Posame zne Številke i Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—• »TABOR* UM« ▼••k <*■*>’ tmsvm nedelje ia praznikov, ob 18, ari % datumom oaalednjera dne ter stane mesečno pe f»o«ti D 10*—, sa ino-sematvo D 18'—, dobavljen na dom D 11'—, M izkaaniee D 10*—. inserati po dogovoru. Naroča ae pri opravi »TABORA* MARIBOR* Jurčičeva utica itev.i* P6šlftTrf3T5'ak£ti0*• Censt damaSnfe §l£v. g»ara. ttifiitd li&ljvK P oaamezne Številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—, UREDNIŠTVO k onbaja » Mari-boru, Jurčičeva ul. st* 4, L nad* etropje- Telefon interurb. St* 276-UPRAVA se nahaja v Jurčičevi atici čL 4, pritličje desno. Tela* fon it 24- — SHS poslnočekovai račua Štev- 11 -78 <• Na naročila br«m denar,* ae M osir*- —■ Rokopisi ta oe vračajo- Naslov *"i. t. Jižuic; LJuhl Maribor, torek 11. avgusta 1925. Leto: VI. — Številka: 180. m CURIH, (Avala) 10. avgusta. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 24.07, Beograd 9.25, London 25.01 'A, Berlin 122.60, Praga 15.25, Milan 18.50, Newyork 515, Dunaj 72.50, Amsterdam 207.10, Budimpešta 0.00725, Sofija 3.775, Bukaršte 2.70, Bru-sel 23.30, Madrid 74.35. Trgovinski minister in nettunske konvencije. Beograd, 10. avg. V političnem življenju niso nastopili nobeni važni mo-iienti. Pač krožijo razne kombinacije, ki pa nimajo nobenega vpliva na razvoj političnih vprašanj. Zanimiva je izjava trgovinskega ministra o nettunski pogodbi. Razširile so se vesti, da se trgovinski minister ne strinja s temi pogodbami in mu je celo zunanje ministrstvo rabranilo vpogled v te pogodbe. Reklo se le, da bo zbog tega podal svojo demisijo. Z ozirom nia te vesti je objavil trgovinski minister dr. Krajač sledečo izjavo: Nettunske pogodbo so žc dva dni Izjava ministra dr. Krajača. Vojni minister na Bledu. Pred važno sejo ministrskega sveta. Ljubljana, 10. avgusta. Semkaj je dospel vojin.i minister Trifunovič ter je takoj nadalje vaj vožnjo na Bled. Dane« Popoldne ho sprejel kralj ministra, v av-dijemco. Več ministrov je že zapustilo Bled in se vrnilo v Beograd. Pojutrišnjem1 se bo vršila važna seja miimtr-skega sveta. Tej seja pripisujejo politični krogi velilk pomen. Na dnevnem redu so naimreč razna sporna vprašanja obeh vladnih strank. Nedelja v Ijublj. oblasti. Slavnosti v Domžalah in na Rakitovcu. Ljubljana. 10. avgusta. V ljubljanskem okrožju so se vršile včeraj razne Velike in pomembne prirediteve, katerih pri meni, ker imam nalogo, da jih pregledam. Mene zanimajo predvsem konvencije, tičoče se mesta Zadra. To so konvencije, ki urejajo carinske, tranzitne in prometne odnošaje Zadra z zaledjem. Glede nettunske pogodbe v splošnem je z javil dr. Krajah da vsebujejo pogodbe za Jugoslavijo neugodna- določila o prometnih tarifah. Zlasti neugodna je klavzula o prihajanju brezposelnih italijanskih delavcev, katerim je sedaj sko-ro enemogočeho-Ajseljevanje v Ameriko. Trgovinski minister "je izjavil, da še ne more reči, kake koristi bo prinesla pogodba Jugoslaviji. so se udeležili tisoči in tisoči ljudstva. Včeraj so bile na slavnosten način proglašene Domžale, znan industrijski kraj z razvito .•slamnikarsko industrijo, v trg. Velikih svečanosti se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Slavnostim sta prisostvovala s rezki poglavar in zastopnik ljubljanskega velikega župana. Povdari-ti je, da so se tamošnji Nemci, ki.so lastniki raznih slamnikarskih podjetij, vedli napraim slavnostim lojalno in prijazno. Na Ratitovcu nad Škofjo Loko se je vršila slovesna otvorftev Krekove koče. Navzočih je bilo nad 500 turistov iz cele Gorco j.ske.' ‘TCčec je blagoslov M župnik Pfeifer ter imel nagovor o dr. Kreku. Slavnosti se je udeležil tud pred$edn-k stopemskega planinskega društva dr. Tominšek. Kal le s konkordatom? izjave dr. Janjiča. — Vprašanje glago Vprašanje konkordata z Vatikanom, ki posebno zanima Slovenijo kot. najbolj katoliško deželo, je precej nejasno,, zlasti °dkar so bila rimska pogajanja prekinjena. Včeraj je dal naš glavni delegat *a pogajanja z Vatikanom g. dr. Voja Janjič listom nekatera pojasnila, ki se naslanjajo nei izjavo nuncija Pelegri-H3?- rla j« sporazum v glavnih točkah dragim”3*'11' J«1131'6 3e Rjavit nled n®a konkordat niso bila prekinjena, kakor so listi napačno poro-ti, temveč iz tehničnih razlogov odgo-dena. Predstavitelja Vatikana naimreč rusta imela polnega pooblastita, ker je v Vatikanu navada, da o takih vprašanjih wloea kongregacija kardinalov, ki se ©ostane v poletnih mesecih. O težkočaih, ki so se Pojavite med po-gaouuji, je dejal dr. Janjič; l«J - h težkoč ni bito. Največ pre-- jj vpašanjc glagolice, Na- »a °eiiegiacija je vztrajno znht.ivala, da naci glagolica ne ostane samo enim cerkvenim ^občinam, ki jo uporabljajo za bogoslužje g© s^0]etja, ampak naj'se prozna, toda tistim cerkvenim občinam, ki bi jo zaklele. Treba pa je naglasiti, da so žal nekateri naši škofje zelo na- sprotovali uvedb; glago1ira To je ^ ložaj nase delegacije j,a.ko ntežk .čilo, vendar pa se je videlo, da v Vatikanu dobro uimeva.TO pomen glagolico, ki ga ima za našo državo. Dovolitev glagolice bi napravita tudi no drage -•t-.vn-Jce nn-tode najboljši vtis. Ker se je Vatikan nn >ji sodbi vmit k politiki znamenitega; kardinala Rampole, ki je bil velik prijatelj Slovanov im veliik nasprotnik biv-Avstro-Ogrske, bo morda to stališče lažje prodrlo. Upati je, da bo to vprašanj© na jesen rešeno v obojestransko korist. ' Na vprašanje o cerkvenih interesih v šolskih zadevah je dr. Janjič odvrnil: V tem1 smo se sporazumeli, da se ^Prejme besedilo konkordata, ki jo bil sklenjen med kraljevino Srbijo in Vatikanom leta 1914. in ki zadovoljuje docela » driftvnfri eerffflAMl^iBiegese. ,V smislu ice, veronauka, imenovanja škofov i. t. d. teh določb bodo podučevati veronauk oni duhovniki ali one osebe, ki bodo dobile v ta namen posebno dovoljenje pristojnega škofa, imenovala_p.a jih bo pristojna državna oblast. — V vprašanju razmejitve škofij se je Vatikan strinja! z našim predlogom, da naj estapjo dosedanje meje z noznatnimii izpremembami. Beograjska nadškofija je dobila Vojvodino im Baranjo z delonu Srema in s Srbijo ter Južno Srbi jo. Ukinita, se bo škofija na Krku. Kako je z imenovanjem škofov? Po kanonskem praivu ka Id iške, kakor tudi pravoslavne' cerkve, imenuje škofe cerlcvena oblast, vendar pa se je v praksi postopalo tako, da se cerkvena oblast pred imenovanjem sporazume z državo, če nima !e-ta nobenih pomislekov političnega ali civilnega značaja. To koncesijo je Vatikan tudi nam priznal. Kako pa je z gmotno stranjo duhovništva? V tem oziru določa že člen 13. ustave, da se v rednem budžetu zmerom odredijo primerne vsete, ki se ravnajo po številu vernikov in po stvarno dokazani potrebi posameznih cerkva. Na vprašanje, ali je res, da so nekateri škofje motili in otežkočali sporazum z Vatikanom, je dr. Janjič obtožil sarajevskega nadškofa Šariča, da se je v svojem glasilu čistina«, ki ga. je moralo sodišče prepoved ati, vneto trudil, da se ne bi uredili odnosi med našo državo in Vatikanom. Naposled je dal dr. Janjič druga, manj važna pojasnilih. Kakorkoli se glase^dr. Janjevičeve izjave precej optimistično, se vendar zdi, da bodo uspehi naše delegacije daleko manjši, nego so jih dosegli Poljaki v pogajanjih z Vatikanom- Poljski konkordat namreč določa, do se ne sme katoliška duhovščina angažirati^ za nobeno akcijo preti državi in obstoječemu dr-žavno-političrKlm razmeram. Tudi vprašanje glagolice je očividno tako nesi-gurno, do se skoraj gotovo ne bo odločilo v našo korist Nesoglasja med radikali in radičevci. Beograd, 9. avgusta. Kljub obojestranskim in ponovnim zagotovilom, da je vladna koalicija «na imajbtfljši poti«, se zdi, da je v ozadju položaj nekoliko drugačen. Samo ob sebi se urne. da med obema vladnima strankama Ufe ni tistega iskrenega iin pristnega zaupanja, ki je v naših političnih razmerah, kjer se vladne kombinacije le prepogosto in prehitro menjajo, skoraj pogoj za daljšo, delazmožno vlado. Tako je danes že vsakemu, kdor količkaj zasleduje potek političnih dogodkov, več kot jasno, da se v ozadju «nekaj plete«. Kaj je z državnimi podtajniki? Že ob nmstopu nove vlade se je s pristojne strani zatrdilo, da bodo novi državni tajniki takoj imenovani in zagrebški ra-dičev-ki k rest so že smatrali svoje kandidate za čisto sigurne. Vprašanje pa je še danes sporno, prav talko kot osebne spremembe na oblastnih političnih mestih. V tem oziru je oepotrpežljivost Zagreba v i: ko ie‘ja. ne.: j •>.bra volja Beograda. Prihod najožjega Rašičevega zaupnika Aca Stanojeviča v Beograd se različno komentira. Znano. je. da g. Aca prihaja le takrat, kadar gre za kake vrlo važne iin delikatne politične zadeve. Do-čirn se minMstrski predsednik Pašič v Karlovih Varih obdaja z meglo nekega političnega deslnterenetnenta. skuja Aco Stanojevič rešili v njegovem imenu in z njegovo avtoriteto težke .vozije, ki so nastali v radikalni stranki. Te vozi je je v precejšnji' meri spletel Stjepan Radič, ki izjave im 1interviewe kar n',a. debelo. Radičeva znana zgovornost .postaja radikalom vedno bolj neprjetna in nekatere vesti iz rad.ikailskib vrst prenašajo svarilo, da naj Radič nemodomia. umolkne, ker bo sicer razbil kealičTjo in'špo-razuiu. Danes se je govorilo o ostavki rndi-čevskoga ministra za trgovino dr. Krajača. Radičevski zaupniki v vladi so namreč nezadovp!jmi z nettunskima kon-venoijaima, češ, da so dobila italijanska paroplovna društva take koncesije za plovbo na naših vodah, da je bil zadan naši lastni paroplovbi težak udarec. Minister agrarne reforme Pavle Radič je nujno odpotoval na Bled. Zatrjuje se. da potuje «v posebni misiji«. Kaka je ta misija, ne vemo. Menda se ne motimo preveč, če trdimo, dia je v tesni zvezi 7, vsem, kar se plete v ozadju. Pojavila se je verzija o temeljiti pre« osnovi vladej ki pa zveni jako neverjetno. Po tej verziji bi se prihodnjemu skup-ščinsikemu zasedanju predstavila vlada Ljuba Jovanovič-Radič-Davidoiviir. Nikola Pašič bi se po tej verziji definitivno umak-nal iz političnega, življenja. Zdn se, da so take kombinacije sad vročih in soparnih dni političnega zatišja v Beogradu. Značilne pa so v toliko, da ne obetajo ravno mirnih političnih dni in dolgotrajnega režima. Mariborske Maribor 10. avgusta 1935 Skrivnost narednikove smrti. Zagoneten umor? V Mariboru se veliko govori o smrti narednika Geča, cigar truplo so — kakor je našim čitateljem znano — našli pred nekaj dnevi na železniški progi z obrobljeno glavo. Prvotno so vsi mislili, da se je prostovoljno vrgel pod vlak, ki mu je odrobil glavo. Pri obdukciji pa se je dognalo, da Je bil narednik mrtev položen na pro-go. Z vso upravičenostjo se domneva, da je bil storjen zločin. Kako in kaj —■ to je zavito v temo. , Kaikor pravijo, prepušča vojaška oblast nadaljno preiskavo civilni. Le-ta pa baje zastopa mnenje, da je v to pristojna vojaška oblast. m Osebna vest. V čin rezervnih pod-poručnikov v aviatiki so bili imenovani sledeči Mariborčani: Albin Draksler, Anton Fabian, Vekoslav Fabič, Viktor Gračner, Rudolf Horvat, Anton Rojko, hDrago Simončič. Anton Simoni