraštvo do pokojnega Jovanoviča in da ga je hotel napasti nekoč pri neki nogometni tekmi. Obramba vse to pobija ter trdi. da je bil -Iova.no-| vič-Lune usodnega dne vinjen, češ. da se je tudi pri obdukciji našla precejšnja količina vina v . njegovem želodcu. Sodišče je razne pref,!oge braniteljev in tožite-Ijev zavrnilo, vprašalo pa bo vojno akademijo, zakaj je bil izključen obtoženi Protič.
Sin je s pomočjo hlapca ubil očeta.
Nedavno .se je zgodil zagoneten uinw na ef-ti med Ba«'kim Petrovim selom in Starim Ueče-jem. Žrt ev je bil bogat posestnik. ."lO-lctni Milan Sladič. Po pričanju domačega hlapca sta Slaviča napadla dva neznanca in ga ubila. Hlapec sam pa da >e je rešil z begom. Ker je bilo hlapčevo pričanje zelo nerodno, so proti hlapcu uvedli preiskavo, ki je dovdla do serwaeijonalnega rezultata. Fgotovila je. da je Milana Sladica ubil njegov sin I-aza n pomočjo hlapca in da sta si oba dogovorjeni izmislila bajko o roparskem napadu. Oba sta bila aretirana.
Velika jeklarna ▼ Zenici
je ustavila delo in je na 14 dni 7£0 delavcem odpovedala službo. V velikem poti jet ju bo ostalo potem še par sto delavcev, ki bodo opravljali varnostno .službo in izvrševali še neka leta manjša dela.
Prejšnja leta je bilo v tej je-klarni zaposlenih okrog 12(¥) de-lavcev. Obrat je ustavljen na nedoločen čas. Večje število odpuščenih delavcev bo morda zaposlil rudnik. »Nekaj odpuščenih delavcev je doma sicer iz bližnjih vasi. veliko pa je tudi takih, ki ne bodo nikjer našli niti začasnega zavHja. kaj šele zaslužka.
Strdbovita ljubavna tragedija.
V Sarajevu se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. 27. letni železniški uslužbenec Bogdan V&siljevič jei mel ljubavno »•azmejre z 20-1 etno Faniko Šnab. in hotel se je z njo poročiti, pa je bila dekličina mati odločno pro-*i temu. Te dni zvečer je Bogdan srečal svojo izvoljenko in njeno mater in se začel z njima .prerekati. Naenkrat je potegnil revolver in začel streljati za njima. Mater je ranil smrtnone varno. Fanika pa tudi težko. Potem si je pognal kroglo v sence in obležal mrter.
MaJSehn ustrelil, da bi ae dragim hiši boljša godilo.
V Novem Sadu je ustrelil 18. letni Ivan Paulečak svojo 32-letno m očeh o Ružo. češ. da se bo drugim v hiši boljše godilo, ko mačehe ne bo več. Te£ko ranjeno ženo ao prepeljali v bolnico.
Zastrupi j en je z mesom.
V vasi Papadžu blizu Sarajeva se je zastrupilo .z mesom bolnega vola več družin. Kmet Mata Ben-tran se je bal. da bi mu vol ne Izginil, pa ga je zaklal in pr»»da-'jal mfso sosedom. V strašnih mukah so umrli njegova sinova Ivan in Luka. njegova žena Ivka. njegova svakinja -loža in stara mati Zorka Poleg tez« se je zastrupilo še 1?» vaš«'a nov. med njimi nekateri tako. da bodo težko o-stali živi.
Na vrbo se je obesil.
Blizu Zagreba se je ol>es,j| zidarski mojster Dragan Korbelik. Mož je bil pijan; predno se je obesil na vrbo. je popil 2 del žganja. Zapustil je kratko poslovilno pismo ki v njem pravi, da gre v smrt. ker se je naveličal življenja.
t
Dva detomora.
>
2.~j-letno kmečko dekle Bara Ma-tišič iz I vanj ca bi i. Varaždina ,ie umorila te dni že drugega .svojega otročička. Prvega zločina ji niso mogli dokazati, zdaj so pa oblasti točno ugotovile, da je Bara rodila 'zdravega otroka in ga zadavila. Pet dni je skrivala tru,-pelce v postelji, potem ga je pa zakopala na pokopališču.
Trije samomori.
40-letiia Zorka <*olič iz vasi -la-klipovec blizu Banjaluke je skočila v mlako in se zadušila. Domači so jo potegnili čez dva dni mrtvo iz blatn«- vode. V -»nirt je šla. ker jo je že več let razjeda! raJc. V Dardi na Hrvatskem sta si končala življf*nie invalid Jakob Ditrich. ki je bil znan kot velik pijanec. Kaj ga je pognalo v sinrt. ni znano. Drugi samomorilce je G!»-letni Alek.sander Kurel. oče 7 «rtrok. Obesil .-»e je v kleti Kvoje hiš«'. Tudi on je bil velik pijanci*. Zapustil je poslovilno ]»i-smo. da naj sin misli nase. on se je pa obesil zaradi zeta in svoje hčere.
Sin s sekiro na očeta in mater.
V	Dugiresi je navalil Ivan Ša;j-j novic v pijanosti >z nožem in sekiro na Kwjega očeta in mater.! Doma je začel najprej razgrajati in ko ga je oče pokvaril, je pograbil sekiro in navalil nanj. Mati je kriknila. naj pomisli, kaj počenja. sin se je pa obrnil in jo udaril s sekiro, da se jc vsa okrvavljena zgrudila. Smrtno ranjeno so prepeljali v bolnico, sin je pa pobegnil v gozd in ga orožniki še niso našli.
Samomor brezposelnega delavca.
V	Osrjeku je bil 54-letni tovarniški delavec Peter Miiller že mesec dni brez dela. kar je povzročalo domače prepire, ki so pognali moža končno v .smrt. Te dni zjutraj ni je zabodel dolgo mizarsko šilo v prsa. Prepljali so ga v bolnico, kjer sc bori s smrtjo.
METROPOLITAN TRAVE BUREAU
(PRASK SAKSER) <16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
NALOGA VRANICE
Vranica se da odstraniti iz telesa brez bistvene škode za organizer.i. a skoraj v«-dno na>topajo potem j»o:i.vi. ki nam dajejo vpogled v n.ninen tega organa v go»|>odi:ij->t\u telexa. Ti pojavi ■»o n. pr. pt-p:si« žitev rdečih in belili kr\ iii<i 11 ve*"* j a produkcija krvi po ve.-i^m delovanju kitnega iiioz«r-i st-!. T*- spremenil*- trajajo ■povpr—*-i.o dve leti. |M»t»'in v jetrih ntv.»-ri vranici [»odobno tkivo, ki pre-vem a funkcijo tega organa in ob navija normalne razmere v kn i No»*-jša razwkavanja kažejo, da i m,i vranica nalogo zbirati že jhi k.-arjene ali ostarele >novi krvi. tudi kri samo na sebi. To kri. ka'.-6'iih 5 odstotkov celotne količine.
zl»;r«*i v posebnih predelih, ki da dr< odpirati iu zapirati. Pri krvav-Ijeuju oddaja ^ranica to kri tcle. •m, tako da zača-siio nevtralizira i/
gube.
Vranica urejuje nad al. •• delovanje korit nega mozga iu ima .spkn urejajoč pomen v telesu. V novejšem ea.su so t<» lastmv*t uk«»rUfili na ta način, da dajej«, pac.entom
z bolno povečanim številom krvni'i
telsc vranične ekstrakte. na kar > to število zmanjša in .se Imlnik tv-» stanje bistveno fw»pravi. V ra niču i ek.»trakti zdravim ljudem ni-"- i •• škodijo.
Važna je naloga vraniit*. »Ia š»-i-ti telo i»refl bakterijami in toksini, kar izkoristili na ta naein. da i« -•"•ij't tuberkulozo z vraničnimi iz-vi.-čkom. A je si-veda le sre<b>tv » za jHidpiranje f*»taiega zdravljenj i. '1 rdi na kožne bolezni ima vranicu utoden vpliv.
I gotovili vi. da je vranica v va/ nem medsebojnem razmerju > š.'it-no žlezo in malimi obLstmi. Odstranitev \rranice jn>vzn>či prevladovanje še i t ne žleze. \-rani."ni ekstrakti pa p pl i vajo tiKli ugodno na koli-č;in» sladkorja v krvi. Vranica vpliva dalje ugodna tudi pri odebelil-i;iti kurah in mora vplivati tudi na
POZIV NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda"
rak. kajti ta bolezen se >i!uo redko pojavlja v t-ui oriranu. I>ti» taki n il.kujejo vrauič.ie ekstrakti. -i, se zloi'-^te Otekline lie morejo r;iz-v.jati in clo nazadujejo.
0 POŠTNIH GOLOBIH
'/.•' 'u časa )M te egiptsk" linasti je j re«l :.(MK| |eti. ko ^o Kvr .po po knvali v- pragozdovi in Miočvirja.
s. L' jili v Kgiptil golobe k-.t ♦ I'»-III'-, ptiee i rt T nt j i kralj Salomon ."* / rabil [Kuštii'- '_'o!«,rM>. \* lirčij -o pri;ii golob e i/ Perzije. Tudi i.i Kiinljani so j-o/,,aJi jH>tit" -	Y >r— liij»-ni veku j- ustan -
vil >ulran .Vureddiu Maliud golob jo j «,;r . v f »a gda.sk em kalifatu. k je Trajala od 1 1 1"»0 do 12" ; nj«-*_"> i krš.'-an-ki sovražniki l»ili / • lo jirev»ne«'-eni. ker take naprave ni >• poznali. V Kvropi rabili j»o;t-»•• golobe v Večji meri flolaitdci M- o v - nami. Tudi Napoleon je i-inei v svoji armadi mnogo poštnih
T« kine poštnih gob>l»ov k.-t sport -o se razvijale že «nl leta 1 -"I) 4 l e giji, lielgija je v reji poštnih g -Job«»v ši' "--daj na prvem inehtu. Tudi med sv»etovno vojno so g<»-l"bi zelo ilobro obn--sIi. M»*«i ofenzivo na Men>,- in v Argoniiih je pr>Mie>Io Vtil gololiov 44'2 ve«"in«» n>a /ej ► važnih porfx'il. V svetovni Vi.jit' je .vx|e|o\alo	JKwtliili
go!' bov. med njimi	ain**ri-
>!iih. Ori. entaeij.ske sjm M^Hursti go-
lolx#v s<, poznali že stari Kitajei. V lireiji so r»*«Iiji poštn>- gob»l»e /.•• z:: časa Ari>tf»t'*la. Xajln.lj ra/.šir-jeiin je l»ila golobja p«ršta v Arabiji. Poštni golob preleti okrog km na uro.	,
v shipping -i
NEWS ^
3.	novembri:
L»rt-»d«-n \ L'rrmen
4.	novembra:
M»J«tk v Cherbourg reitniud v Havre SlltriMh n v it»uln(ti« iur Mer Aquttanla v CSiebour*
5.	novembra:
ChamjiUin v llavr«
1.	novembra:
I'""«. U'cwfi^U v llavr« llamburs v Chtrloun a novembra: PTltn v ISrrm'-n
Cente 'Jrandf v fJrn<■•
It. novembri:
l!«m< ric v rh»rlKiuri Bremen v Fremen hrta v ll*vre
■2- novembra:
Vii|rml:iin v l'^<uli«ri* «ur llrr 11'x v Genoa
'5. novembra:
Allan v C!i»rl*«ur( in l.ir^i j
l« novembra:
Vul- ,«iihi \ Tr«t
1'^ut«- - l^ijd v Cbtrlnjurg
'E. no**mbri:
«*l>mi'l'- % it.^rbiuri K	v Ur«-m«n
^J. novembra:
S*	v Ch»rl^>tir<
l'r»-» lf..Miiir v li^vre
24. novembra:
(itn v.>»i Sti-ul*n v J;r»-r»»eii ZS. novembra:
l>rci>iaria v Cl.rrl^turi
26.	novembra:
('h:ifn:i:^m v	r»
Aui^ inr.ja v 'it-rt'-. yaj»»'ir v Ch*-rt^jia Ti. nr.vembra:
l:r»-fr.»-ri v f'r~m*-n J), novembra: S'-* V'.rk v rhTl^rf Uannailan v H^vr^ b^Urt'Um v fc.jl.fn« Bir ll»r
decembra:
rir-jifr-<rl v Hr-rn-n
2.	decembra:
l!'»rri»-rl« v t'lTb'xirf
i. decembra .-
Ii» * V l>|)' d
i. decembra:
H i 'ur n 14 v T rut t. decembra:
Pur p» v Br» m»n ITpm l!/^«et(It v Ilirre i. decembra:
t>riin v Kiirm»n decembra:
pakis (BOŽIČNI IZLET, ll^vr« All^-rt Hallin v ini*rl»ur| 'Ayntfir v Cb*rb'Mrg 'tO. decembra:
Kom* v '>(/,» <3. decembra:
llauiliurf v CberbourK K. decembra.
JlHj'.t,' v rlrf.ir*
lu-r, r-c^ria %
Cwlr »ti Ha vola v Gen — fS. decembra: Hr^rn^n
UtM'h^n v Chrrbo.jrc In t—r, t, V. tf#«mbr»:
Pr— Ilar4lrv v Hj»vr» r»»u»«/>.(> v Ch^rl^.'.ra deremara-
I<r»«'l»n v Hr*rn~n 23 tfe'enbrj:
I'hrirri.'ari r ffavr« Ilomerle v »*l»er bou r a
27.	r«ecemb*-»-Kurif a v F!r« m»n
23 decwhrar V*w V'.rk v JIarhatt~n v ll^ir« 30. decembra:"
f»lim|.lr v Chr-rtK.ura
ZEMLJEVIDI
SletMki iMd'.'frid SUvralJe na arnC nim idiplrjo ■ platnenimi prefi-bi ______________________________1M
Pakrmjal nhd z«nljerWfl:
Dnnki Banavin________SI
Stovcuka Carice, drivrit« ptujsko polje ____________________Ji!
Ljobljamka in BiribMk« •bbuHl M 1
Paharje. Kajak---------U
in M««uMrje
ki po
Naro6Uom je pmoHti denar, bo-dUi t fototlni, Money Order aH pottne znamke po 1 ali S centa. Cc pošljete gotovino, rekom an <11 raj f
pismo.
Knjige polltamo pottnlne moitu
"GLAS NARODA"•
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. !8th Street New York, N. Y.
popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekapresn^m Parmjco
PARIS
//. SOV EM BRA
J V. Dr rem bra — 20. Januarja
CHAMPLAIN
j ~fj. Sorr m bra — 21. Drreinbra
LAFAYETTE
Januarja — 21. Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELO? JLGOSLAVUE
Za pojasnila in potne nata vpr j -lalt* mk pMbUUtn« a sen ta
^fceitek ofifUB
19 .STATE STREET. NEW YORK
4
CENA
DR. KERNOVECA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE WOUl
! $2.-Naroftie ga pri
KNJIGARNI GLAS NARODA'
cu
. ..v' iLitfL