POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIII. — — ŠTEVILKA 5 Delu čast in oblast Delavci in kmetje smo se združili v SOZD Hmezad. Združitev, dobri medsebojni odnosi, delavnost in primerna organiziranost so nam osnova za vse, kar želimo še storiti. j Naša prizadevanja morajo težiti k uresničitvi linije proizvodnja, predelava, dodelava in prodaja. Pri tem pa ne smemo pozabiti na konstruktivne pripombe svetov potrošnikov. Bistvenejšo besedo pri odločitvah in vrednotenju dela bodo morali dobiti tisti, ki delo direktno vlagajo v proizvode. To skrb nam nalaga Zakon o združenem delu, ki ga bomo dosledno izpeljali. ' V naši dokaj veliki agroživilski asociaciji je vsem DO zagotovljeno bolj načrtno in koordinirano delovanje in višji dohodek ob nenehno se razvijajočih tovariških odnosih, posodabljanju tehnoloških procesov in izdelovanju novih in takih proizvodov, ki so na trgu iskani. Nad doseženim smo lahko ponosni! Zato praznujemo Praznik dela 1. maj zadovoljni in si naberimo novih moči, ki jih bomo potrebovali stopajoč smelo novim uspehom naproti. POZDRAV TITU ZA 87. ROJSTNI DAN Letošnja štafeta mladosti s čestitkami in pozdravi dragemu tovarišu Titu za njegov rojstni dan je začela svojo dolgo in nam tako priljubljeno pot po Jugoslaviji na Ravnah na Koroškem. Na poti skozi Savinjsko dolino smo jo pozdravili v številnih krajih, pridružile so se ji tudi lokalne štafete z našimi pozdravi in najboljšimi željami. Štafeta bo prešla vse republike in pokrajine, številna mesta in vasi, nosilo jo bo na tisoče, tisoče rok mladink, mladincev, vojakov, delavcev, kmetov in upokojencev. Vsi, prav vsi bi se radi dotaknili simbola mladosti, zvestobe, napredka in sreče, ki ga bo 25. maja prejel tovariš Tito. Naša iskrena želja: Dragi Tito, bodi še dolgo zdrav in krepko vodi našo lepo domovino še lepšemu življenju naproti! Vy dela za letos, izvolili Vinko Kolenc Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije je imela v začetku aprila redno letno skupščino. Delegati so sprejeli program nove člane IO in komisije in podelili šestindvajsetim tekmovalcem za visoke pridelke hmelja nagrade in priznanja Dosedanji postopki gospodarskega planiranja so v glavnem temeljili le na letnih planih. S sprejemom zakona o družbenem planiranju pa se je podal osnovni poudarek dvem temeljnim zadevam: — da planiramo gospodarski razvoj za srednjeročno obdobje in da je letni plan le izvajanje zastavljenih nalog; ■— da vsi nosilci planiranja izdelujejo svoje plane sočasno in vzklajeno glede gospodarskih, socialnih, kulturnih in prostorskih potreb. Ker je planiranje v srednjeročnem obdobju 1976—1980 potekalo mimo uvedbe določil omenjenega zakona o družbenem planiranju, se je že sedaj pričela širša družbena akcija za vsebinsko pripravo planskih dokumentov v naslednjem srednjeročnem obdobju. V Hmezadu smo za sedanje srednjeročno obdobje sprejeli pomembne planske dokumente. Vse temeljne organizacije zdru-' ženega dela so sprejele razvojne programe, skupno pa vsklajen samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja Hmezada za obdobje 1976—1980. Kar v večini organizacij, predvsem pa skupno za Hmezad se ugotavlja, da zastavljene naloge ne bodo izpeljane. Petletno obdobje bo torej prekratko vsaj za dve leti, če bi hoteli na vseh področjih doseči zastavljene cilje. Lansko Gospodarski plan za leto 1978 je na osnovi sprejetih smernic predvideval 11 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje in storitev. Izdelane smernice se upoštevale realne možnosti povečanja obsega proizvodnje v normalnih pogojih. Prav tako so bila v smernicah Hmezada in TOZD upoštevana sprejeta izhodišča resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju republike in cilji samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja TOZD v okviru Hmezada. Ko analiziramo realizacijo s planom zastavljenih ciljev, ugotavljamo, da planska predvidevanja niso v celoti uresničena. Po fizičnem obsegu smo dosegli okrog 96:% plana; lanskoletno proizvodnjo (za leto 1977) pa smo v povprečju presegli z indeksom 108%;=, Čeprav so v primerjavi s prejšnjimi leti bili vremenski pogoji za kmetijsko proizvodnjo sorazmerno ugodni, so v tem letu vplivali na znižanje planirane proizvodnje, predvsem naslednji dejavniki: Spomladanska močna pozeba je ponovno prizadela predvsem plantaže jabolk in vinogradov na področju Šmarja in Ilirske Bistrice. * - V proizvodnji govedi se je zaradi-neurejenih cen nadaljevala stagnacija. * - Na gornje prizadete TOZD niso mogle vplivati. Če to upoštevamo in dejstvo, da so planska predvidevanja v nekaterih dejavnostih bila nekoliko previsoko postavljena, smo z doseganjem fizičnega plana v glavnem lahko zadovoljili. Pri tem pa ugotavljamo, da so v posameznih TOZD, predvsem pa v posameznih dejavnostih znotraj TOZD večja, lahko rečemo tudi odstopanja, ki jih ne moremo pripisati samo objektivnim dejavnikom. Pogoji za kmetijsko proizvodnjo so bili v preteklem letu bolj ugodni kot v prejšnjih letih. Verjetno se bi kazalo tudi vprašati kaj so vzroki, da bo plan slabo izveden. Teh je več. Predvsem pomanjkanje denarja ha naložbe, so pa tudi vzroki na katere smo lahko vplivali, pa nismo. Zakaj? Za naslednje srednjeročno obdobje želimo, da si zastavimo takšne planske osnove, ki'bodo vodile k hitrejšemu razvoju, predvsem pa takšne, da jih bomo realizirali. V naslednjih dveh letih moramo opraviti vrsto nalog ter konec leta 1980 sprejeti srednjeročne plané. Pa ne le strokovne službe; srednjeročno planiranje je osnovna naloga vseh delavcev v temeljni organizaciji — delovni in sestavljeni. In to istočasno. V letošnjem letu pa so pomembnejše naslednje faze: 1. Izdelava analize razvojnih možnosti Ta strokovna naloga, seveda dovolj kritična, mora prikazati kako smo izvedli dosedanji plan — ali neizvedli ter ugotoviti vzroke odstopanj od plana. Nadalje mora analiza nakazati vse razvojne možnosti v naslednjem petletnem obdobju. Strokovno gradivo mora biti izdelano variantno s podrobnim ovrednotenjem posamezne možne odločitve. Pravilno bi bilo, da analiza temelji na stvarnih možnostih. Predvsem v pogledu razpoložljivih sredstev, razpolož- * Proizvodnja hmelja je dosežena v višini 2.236 ton in je v primerjavi s preteklim letom večja za 14%. Kljub temu, da plan proizvodnje hmelja ni bil dosežen (82 ton manj), pa je skupna proizvodnja v primerjavi s preteklim letom porasla za 14 %, kar je ugodno povečanje. . V poljedelstvu -so doseženi -hektarski pridelki žit in koruze za 15 % višje realizirani, kot so bili doseženi v preteklem letu, pridelki sena pa so doseženi v lanskoletni višini. * jj§ Plan proizvodnje in odkupa mleka je bil dosežen z 98:%,. lanskoletna proizvodnja pa je presežena za 6 %. Skupno je bilo proizvedeno 24,173 tisoč litrov mleka. To kaže, da se je hitro večanje proizvodnje mleka, ki je bilo značilno v preteklih letih, predvsem v kooperacijski proizvodnji nekoliko1 umirilo. Proizvodnja mleka po kravi se je v TOZD Kmetijstvo Žalec dvignila za 5% in je, dosežena 5.2341 po kravi, kar jo uvršča na drugo mesto farmske proizvodnje mleka v republiki. Proizvodnja in odkup živine še naprej stagnira. Doseženo je bilo 79% planirane proizvodnje ali skupno 4.316 ton, kar je enako kot v letu poprej. V primerjavi z letom 1976 pa smo v latu 1978 proizvedli in odkupili le 85 % živine. Približno enaka oz. še nekoliko slabša je situacija pri sami proizvodnji pitancev. * I Proizvodnja prašičev se je v preteklem letu povečala za 47%> kar je predvsem zasluga TOZD Kmetijstvo Šmarje, ki je edini pomembnejši proizvajalec prašičev. ljivih in predvidenih možnostih zaposlitve, tržnih možnosti in drugih. To strokovno! gradivo naj bo pripravljeno tako, da bodo vsi delavci na zborih zavzeli določena stališča glede nadaljnega razvoja. 2. a) Smernice za pripravo srednjeroč-. nega plana je temeljni dokument, v katerem se delavci na referendumu odločajo o konkretnih razvojnih oblikah in planskih odločitvah. Smernice so že ovrednotena oblika odločanja o bodočem razvoju, vsi predvideni ukrepi že postajajo samoupravna obveza. V smernicah so poleg gospo-: darskih pogojev razvoja zajete še obveznosti glede prostorskih in socialnih pogojev dela in življenja delavcev. b) Elementi za samoupravno sporazumevanje o temeljih planov pa so osnova za vzklajen razvoj z drugimi organizacijami -združenega dela, s katerimi so povezani in soodvisni pri ustvarjanju dohodka.-Naštete glavne naloge morajo biti kan-' čane do meseca novembra letos. Ne le formalno. Vsf dokumenti in zakoni s področja planiranja vključujejo v to akcijo- vse delavce. Kako borno vsi sodelovali, je odvisno od pogojev dela. Sodelovanje v vseh nas tudi pri planiranju pomeni osnovno spremembo dosedanjega samoupravnega dogovarjanja in.odločanja. C. J. Največji uspeh je dosežen v proizvodnji piščancev. Skupno je bilo proizvedeno 5.398 ton ali za 29, %? več kot leto poprej, planirane količine pa so presežene za 5 %., Največje povečanje je dosegel TOZD Kmetijstvo Radlje 132%-več kot lani; sledi Kmetijstvo Šmarje 30 % več in Kooperacija 15 % več proizvedenih piščancev kot v preteklem letu. - * - Proizvodnja- rib je dosežena v lanskoletni višini., | * V sadjarski proizvodnji se še naprej veča proizvodnja- sadik (25 % več kot lani) na TOZD Sadjarstvo Mirosan. Proizvodnja jabolk je zaradi spomladanske pozebe praktično izpadla tako v TOZD Kmetijstvo Šmarje kot v Ilirski Bistrici. Na drugi strani pa je Sadjarstvo Mirosan doseglo rekordno proizvodnjo sadja. Plan« proizvodnje je presežen za 6 %, lanskoletna realizacija pa celo za 18%. Hektarski pridelek sadja pa znaša 243 q/ha. Problematika v proizvodnji in predelavi mesa, ki je. zaradi neusklajenih cen aktualna že vrsto let, se je nadaljevala tudi v letu 1978. To se je posebno odražalo v ponudbi živine. Po drugi strani pa nestimulativno prodajne cene predvsem za sveže meso zavirajo normalne poslovne odločitve. Zaradi takšnega stanja v odkupu živine niso bila izpolnjena planska predvidevanja (89 % plana), medtem, ko je lanskoletna realizacija presežena za 23 %, Iz istih; Vzrokov je skupni plan proizvodnje dosežen s 94 %, lanskoletna realizacija pa je presežena za 15%;: Skupno je bilo predelano 12.700 ton mesa. * Predelava mleka je bila ena najbolj problematičnih dejavnosti v preteklem letu. Cene mleka se niso spremenile že od: januarja 1977, slovanie in planske obveze za Sete 1979 ¡medtem ko so stroški proizvodnje (razen osnovne surovine — mleka) v tem času porasli (za 44 %• Mlekarna je v letu 1978 odkupila ¡29.148 tisoč litrov mleka ali za 11 % več kot Iv lanskem letu. Prodaja konzumnega mleka je jv upadanju. Sterilno mleko, ki ga mi ne proizvajamo, vedno bolj izpodriva konzumno. Proizvodnja in prodaja vseh vrst mlečnih izdelkov je v porastu, in sicer se je povečala pro-idaja jogurta za 18 %, masla za 7 %, smetane za 24 % in sirov za 6 %. Tudi plan mlečnih izdelkov je realiziran. Zaradi nezadostnih prede-jlovalnih kapacitet mlekarne, je bilo potrebno jdel mleka prodati v nepredelani obliki. V mlekarni v Ilirski Bistrici se je prodaja . konzumnega mleka v primerjavi s preteklim letom povečala za 2 %, jogurta za 15% in smetane za 25 %. Za obe mlekarni je značilna stagnacija pro-Jdaje konzumnega mleka. Proizvodnja močnih krmil se je povečala za ' 10 %, od tega so Hmezadove TOZD porabile za j 6 % več,- prodaja izven Hmezada pa se je povečala za 28%. Skupno je bilo proizvedeno v [Mešalnici 24.200 ton krmil. Odprema hmelja se je povečala za 8%. Skupno je bilo odkupljeno 2.919 ton hmelja ali j za 7% več kot pretelko leto. Izvoz hmelja se ¡je povečal za 11 %, medtem, ko je prodaja na domačem trgu nekoliko upadla. V gostinstvu je plan priprave toplih obrokov presežen za 7 %, na kar je vplivalo povečanje v novem hotelu Prebold. * V Strojni je iizični obseg proizvodnje, mer-| jen z doseženimi efektivnimi urami v primer-i javi s preteklim letom presežen za 8 %. Plana i ni realizirala OE Težka mehanizacija zaradi iz-i redno slabih vremenskih pogojev za to delo in iztrošenosti strojev. OE Kovinarska pa je s 93 % planiranih efektivnih ur v celoti realizi- i rala proizvodni plan. OE Kovinarsko je z 21 % ¡več opravljenimi urami bistveno povečalo pla-Iniran obseg proizvodnje. Notranja trgovina je povečala promet v pri-I merjavi s preteklim letom za 45%, plan pa je I presežen za 10 %. Pri tem pa kaže na izboljša-nje poslovanja tudi povečanje dosežene razli-| ke v ceni. Zgoraj prikazano proizvodnjo smo opravili s 6,617446 urami oz. z 3.030 povprečno zaposle- nimi delavci. V primerjavi s predhodnim letom, se je število vkalkuliranih ur povečalo za 4 Povprečno je bilo v letu 1978 redno zaposlenih 2.649 delavcev, kar je za 3 %-več v primerjavi z letom poprej. Razliko do polnega števila vkalkuliranih ur smo opravili z delavci po pogodbah. Povečanje udeležbe sezonskih delavcev je odraz večje kmetijske proizvodnje — predvsem hmelja in sadja. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1978 V letu 1978 smo dosegli skupno 3.269,985.000 din celotnega prihodka, kar pomeni, da smo plan skupno presegli za 4 %, realizacijo preteklega leta pa za 27 %. Skupno realizacijo celotnega prihodka lahko, glede na pogoje gospodarjenja v letu 1979, ugodno ocenimo. Ugotavljamo tudi, da je bil plan realno postavljen. V strukturi celotnega prihodka pa se je bistveno zmanjšala prodaja med TOZD, čeprav menimo, da to ni opravičljivo. Dohodka, kot razlike med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, smo skupno dosegli 336.285 tisoč din ali za 24 % več kot v letu 1977. Tudi planirani dohodek je presežen za 4%. Iz dohodka smo skupno plačali 19,294 tisoč din prispevkov in davkov ter 81.849 tisoč din pogodbenih obveznosti. Od teh predstavljajo največji del obresti in zavarovalne premije, ki kažejo tudi sorazmerno visok porast. Za Hmezad kot celoto znaša ostanek čistega dohodka 36.884 tisoč din, kar pomeni le 68 % planiranega. Ostanek čistega dohodka je dosežen v planirani višini v TOZD Strojna, Mesnine in Vrtnarstvo, Mlekarna je poslovno leto zaključila z izgubo v znesku 2.358 tisoč din. Neugodno razmerje med ostankom ČD in doseženim dohodkom je pogojeno predvsem s povečanimi obveznostmi iz dohodka. Povprečno izplačani OD je v letu 1978 znašal 5,4i0 din na delavca in je v primerjavi s preteklim letom višji, za 22%. Kljub tolikšnemu povišanju, naši osebni dohodki zaostajajo za povprečjem gospodarstva republike za 6 %. PLAN ZA LETO 1979 Za izdelavo plana 1978 so bili vzeti ocenjeni rezultati poslovanja v letu 1978. Izdelane planske smernice so poleg tega upoštevale tudi obveze iz srednjeročnega plana razvoja in obveze iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije. Na osnovi tako postavljenih smernic predvideva plan 8% rast fizičnega obsega proizvodnje. Zaposlenost naj bi se povečala za okrog 4 % tako, da planiramo povečanje produktivnosti za 4 %. Skupno planiramo za Hmezad kot celoto 4,372 milijonov celotnega prihodka ali za 35% več kot je bilo doseženo lani. Povečanje dohodka planiramo za 25 % več irt ostanka čistega dohodka 55.010 tisoč din ali za 57 % več. Kljub temu, da je plan za Hmezad kot celoto ugodno zastavljen, pa plani nekaterih TOZD resolucijska razmerja niso usklajena. Zato je potrebno v teh TOZD čimprej izvršiti rebalans. Poleg tega je potrebno za izvršitev planskih obvez po vseh TOZD, DO in za SOZD kot celoto sprejeti konkretne ukrepe, ih sicer: Ekonomičnost ne sme padati, zato moramo podvzeti vse ukrepe za zmanjšanje stroškov. Posebno pozornost je posvetiti uskladitvi cen posameznih proizvodov in racionalnosti naložb v nove kapacitete. * Konkretne ukrepe je treba podvzeti na področju racionalizacije v organizaciji in vodenju dela ter poslovanja. V prvi vrsti je potrebno, ob izdelavi razvida del in nalog podati vsebinske novosti. Poslovodni organi se morajo operativno vključiti v to delo v vsebinskem smislu, da bi se dela in naloge organizacijsko boljše postavile. Računalniški center in ostale strokovne službe morajo iskati racionalnejše rešitve za potrebe direktne proizvodnje; * Več pozornosti je potrebno posvetiti zmanjševanju obresti z racionalnejšim angažiranjem sredstev, ki nikakor ne smejo naraščati hitreje kot celotni prihodek. 1H Pomembno postavko predstavljajo zavarovalne premije, zato moramo poiskati vse možnosti za zmanjšanje teh stroškov. Razčistiti vprašanje bančnih stroškov in stroškov plačilnega prometa, ki že prihajajo v nelogične meje — analizirati je sedanje stanje in poiskati rešitve za zmanjšanje teh stroškov na normalen obseg, kar je naloga vseh, ki delajo na finančnem- področju. Osebni dohodki se naj ne povišujejo s. pre-ocenjevanjem, ampak tako, kot do zdaj in na osnovi usklajevanja med dejavnostmi in v sorazmerju z rastjo dohodka. : * Na področju samoupravnega dogovarjanja nelogične meje —- analizirati sedanje stanje no dati več vsebinske osnove, ker so samoupravni sporazumi neke vrste pogodba in bi jih morali tudi tako obravnavati in spoštovati. Navzven moramo usklajeno nastopati. * - Pred družbo je potrebno ponovno izpostaviti vprašanje rentabilnosti nekaterih dejavnosti kmetijske in živilsko-predelovalne proizvodnje na osnovi analitično dokazanih nesorazmerij cen ter s tem povezanega počasnejšega razvoja teh dejavnosti. - -šjfe,; SOZD kot celota mora navzven nastopati enotno in usklajeno. Dosledneje upoštevati določila samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. * TOZD in dejavnosti v okviru TOZD, ki so poslovno leto 1978 zaključile z izgubo, izdelajo interne sanacijske programe s poudarkom možnosti razvoja kot glavnem izhodišču. • * V program ukrepov je potrebno vključiti tudi naloge s,področja sprejemanja samoupravnih splošnih aktov zaradi utrditve naše, nove samoupravne organiziranosti. Poleg gornjih skupnih ukrepov vsaka TOZD in DO sprejme tudi svoje specifične ukrepe, predvsem s področja izboljšanja tehnologije proizvodnje, organizacije dela ter s tem boljše izkoriščanje delovnega časa itd. Z izvedbo tako zastavljenih ukrepov lahko pričakujemo tudi, da bo plan za leto 1979 V celoti realiziran. Polde Škafar, dipl. inž, Ibrahim, Alojz in Jovo polnijo, tehtajo in šivajo vreče z močnimi krmili v tovarni močnih krmil v Žalcu. Zatiranje plevelov v koraizf Uporaba herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi se je, ko sta na trg prišla pripravka na osnovi triazinov (simazin in gesaprim) hitro razširila in povsem spremenila način pa' tudi gospodarnost pridelovanja koruze. Takrat so bili razširjeni predvsem enoletni ši-rokolistni pleveli, ki smo jih lahko zadovoljivo zatirali s simazinom in gesapiimom. Od obeh se je v naših vremenskih in talnih razmerah izkazal primernejši gesaprim, ki deluje skozi korenine in skozi list'ter ga zato lahko uporabljamo v daljšem časovnem obdobju. Tudi topljivejši je, zato se v tleh hitreje razgradi in nevarnost, da v tleh ostanejo količine, ki bi utegnile škoditi naslednjemu posevku, je manjša. Dolgoletna uporaba teh herbicidov (gesa-primu se je pozneje pridružil enakovreden herbicid radazin) pa je povzročila nekatere spremembe v zaplevljenosti njivskih površin, ki se najizraziteje kažejo v vse večji razširjenosti enoletnih trav proti katerim ti herbicidi v dozah, ki so pri nas običajne, niso dovolj učinkoviti. Na naših njivah se srečujemo s tremi tipi zapleveljenosti, ko prevladujejo naslednje skupine plevelov: — enoletni semenski širokolistni pleveli, — enoletne semenske trave, — koreninski pleveli. V'vseh treh primerih uporabljamo herbicide na osnovi triazinov (atrapin in radazin), ki iih glede na zapleveljenost in tip tal uporabljamo v različnih dozah, kadar pa imamo opravka z enoletnimi semenskimi travami in koreninskimi pleveli, pa jim dodamo še druge herbicide. ZA ZATIRANJE ENOLETNIH ŠIROKO-LISTNIH SEMENSKIH PLEVELOV uporabljamo predvsem nižje doze atrapina ali rada-zina. Razen na zelo težkih in zelo humusnih zemljah, na katerih moramo količine herbicida na hektar povečati (do 5 kg/ha) zadostuje 3 kg atrapina ali radazina na hektar. Za dobro delovanje teh herbicidov so po škropljenju potrebne padavine (20 1/m2). Delovanje, predvsem zanesljivost delovanja zato povečamo, če škropimo čimprej po setvi. Tako je verjetnost, da bo poškropljeno njivo namočilo večja, pa tudi delovanje je boljše, ker so pleveli na te herbicide najbolj občutljivi, ko kalijo. Škropimo lahko, če pravočasno škropljenje ni bilo mogoče, tudi pozneje, saj je koruza v vseh stadijih razvoja odporna, vendar pa se v tem primeru zaradi večje možnosti suše zmanjša zanesljivost, zaradi večjih plevelov pa moramo dozo herbicidov povečati. ZA ZATIRANJE KORENINSKIH PLEVELOV, moramo uporabljati višje doze atrapina ali radazina, do 5 kg/ha, s čemer pa se povečuje predvsem v sušnih letih, nevarnost škodljivih ostankov herbicidov v tleh, ki utegnejo škoditi naslednjemu posevku. To nevarnost deloma zmanjšamo, če škropimo takoj po setvi. Z normalnimi dozami atrapina in radazina tudi ne zatremo ščavja, slaka, njivske preslice, ki so pri nas v posevkih koruze precej razširjeni pleveli. V teh primerih uporabimo kombinacijo atrapina ali radazina z enim od hormonskih pripravkov na osnovi 2.4- D ali MCPA. V naših kmetijskih preskrbah bomo od teh pripravkov največkrat dobili deherban A, ki je pripravek na osnovi 2.4- D ali pa deherban forte, ki je kombinacija 2,4-D in MCPA. Najbolje je, če škropimo dvakrat. Takoj po setvi poškropimo z atrapi-nom ali radazinom, ko je koruza visoka 15—; 20 cm, po potrebi pa še s hormonskimi herbicidi. Delovanje obeh vrst herbicidov je pri takšnem načinu boljše. Za atrapin in radazin smo že ^omenili, da sta najučinkovitejša ob vzniku, s hormonskimi herbicidi pa tudi dosežemo boljši uspeh, ker smo pri prvem škropljenju odstranili večino plevelov in lahko zato' preostale temeljito oškropimo. Poseben primer je še zatiranje pirnice in uporaba herbicidov na preoranih ledinah. V teh primerih bomo storili najbolje, če bomo takšne njive poškropili z 8—10 kg atrapina ali radazina na hektar, vendar moramo dve leti zapored sejati koruzo. ZA ZATIRANJE ENOLETNIH SEMENSKIH TRAV atrapin in radazin nista, dovolj učinkovita. Za zatiranje kostrebe, muhviča in srakonje moramo torej atrapinu ali radazinu dodati še poseben herbicid, že več let je v ta namen na tržišču LASSO, letos pa še DUAL. Lasso uporabljamo v odmerku 41/ha; dodamo pa še 2—2,5 kilo,grama atrapina ali radazina. Namesto lassa lahko v istem odmerku uporabimo dual. Gotovi mešanici obeh skupin herbicidov sta lasso/atrapin tekoči in prim-extra, ki ju oba uporabljamo v odmerku 5— 71/ha. škropimo takoj po setvi, da verjetneje ujamemo dež, ki je za delovanje teh herbicidov potrebne jši še bolj, kot za delovanje atrapina in radazina. Lasso in dual delujeta predvsem na kaleče enoletne trave.'Skrajni čas za škropljenje je, ko imajo trave dva lista. Ta stadij pa je kratek, zato se mnogokrat dogaja da ga zamudimo in temu primeren je nato tudi uspeh. Torej, njive, ki šo zapleveljene z enoletnimi travami, poškropite takoj po setvi. Mag. Milan Žolnir Program stimulacij za vzrejo plemenskih živali in pitanja mladih govedi Živinorejska poslovna skupnost (ŽPS) Slovenije y svojem programu za leto 1979 ima več oblik stimulacij za vzrejo plemenskih živali za izboljšanje proizvodnje, zamenjavo in reprodukcijo. Od teh pridejo za naše področje v poštev, naslednje: — premiranje plemenskih telic, — reja bikovskih mater/ — reja visoko proizvodnih čistopasemskih čred krav, — reja klavnih prvasnic za vzgojo telet, — stimulacije privezovanja telet za pitanje.. PREMIRANJE PLEMENSKIH TELIC To vzpodbuja rejce k hitrejši obnovi osnovne ¡goveje črede, kar prinaša v to tudi boljši ¡genetski potencial za višjo proizvodnjo. V poštev za premiranje pridejo telice rjave in ¡lisaste pasme A, B in Z kontrole. Črno-bele pa le tam, kjer je to glede na u-smeritev v mlečno proizvodnjo s programom predvideno. Višina premij: Telice, potomke krav A kontrole, s proizvodnjo nad 4.6001 mleka v zadnji ¡laktaciji Telice, potomke krav A kontrole, s proizvodnjo nad 3.5001 do 4.5991 mleka v zadnji laktaciji Telice, potomke krav A, B in Z kontrole, s proizvodnjo pod 3.5001 mleka v zadnji laktaciji REJA BIKOVSKIH MATER V to skupino premiranja pridejo elitne krave, rjave .ali ¡lisaste pasme, ki jih na podlagi proizvodnih pokazateljev odbere posebna komisija. Premija za bikovsko mater je 800 din. Te krave bodo osemenjene v tem letu s semeni ¡določenih ¡bikov in v ¡kolikor povrže-jo bikce, bodo .ti oddani v vzrej ni center, za vsakega takega ¡bikca dobi rejec premijo 1.000 din. REJA VISOKO PROIZVODNIH ČISTOPASEMSKIH ČRED KRAV Za upravičenost ido te oblike stimulacije mora imeti rejec v hlevu cisto čredo najmanj 12 krav rjave ali lisaste pasme. Povprečna proizvoidnja teh krav v zadnjem letu mora biti 4.400, litrov mleka. Premija na kravo je 700 din. REJA KLAVNIH PRVESNIC ZA VZGOJO TELET 'Ta stimulacija tona namen preusmeriti v reprodukcijo vise, oziroma čim več normalno rastnih telic, ne glede na sposobnost za proizvodnjo mleka ter tako povečati proizvodnjo telet za pitanje/ Po odreji teleta in vključitvi istega v pitanje, bi telice, oziroma prvesmice prodali kot klavne živali. V ¡kolikor bi pa kot krave pokazale dobro proizvodnjo, bi ostale v plemenski reji. V poštev za premiranje pridejo telice semenjene s .¡semenom mesnatih pasem in da so v organizirani reji is pet in več živalmi/ Premija za telico — ¡klavno prvesnioo ie 800 din. STIMULIRANJE PRIVEZOVANJA TELET ZA PITANJE Ta oblika stimulacije bi naj vzpodbujala rejce, da bi vsa za rejo sposobna teleta privezali doma ali jih ponudili organizaciji z namenom, da jih spita na višjo težo tako, da bi ob izdobavi — zakolu pridobili od telic najmanj 220 kg mesa ¡(392 kg žive teže in 56 % izplen), od bikov pa 260 kg mesa (464 kg žive teže in 56 % izplen). Osnovni dokument za opravičenost do te stimulacije, ki bi znašala 1.000 din, bo ¡proizvodna pogodba med organizatorjem proizvodnje in rejcem. S prevzemom ¡stimulacije rejec prevzame obvezo, da bo teleta’redil po dogovorjeni tehnologiji in ga v ¡določenem času i(il’8 mesecev) ¡spital na določeno težo. Sredstvo za to obliko ¡stimulacije bo v višini 500 din po zahtevkih organizatorjev proizvodnje obračunal ŽPS. Kupec spitanih živali,-v našem primeru Celjiska mesna industrija, pa zagotovi iz svojih sredstev 500 din. Prav zaradi različnih virov financiranja te oblike stimulacije ta še ni stekla in-tudi še ni znano kdaj,bo. Naša želja in upanje je, da bo to kmalu, ¡kajti kdor hitro da dvakrat da. Priredil Jože šaibjan 1.750 din 1.200 din 750 din TEKMOVANJE HMELJARJEV 1978 NAGRADE IN Prvič v zgodovini hmeljarjenja v Sloveniji smo se v preteklem letu odločili, da bomo po vzorcu tekmovanja za visoke pridelke koruze, pšenice, mleka, mesa in drugega, organizirali to tekmovanje tudi za hmeljarje. Zadružni zvezi Slovenije in Jugoslavije navedena tekmovanja organizirata že več let, za hmeljarje pa doslej nismo imeli posluha. V maju in juniju 1978 smo skupaj s tehnologi iz kooperacije izdelali propozicije tekmovanja, dozorela je vzporedno tudi misel, da bi tudi ZE in DO v lastni proizvodnji vzpodbudili v podobno obliko tekmovanja s skupnimi površinami ZE'in obratov DO lastne proizvodnje. Propozicije za kooperante so ostale take, kot so bile v razpisu, propozicije ZE in DO smo morali kasneje spremeniti, ker podatkov o pridelku posameznih sort ni bilo mogoče dobiti. Tako so rezultati teh, vsota površin in teže ne glede na sorto. Zaradi odnosa sort so posamične enote prikrajšane, druge na boljšem, tudi škode po viharju in toči pri izračunu niso bile upoštevane v primerih, ko te niso presegale 10 %. žal je izpadla iz tekmovanja le ena enota s katastrofalno škodo (Ormož). V imenu komisije za ugotavljanje visokih pridelkov hmelja in za podelitev nagrad in priznanj je opisal potek dela in naštel tekmovalce in njihova dosežena mesta dipl. inž. Milan Dolinar z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Ob razglasitvi lanskega absolutnega prvaka mu je glas zatrepetal. Tudi mnogi med nami smo bili veselo ginjeni. V dolgih letih nam je hmelj le prirasel k srcu Nagrade in priznanja kooperantom smo podelili v skladu s propozicijami. Za ZE in DO LP pa je bilo dodatno sklenjeno, da jih podelimo v obliki kolektivnih nagrad z imenom posameznika, ki je enoto vodil. ' Odziv na tekmovanje v prvi fazi objave v Hmeljarju je bil porazen. Le en posameznik in ena DO sta se prijavila v razpisanem roku, vse ostale smo morali vzpodbuditi osebno ali telefonično. Tako se je v končni fazi prijavilo 45 posameznikov in 22 ZE oziroma DO. Največ prijav po sortah — 39 — je bilo za sorto savinjski golding, kjer je bilo zajetih 49 ha ali 85.194 kg hmelja, kar znese -na ha 1.737 kg. S sorto aurora je tekmovalo 16 posameznikov z 23.810 kg hmelja, po ha pa povprečno 2.181 kg. S sorto atlas je tekmovalo 16 posameznikov z 12,28 ha in 20.468 kg hmelja ali povprečno 1.666 kg na ha. S sorto apolon so tekmovali le štirje proizvajalci z 2,57 ha površin, 4.554 kg hmelja ali na ha 1.776 kg. ZE in DO LP so bile vključene s 1.076 ha hmeljišč vseh sort, na katerih so pridelali skupno 1.778 ton hmelja, kar znese povpreč- no 1.652 kg na ha suhega hmelja. (Republiško povprečje je 1.494 kg.) Vsi podatki posameznikov kot ZE in DO so preverjeni, tako da ni dvoma o točnosti. Vprašljiva je edino razmejitev med sortami, ko se do kilograma točno ni dala ugotoviti vlaga oddanega hmelja. Povedali smo že, da škode po toči in viharju niso vnesene v pridelek. Za prvo leto tovrstnega tekmovanja si vsi lahko štejemo v dobro, da smo uspeli do sem in želimo, da bi v letu 1979 bilo tekmovalcev več, zlasti ZE in DO. Če bi evidenca po sortah bila popolnejša, kar je zelo težko, bi bilo tekmovanje še bolj pestro. Začetek je v vsakem primeru težak, tako težav v tem tekmovanju ni bilo malo. Že zakasnitev obračuna po prevzemu, neljube pomote, iskanje, zbiranje in izračun podatkov so prispevali svoje. Zato tudi zamujamo s podelitvijo priznanj in nagrad. Tudi s sredstvi za nagrade ni šlo povsem gladko. Za leto, ki ga začenjamo s temi dnevi, bomo morali bolj konkretno določiti pogoje in sredstva že kmalu po sedanji razglasitvi, ker menimo, da ta način nagrajevanja vzpodbuja k še večjim uspehom. Nagrade res niso velike, v skupnem znesku sicer 34.500 din. Za prvo nagrado smo odmerili 2.000 din in vedno manj, tako da četrtouvrščeni prejme le še priznanje. Podelitev nagrad in priznanj za tako dosežene uspehe v proizvodnji hmelja posameznikov, kakor tudi enot je izjemna priložnost, ko lahko ugotavljamo, da je proizvodnja hmelja še vedno panoga kmetijstva, ki lahkp ob izredni skrbi in upoštevanju vseh agrotehničnih ukrepov daje največji dohodek od vseh pri nas gojenih poljščin. Kot boste pozneje slišali, kako lepe rezultate dosegajo posamezniki, se nam bo vsem zdelo nemogoče. Res pa je, da ob vseh pogojih, pri tem mislim na talne, vremenske, agrotehnične — odločilno vpliva skrb posameznika in način vzgoje, pravočasnot ukrepov, števila vodil, števila trt, gnojenja s hlevskim gnojem in še marsikaj. Ne oziraje se na sorto lahko ugotavljamo tudi, da so ostali prej navedeni momenti odločilne važnosti. Tako ne smemo pozabiti, da tudi sorta savinjski golding lahko daje 2.305 kg na ha ob vseh znanih nevšečnostih drobljenja ob obiranju s stroji. Da A-sorte dajejo v povprečju večje pridelke zaradi večje specifične teže in manjšega drobljenja, je očitno. Preden podelimo priznanja od 4. do 5. mesta za posamezno sorto, priznanja in nagrade od 1. do 3. mesta naj povem, da so razlike ponekod tako majhne, da moram na tem mestu omeniti tudi tiste, ki priznanj in nagrad danes ne bodo deležni.'Primer: gre za razliko 2 kg na ha, pa je ob priznanje. Žal -tako določajo propozicije. Zato naj ne bo odveč, če -prej slišite imena tistih od 6. do 10. mesta, ki danes tu niso prisotni. ZA SAVINJSKI GOLDING SO TO: 6. Adi Gola-všek iz Migojnic 7. Franc Rupnik iz Vrbja 8. Martin Krajnc iz Kaple 9. Albin Šketa iz Orle vasi 10. Franc Sedminek iz Podloga ZA SORTO AURORA SO: 6. Štefan Cetina iz Podloga 7. Jože Cetina iz Sp. Grušovelj 8. Vinko Zagoričnik iz Podvina 9. Alojz Satler iz Založ 10. Alojz Lukman z Gomilskega ZA SORTO ATLAS SO TO: 6. Anton Uršič iz Dolenje vasi 7. Franc Glušič iz Sp. Grušovelj 8. Ivan Povše iz Podloga 9. Alojz Lukman z Gomilskega 10. Jože Bizjak iz Letuša Tekmovalci s sorto apolon so bili le štirje, zato naštevanja ni. VRSTNI RED ZE IN DO OD 6. DO 10. MESTA PA JE: 6. Hmezad, Kmetijstvo III, Arja vas 7. Hmezad, kmetijstvo II Šempeter, Breg 8. Mercator Sevnica, Kompolje 9. Hmezad, Kmetijstvo II Šempeter, Roje 10. Hmezad, Kooperacija Šempeter itd. do 22. mesta. 1 Najprej bomo podelili -priznanja in nagrade od 1. do 5. mesta. Prosim predsednika Poslovne skupnosti ža hmeljarstvo Slovenije inž. Vinka Kolenca in direktorja Hmezad eksport-import Miša Bobovnika, da opravita to prijetno dolžnost. Preden pa začnem z vabljenjem posameznikov, naj povem, da se bodo nekateri pojavili dvakrat, eden celo trikrat, takim posebej čestitamo, kajti biti pri vrhu z več sortami, je še posebej dokaz dobrega hmeljarja. Savinjski golding je ustvaril renome slovenskemu hmeljarju, zato naj bo prvi. ZA 5. MESTA PREJMEJO PRIZNANJA HMELJARJI: Za savinjski golding: Viktor Jelen z Gomilskega 2.008 kg/ha Za auroro: Ivan Zagoričnik iz Podloga 2.644 kg/ha Za atlas: Viki Prislan iz Pariželj 1.938 kg/ha Za apolon: Ni 5. tekmovalca. ČETRTA MESTA SO DOSEGLI: Za savinjski goldi-n-g: Terezija Kuder iz Vrbja 2.010 kg/ha Za auroro: Viktor Ježovnik iz Podvina 2.689 kg/ha Za atlas: Rado žgank iz šešč 1.944 kg/ha Za apolon: Karl Farčnik iz Prekope 1.711 kg/ha TRETJA MESTA IN S TEM ŽE NAGRADE IN PRIZNANJA SO DOSEGLI: Za savinjski golding: Ivan Mahor iz Zakla 2.111 kg/ha Za auroro: Jakob Trobiš iz Gotovelj 3.113 kg/ha Za atlas: Jože Cetina iz Sp. Grušovelj 1.986 kg/ha Za apolon: Ferdo Grožim z Gomilskega 1.761 kg/ha DRUGA MESTA SO DOSEGLI: Za savinjski golding: Jakob Trobiš iz Gotovelj Za auroro: Viki Gajšek iz Drešinje vasi Za atlas: Viki Gajšek iz Drešinje vasi Za apolon: Viktor Napotnik iz Podloga PRVA MESTA: 2.144 kg/ha 3.215 kg/ha 2.184 kg/ha 1.809 kg/ha Za savinjski golding: Ivan Ribič iz Zg. Roj Za auroro: Viktor Jelen z Gomilskega Za atlas: Vinko Ocvirk iz Prekope Za apolon: Vinko Cokan iz Sp. Roj 2.305 kg/ha 3.560 kg/ha 2.201 kg/ha 1.921 kg/ha V TEKMOVANJU ZE IN DO PA PREJMEJO PRIZNANJE: 5. Hmezad Kmetijstvo IV Celje, šmarjeta, odgovorni hmeljar Branko Plohl 1.663 kg/ha 4. Hmezad Kmetijstvo III Petrovče, Drešinja vas, odgovorni hmeljar Tone Kuder 1.664 kg/ha NAGRADE PA: 3. Hmezad Koop. Trnava, Franc Uranjek 1.704 kg/ha 2. Hmezad Koop. Petrovče, odgovorni hmeljar Vinko Zalokar 1.736 kg/ha 1. KK Ptuj DE Turnišče, odgovorni hmeljar Anica Ostroško 1.924 kg/ha Absolutni prvak, ki mu pripada posebna nagrada in priznanje, pa je hmeljar Viktor Jelen z Gomilskega, ki je dosegel s sorto Aurora ob pridelku 3.560 kg/ha prvo mesto. Milan Dolinar, dipl. inž. „H® Na 9. letni skupščini Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije so kmetovalcem za visoke pridelke hmelja podelili nagrade in priznanja. Na posnetku: predsednik IO združenja inž. Vinko Kolenc in direktor Hmezada eksport-import tov. Mišo Bobovnik podeljujeta priznanje in nagrado lanskemu absolutnemu prvaku v pridelovanju hmelja koope- rantu Viktorju Jelenu z Gomilskega Delavci Strojne Žalec, TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije nakladajo prebiralnik krompirja PK 25, ki je na sejmu v Kranju prejel zlato plaketo za kvaliteto Tudi take površine namakajo na Korziki in še kje s kapljičnim sistemom TOZD TRANSPORT VRBJE razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 tovornjak -TAM 4500 vozen neregistriran — izklicna cena 30.000 din. 1 prikolica Tehnostroj AP 5 vozna — izklicna ceha 5.000 din. 1 prikolica Tehnostroj AP 5 nevozna — izklicna cena 3.000 din. 1 prikolica ITAS P-10 nevozna — izklicna cepa 8.000 din. 1 tovornjak TAM 5500 nevozen — izklicna cena 30.000 din. 1 tovornjak JELCZ 316 — 10 ton — nevozfen, letnik 1976 — izklicna cena 80.000 din. Različni sklopi za vozila TAM in FAP — rabljeni ali obnovljeni. Licitacija bo 18. maja 1979 v Vrbju pri poslovnih prostorih. Kupci, ki želijo licitirati, bodo morali pred začetkom licitacije položiti 10 % kavcije od vrednosti vozila, ki ga želijo kupiti. Za vozila kupljena na licitaciji morajo kupci plačati predpisani prometni davek. Kmetijska preskrba na Polzeli je bila na začetku pred leti ena prvilii Žal so jo po urejenosti in založenosti že skoraj vse prehitele tudi v mnogo manjših krajih PRVOMAJSKA KRIŽANKA Za nagrade so nekatere DO, TOZD in PE ponudile uredništvu svoje pridelke, izdelke ali prodajne predmete same. Za iniciativo in razumevanje se jim zahvaljujemo. Izžrebanci pravilno rešenih " in do 20. maja v uredništvo prispelih križank bodo prejeli: 1. — Stroj za rezanje mesa Gorenje — Kooperacija Žalec 2. — Bide — školjka — Notranja trgovina Žalec 3. — 50 kg krmil po izbiri — Tovarna krmil Žalec 4. — Trajne klobase — Celjska mesna industrija 5. — Hleb sira — Celjske mlekarne 6. — 5 lastovk za kultivator — Strojna Žalec 7. — Savinjska večerja za 2 osebi — Hotel Prebold 8. — Prekajene postrvi — KŽ — Ribogojnica 9. — Lončnica — trajnica —- Vrtnarstvo Celje 10. — Ibsene grablje — Kooperacija Žalec 11. — Vezan Hmeljar 1978 Križanka ni težka. Pri reševanju vam želimo vsaj^ malo sprostitve. Uredniški odbor Nabirajte vrtne polže! LEP ZASLUŽEK ZA OTROKE IN MLADINO! Odkupna cena 18 din za kcj. Odkupujejo vse kmetijske preskrbe in skladišča. Ostale informacije na odkupnih mestih. Hmezad TOZD Kooperacija Žalec Ob 15. letnici zgraditve sodobnih farm za specializirano proizvodnjo mleka, o čemer smo na kratko že spregovorili v zadnji številki Hmeljarja, pa ob Prazniku dela ne smemo mi- KOREN ŠTEFAN je sicer pričel »kariero« v govedoreji 1. 1955 kot krmilec in molznik (še ročno) v Vrbju. Vendar je 1. 1964 naredil izpit za traktorista in počasi »uhajal« iz hleva na traktor, najprej na razna občasna strojna dela, nato pa je od 1. 1969, ko se je iz Vrbja preselil na farmo Podlog, postal traktorist krmilec, kar je še danes, čeprav je še vedno vsestranski delavec in traktorist. Kadar je potrebno prime še za molzni stroj. Največje veselje pa ima s traktorjem, zato je tudi tako zanesljiv za vsa zaupana mu dela. Dobro ve, da je uspešna Vožnja in trajnost traktorja odvisna največ od skrbnega vzdrževanja. In v tem je Štefan res mojster, sicer ne bi na Steyrju 40, ki so mu ga zaupali, naredil preko 16.000 efektivnih traktorskih ur, samo z eno »generalno« in traktor še vedno »teče«. Še več takih skrbnih traktoristovi ROMIH MINKA je najstarejša delavka v govedoreji. Ze leta 1953 je sedla prvič pod kra- vo in takrat še ročno molzla prve litre mleka, leta 1956 se je preselila na obrat Založe (Novi Klošter), kjer še danes vztraja kot strojni molznik z modernejšimi molznimi napravami in pri visokoproizvodnih kravah. Pravi, da je ročno največ namolzla 202 litra mleka na dan, pred nekaj leti pa s stroji na 80 kravah skoro 10 krat več. Skupno je v teh 26 letih zvestega dela namolzla preko .1,500.000 litrov mleka. Zavidanja vredna količina! Kljub bistveno izboljšanim delovnim pogojem pa trdi, da je. včasih bilo lepše, več razumevanja, več tovarištva. Pač, novi časi, novi odnosi. MATJAŽ MARJAN, dipl. vet. specialist tudi spada med veterane — delavce na farmah; ne mogoče toliko po številu let veterinarskega dela na farmah (od I. 1962) kot po ogromnem delu, ki se je zvrstilo v zdravstveni zaščiti in reprodukciji živali, ki pa ga je vseskozi izredno uspešno zmagoval. Prav na tem področju je zahtevnost vestnosti in strokovnosti največja, sicer bi ne mogli registrirati takšnih proizvodnih uspehov v zadnjih 15 letih, kot smo jih pokazali v zadnji številki Hmeljarja. — Želimo si samo, da bi kljub občasnim zdravstvenim težavam, < še dolgo s hitrimi, drobnimi koraki, kakor on zna, hitel iz hleva v hlev, od krave do krave in bil še naprej tako uspešen v zdravr stveni zaščiti in reprodukciji živali kot doslej. mo vseh številnih najbolj vztrajnih in zaslužnih delavcev v govedoreji, ki so ogromno prispevali k današnji moderni in visoki proizvodnji. Preveč jih je, da bi o vsakem, ki si to zasluži, rekli na tem mestu vsaj nekaj besed in preveč so storili, da bi- to lahko tudi napisali. Zato najbrž ni prav, da smo od vseh Vas, ki že toliko let vztrajate in ustvarjate pod vsemi težkimi delovnimi pogoji izbrali, bolj slučajno kot namenoma, nekaj najstarejših delavcev v govedoreji,' katerim želimo ob B maju posvetiti nekaj besed. — Zato nam ne zamerite vsi ostali, ki imate prav tako dolg »staž«, pri štirinožnih prijateljih v hlevih in ki ste si tudi po količini opravljenega dela prav tako zaslužili vsaj skromno priznanje. Sicer pa naš list Hmeljar izhaja vsak mesec in bo še prostora tudi za vas. BUNDERLA HELENA praznuje letos srebrni jubilej ,pri reji krav in vzreji telet, najprej na družbenem posestvu v Arji vasi, kasneje in še danes pa na farmi Zalog. Na tisoče in tisoče telet je V teh dolgih 25 letih šlo skozi njene materinske roke, saj teleta obravnava in jih ima rada kot otroke. Redko smo imeli pri njej, oziroma v boksih primere neuspešne reje, pa če, zagotovo ne po njeni krivdi. Velikokrat smo jo »zalotili«, da je močneje driskavim teletom dajala celo kuhinjsko čokolado, ki jo je kupovala iz lastne denarnice. Nikoli ji ni bilo žal ne časa, ne napora, ne žrtev, samo, da so teleta uspešno in zdravo rastla. — Kljub že kar lepi starosti in kljub vsem težkim delovnim pogojem (na primer v zastarelih, nefunkcionalnih hlevih na Starem Zalogu), ne najdemo v njeni personalni mapi nobenih bolniških listov! Skoraj neverjetno! Tudi zato še posebno priznanje. Kar nerodno nam je, da ne bomo posebej omenili tebe, Barčka, ki že preko dve desetletji pokladaš vagone in vagone krme kravam, telicam ali teletom, dostikrat prenašaš na svojih navidezno šibkih ramenih bremena, ki so težja, kot sama tehtaš, za bolezen pa sploh nimaš časa. Pa vendar te še nismo slišali godrnjati, ali se pritoževati. Nasprotno, vedno nas sprejmeš s sramežljivim nasmehom in skopimi besedami, ker te delo čaka in priganja. Vsa se razdajaš tvojim živalim. Tudi veterana Ferdo (Levar) in Franci (inž. Vozič) že preko dvajset let vztrajata v organizaciji govedorejske proizvodnje. Zdržati tako dolga leta in v tako zahtevni ter naporni kmetijski panogi je poseben podvig in moramo pred njima sneti kapo. »Petek in Svetek« in ob vsaki uri sta bila in sta še pripravljena prihiteti na pomoč svojim delavcem, da je molža ali krmljenje steklo dalje. Zakaj? Krave morajo biti vsak dan vsaj 2 krat nakrmljene in prav tako 2 krat pomolžene, pa naj bo to navaden dan, nedelja ali praznik, pa celo 1. maj, ko bi moral biti praznik za vse delovne ljudi. Ko bo večina nas praznovala, se veselila, potovala, bodo naši govedorejci zgodaj Vstajali, hiteli na farme in po opoldanskem predahu ponovno krenili v hleve k lačnim kravam s polnimi vimeni. Stane Marovt Razširitev gostinsko-turistične dejavnosti V okviru dosedanje DO Hmezad je bila gostinska dejavnost organizirana kot TOZD Gostinstvo s sedežem v Celju, sestavljena je bila iz dveh delovnih enot: Samopostrežne restavracije Celje s kegljiščem v Žalcu in hotela »Prebold« v Preboldu. Reorganizacija Hmezada v SOZD je bila povod za formiranje dveh TOZD v okviru nove delovne organizacije imenovane »Hmezad« Gostinstvo-turizem Žalec. Sedež nove delovne organizacije je torej v Žalcu, kjer je ustanovljena tudi delovna skupnost Skupnih služb. Cilji združitve omenjenih dveh TOZD v DO Gostinstvo-turizem Žalec so širšega značaja, saj izkazujejo težnjo ipo formiranju močne in organizacijsko tesno povezane delovne organizacije, ki bo lahko naredila bistven premik naprej v razvoju družbenega dela gostinske dejavnosti v občini Žalec, istočasno pa se aktivno vključevale prek TOZD v Celju v reševanje problematike družbene prehrane. Na območju občine Žalec je družbena gostinska dejavnost precej razdrobljena, neenotno organizirana in ne dovolj razvita. Statistični podatki preteklih let kažejo na to, da se količinski promet povečuje. V strukturi gostinskih storitev predstavlja prehrana okrog 30 % prometa, kar je pod povprečjem ostalih občin z enako strukturo prebivalstva. Delež hrane v strukturi sicer narašča, medtem ko delež pijač stagnira, vendar visoka udeležba pijač kaže še vedno na tipično podeželsko potrošnjo v gostiščih. Z izgradnjo hotela v Preboldu, restavracije v okviru Name in s preureditvijo gostilne Hmeljar se je stanje sicer precej izboljšalo, vendar so še velike razvojne možnosti. O problematiki družbene gostinske dejavnosti je razpravljal izvršni svet Skupščine občine Žalec, dne 7. 2. 1979 in sprejel naslednja stališča: 1. Izvršni svet podpira predlog enotno organizirane družbene gostinske dejavnosti v okviru SOZD Hmezad Žalec, saj je z vidika združevanja dela in sredstev in na teh osnovah tudi z .vidika kvalitetnega perspektivnega razvoja te panoge takšna organizacija povsem utemeljena. 2. V delavno organizacijo Gostinstvo-turizem v okviru SOZD Hmezad naj se združijo Slovan Vransko in TOZD Gostinstvo, ki je v okviru Savinjskega magazina Žalec. Te enote v okviru delovne organizacije obdržijo status TOZD. 3. Gostinstvo v občini se mora tesno povezati z razvojem turizma, zlasti prek turističnih društev v občini in izvršni svet imenuje iniciativni odbor ža vodenje gostinstva v občini Žalec. Na podlagi prej navedene pobude izvršnega sveta, je vsa aktivnost v zvezi z združitvijo že v teku in računamo, da bo združitev 1. 7. 1979. DO Gostinstvo-turizem Žalec bo po predlagam zasnovi vključevala: t. TOZD Samopostrežno restavracijo Celje. 2. TOZD Hotel »Prebold« Prebold s poslovnimi enotami Kegljišče Žalec in Ribjo restavracijo v Žalcu. 3. TOZD »Hmeljar« Žalec z lokali: gostišče »Hmeljar« Kolodvorska restavracija, gostišče Fervega, gostišče Braslovško jezero in predvidena restavracija v Šempetru. 4. TOZD Hotel »Slovan« Vransko. Združene TOZD bodo po planu za leto 1979 dosegle prek 9,5 starih milijard celotnega prihodka in skupno bo zaposlenih prek 200 delavcev. Združitev v takšni obliki daje novi DO zelo pomembno vlogo in ji je s tem poverjena vloga nosilca razvoja gostinstva, in turizma na področju občine Žalec. Na drugi strani pa je cilj TOZD Samopostrežne restavracije Celje, da se tudi v perspektivi vključuje v reševanje problematike družbene prehrane na področju Celja. Prek poslovne dejavnosti nove DO Gostinstvo-turizem mora med občane prodreti zavest, da je naše področje turistično zanimivo, to je treba dokazati ne samo v smeri izletniškega turizma, temveč tudi v smeri uveljavljanja stacionarnega turizma na našem področju. Z izgradnjo novih objektov, ki so v resoluciji, se bodo povečale prenočitvene zmogljivosti, to pa je tudi osnovni pogoj za večji dotok turistov in poslovnih ljudi. Če bomo vzporedno s tem razvijali tudi ostalo nujno potrebno infrastrukturo, ki je potrebna za razvoj turizma, bo ta dejavnost zavzela bistveno drugačno mesto, kot pa ga je imela doslej Iv naši občini. Miloš Frankovič CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Komisiji za delovna razmerja TOZD Prodaja na veliko in DS Skupne službe objav 1j ata prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ZA PRODAJO Pogoji: ekonomska fakulteta in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi; JAVNA LICITACIJA Po sklepu komisije za zemljišča je razpisana javna licitacija nepremičnin, in sicer: kmetijsko zemljišče v k. o. Gornja vas pare. št. 740/1 pašnik 4 v izmeri 469 m3. Izklicna cena zemljišča znaša 23.741,00 din, tj. 50,62 din za m3 (odlok SOb Žalec). V primeru, da se ob sklenitvi kupne pogodbe ža navedeno zemljišče cena po odloku poviša, mora kupec plačati kupljeno' zemljišče po ceni, ki jo določi novi odlok. Javna licitacija bo v četrtek, dne 24. 5. 1979 ob 9. uri na upravi Hmezada v Žalcu (sejna soba — I. nadostropje). Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10% od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15. dneh. sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine rte plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražite) j plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti morebitno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižni prenos lastništva, geometrsko odmero in prometni davek od nepremičnin. Kupec je dolžan sam urediti posestne meje te parcele. Vse ostale informacije glede te prodaje lahko interesenti dobijo na upravi Hmezada v Žalcu, zemljiški oddelek, soba 41/1. Komisija za izvedbo licitacije Konjeniški klub Celje Škofja vas 51 ODPRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV LICITACIJA 7. maja 1979. ob 10. uri v prostorih Konje- niškega kluba Celje v Škofji vasi 51 bo licitacija naslednjih strojev in prikolice: din 1. Dvoosna 5-tonska prikolica s cerado, možnost priklopa na traktor, licitacijska cena 40.000,00 2. Samonakladalka za seno tip Mengele, licitacijska cena 15.000,00 3. Bočna kosilnica za traktor Garibaldi, licitacijska cena 4.000,00 Vsi navedeni stroji in prikolica so v uporabnem stanju. Hotel Prebold jé soliden do domačih in inozemskih gostov UREDNIKOV KOTIČEK Hmeljar bo prihodnje leto srečal Abrahama. Da, petdeset let bo 1. 1. 1980, • ■odikar je 1930. leta prvič prišel med savinjske -hmeljarje v Mohorjevi tiskarni (Frane Milavec) v Celju tiskan Slovenski hmeljar —■ glasilo Hmeljarskega združenja za Slovenijo. Takrat ga je izdajal konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, katerega predsednik 'je bil Alojzij Mihelčič, župan in .posestnik Cel j e-Breg, odgovorni urednik pa dipl. ing. Janko Dolinar. Takrat je izhajal kot štirinajstdnevnik na osmih straneh, a izvod je stal 2 din. • ■ -Štiri leta- za--Slovenskim hmeljarjem je il. 1. 1934 začel izhajati še drugi: list hmeljarjev Hmeljarski vestnik — glasilo Hm oljarskega društva za Slovenijo v Žalcu: Bil je mesečnik, ki iso iga po 1 din dobivali vsi 'elani in naročniki. Za uredništvo je odgovarjal žalski nadučitelj Anton. Petriček. Predsednik združe-.. fija je bil Rudolf Lorber. Vestnik.s»o ti-. skali v Zvezni tiskarni v Celju. Oba sta imela namen 'vzpodbujati hmeljarstvo vr Savinjski .dolini-, hmeljarjem nuditi strokovne napotke, jih seznanjati z novitetami, doma in v svetu, jim služiti za pouk in biti v vse-' stransko pomoč: . Okupator je zatrl slovensko tudi hmeljarju namenjeno pisano besedo, hmeljarjev in hmelja pa mu ni uspelo. Slovenski hmeljar je zopet izšel 1. 1. 1946 in neprekinjeno, izhaja in skuša opravljati svoje poslanstvo še danes. Ob 'visokem -jubileju želimo izdati, vsestransko bogato novoletno številko.. Zato že/ sedaj vabim stare in mlade hmeljarje, 'simpatizerje in kakorkoli povezane -s -hmeljem in- tiste, ki o hmelju -kaj vedo, da nam v uredništvo, pišejo že sedaj, da bomo dosegli namen. Vsem bralcem želim prijeten oddih in pestro praznovanje 1. maja. Vaš urednik VREMENSKI PREGOVORI Velikega travna, mokrota, malega srpana suhota. Filip (11. V.) napija, Zofija (15. V.) popija. Če Pankraca (12. V.) sonce peče, sladko vinee v sode teče. Osmega aprila je v osemdesetem letu umrl v Gotovljah bližnji in daljnji okolici dobro znan gradbenik, gasilec, numizmatik in ljubitelj starin. Vinko Jordan HMELJARJI! NA SESTANKU S TEHNOLOGI IN POSPEŠEVALCI -SMO SE DOGOVORILI ZA PROGRAM REDNIH 14-DNEV-NIH SESTANKOV ZA LETOŠNJO SEZONO IN PROSIMO, DA SE ODGOVORNI TEH REDNO UDELEŽUJETE, SESTANKI BODO VEDNO OB PET-: KIH OB 9. URI. 11. 5. POLZELA- — KOOPERACIJA 25. 5. ZSKZ MOZIRJE — V REČICI OB SAVINJI 6. KZ RUŠE ^ RUŠF. 6. INŠTITUT gg žALF.C . 7. KK PTUJ — DORNAVA 7. MERCATOR SEVNICA — KOMPOLJE 8. HMEZAD — TOZD ŠEMPETER — VRBJE 8. INŠTITUT — ŽALEC INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC 22. f 6. 20: m V visoki .starosti 81 let je umrl nestor čeških hmeljarjev akademik CTIBOR BLATTNV. 1969. leta je bil na. 9. kongresu EHB v Ljubljani in na 7. dnevu hmeljarjev v Braslovčah (na fotografiji), kjer je v imenu hmeljarjev svoje dežele pozdravil nad 15.000 udeležencev veličastnega zbora slovenskih hmeljarjev TONETU V SLOVO! Veliko prezgodaj smo se -poslovili od našega dolgoletnega sodelavca, traktorista Antona Cizeja. Težko je bilo-slovo v februarju, zlasti . ob besedah govornika, ki mn je v ime-, nu kmetov in delavcev zadružne enote Trnava poslednjič spregovoril: ' »Z železnim konjem si obdeloval zem-1 Ijo polnih 28 let v naši zadružni enoti. Mlad fant si se odločil za enega težkih poklicev,, za poklic stalnega traktorista, ki ni poznal osemurnega delovnika, velikokrat pa tudi ne praznikov, ker je to zahtevala narava dela. Dostikrat je hilo .treba usklajevati tudi individualne, interese. Dobro si obvladoval svoj poklic, tudi svoje znanje si prenašal na druge delavce, -traktoriste in kooperante, ko so se uvajali v delo s, kmetijsko mehanizacijo. : Tudi v zasebnem življenju ti ni bila naklonjena sreča .Veliko prezgodaj te je vse zlomilo, zlasti pa tvoje zdravje, da si bil predčasno' upokojen -pred letom dni. " čeprav z načetim zdravjem si se še vedno rad oglašal na enoti :in še živo spremljal naše delo do zadnjega...« Oh težki usodi je govornik zaželel družini in svojcem najiskrenejše sožalje vseh nas, njemu pa miren počitek v domači prsti, ki jo je tako dolga leta z-ivso odgovornostjo obračal-in rahljal. »Ohranili, ga bomo v dobrem spominu! Kolektiv TZO Trnava PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA p« 1R&' s liP 4f'' i\ '\,'ir Jt - ''^t x - '"' Mg POLJSKI FIAT pamčičem* SMREKA JENKO VARSTVO ŠČIT SOVEJA 1ASČ0BA VRSTA VRBE ŽENSKA <1 JAMČI UMETNA SNOV ZA CEVI ZAŠČITNO »RED5TV0 £A AVTO NOVO CELJE AMPER PALICA ITAUJ. RTV DUŠIK ŠIRJAVA j ► I 1 I ■BI ► V ELENICA PUŠČAVI UDOLF. ŠTEVILO RASTLINA KI SE OVIJA UMRLI SLOV. SADJAR KROM *"aHsi' 1 SOROD- STVENA ZVEZA i ZtueE/ Ca, TO JE » Ktuay NAPAKA ELEKTR. tl ' -S ^7::: ; -i H # ¡|#§ 5" i ||#wt f ' Jli |w|v |/ i IP 1 ji ~ | | § | . K. ; j 1 i . * * \ ; - 1 mm — Prvo rahljanje zemlje po napeljavi vodil je zahtevno in pomembno opravilo. V prerahlja-no zemljo zamešamo gnojila in uničujemo plevele, mislimo pa tudi že na varčevanje z vlago Kultivatorju pripeta brana izboljša kvaliteto dela. Delanje lukenj za štange je vedno redkeje videno opravilo v hmeljiščih. Morda še kakšno leto in utonilo bo v pozabo kot spomin na lepe idilične dni cev z maksimalnim odstotkom je seveda potrebno izkoristiti vse dosedanje izkušnje na tem področju. Za kar največji izkoristek pri-rodnih prilik, od katerih smo pri pridelovanju, ukorinjencev še preveč odvisni, moramo eliminirati vse faktorje, ki bi to preprečili. Ugotavljamo, da je pridelovanje ukoreninjencev v povprečnih prilikah v primerjavi z drugimi kulturami zelo gospodarno, pri tem pa bi imeli veliko prednost tisti ko bi izkoristili svoje in tuje izkušnje, ter se specializirali in osvojili tipsko proizvodnjo sadilnega materiala. Nekaj 10 ton hmelja več letno, če bomo obnavljali hmeljišča z ukoreninjenci, bo tudi pozitivno vplivalo na bilanco hmeljske proizvodnje, česar ne gre zanemariti. Priloga 00 ZSMS DO »Hmezad« Številka 1 -maj 1979 Poročilo o delu konference Minilo je zopet eno leto od zadnje letne konference mladine Hmezada in v tem času so se zgodili pri nas pomembni premiki. Hmezad je od januarja 1979 dalje SOZD. K tej reorganizaciji nas je ,prisililo več faktorjev: zakon o združenem delu, vse večji razvoj Hmezada, Id pa v stari obliki ni bil več mogoč. V SOZD Hmezad je tretjina mladih do 27. leta, to je velika številka in garancija za na-, daljnje uspehe vse SOZD, toda samo pod pogojem, če bomo mladi dobro organizirani, če bomo lahko odločali in se vključevali na vsa področja v SOZD. To pa bo mogoče sa-mo, če nam bodo vodilni zaupali, mi pa bomo morali dokazati sposobnost z dobrimi rezultati. Prav zaradi tega bi rad poudaril velik pomen letošnje konference. Zdaj ko pregledujemo rezultate preteklega leta, si moramo z ; vsemi močmi prizadevati, da dobre strani na-' šega dela še -krepimo, slabe pa v najkrajšem v času odpravimo. Glavni namen konference je, da čimbolj poveže mladino iz vseh delovnih organizacij. S tem se veča pripadnost mladih Hmezadu. To je še posebej pomembno zato, ker je Hmezad razširjen po vsej Sloveniji, delovne organizacije so teritorijsko precej daleč, saj so na področju 5 občin. Prav zaradi tega vsako leto obiskujemo DO, da se v njihovi sredini pogovorimo o njihovih problemih in jim pomagamo z nasveti za odpravo pomanjkljivosti. V tem letu smo obiskali Mesnine, Mlekarno, Notranjo trgovino, Vrtnarstvo, Gostinstvo — hotel Prebold, Strojno. Letos smo organizirali že 3. kviz, na katerem je sodelovalo 10 ekip, Hmezada in RŠC Velenje. Konferenca navezuje tudi stike z drugimi delovnimi organizacijami. Povezani smo z RŠC Velenje, v letošnjem letu pa smo navezali tudi stike z mladimi iz vojaške garnizije v Celju. Januarja so nas prvič obiskali. Ogledali so si proizvodni proces v Mesninah in se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Popestrili pa so tudi našo konferenco s svojim ansamblom. V letu 1978 smo razpisali akcijo »mladi inovator«, s katero smo želeli spodbuditi raziskovalno dejavnost med mladimi, žal pa do sedaj ni imela odziva. Vprašujem se, ali v Hmezadu mladi ne razmišljajo o izboljšavah, čeprav sem prepričan, da so izboljšave na mnogih delovnih mestih potrebne. Precej pozornosti posvečamo tudi izobraževanju. Dva predstavnika sta se udeležila enotedenskega seminarja za animatorje kul- PLAN KONFERENCE 00 ZSMS HMEZAD ZA LETO 1979 — redne mesečne seje konference, — priprava in realizacija kviza Hmezad, — sodelovanje s kulturnim programom za praznik Hmezada, — skupna seja z DPO Hmezada, — sodelovanje z DPO Hmezada, — sodelovanje z RŠC Velenje, — sodelovanje z garnizonom JLA Celje, —- sodelovanje z OK ZSMS Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah, Radlje ob Dravi in Ilirska Bistrica, — obiski po delovnih organizacijah, — akcija »najboljša 00 ZSMS«, — akcija »mladi inovator«, — udeležba v mladinskih delovnih akcijah, — vključevanje v sindikalne športne igre, — sodelovanje z mladimi zadružniki. Konferenca OO ZSMS Hmezad Pomlad polna cvetja in upov ture, dve predstavnici pa sta se udeležili karavane prijateljstva. Za praznik Hmezada so mladinci Mesnin pripravili kulturni program. Spregovoril bi še nekaj besed o sodelovanju ž DPO v Hmezadu in sodelovanju z OK ZSMS. V Hmezadu Imamo še kar dobro sodelovanje š sindikatom, vedno smo vabljeni na njihove seje, čeprav sem prepričan, da so možnosti Sodelovanja še na drugih področjih. Sodelovanja z ZK pa praktično nimamo. Skupna seja, ki so jo planirali pred letom in pol, še sedaj ni bila realizirana, nismo še dobili vabila na nobeno njihovo sejo. Zato mislim, da bi bila Skupna seja s sindikatom in ZK zelo pomembna, še posebej v tem času, ko se je Hmezad reorganiziral in je nadaljnje delo precej odvisno od dela DPO. Pomembno je, da bodo vsi zaposleni videli, da je nova organiziranost prinesla kvalitetno spremembo. Tudi s sodelovanjem OK ZSMS ne moremo biti zadovoljni. Največ od vseh 5 OK sodelujemo z OK ZSMS Žalec. Letos mineva tudi dveletni mandat vodstva konference. Ob zaključku mandatne dobe, se želim zahvaliti vsem, ki so mi pri realizaciji nalog kakorkoli pomagali, posebno še tovarišu Vod-lanu, M ga naprošam, da bi še vnaprej ostal mentor naše konference. Upam, da je konferenca opravičila zaupanje, ki ji je bilo dano pred dvema letoma in tako ustvarila dobro osnovo za še_ boljše delo v prihodnosti, za še večjo uveljavitev mladih, ki nas je veliko, toda kljub temu je naš glas premalo močan in tudi pripombe še premalo upoštevajo. predsednik KONFERENCE OO ZSMS Janez Uplaznik Novo vodsivo Mladi kooperanti se vsako leto pomerijo v oranju in teoretičnem znanju iz kmetijstva. Tekmovanje je zanimivo zato število tekmovalcev in gledalcev raste iz leta v leto Praznovanje praznika dela v Celju V letošnjem letu proslavljamo številne pomembne obletnice in praznike. Med 23. in 30. aprilom so bile številne slavnostne seje samoupravnih organov in DPO. Posvečene so Dnevu OF, 60-letnici ustanovitve KPJ, revolucionarnih združenih sindikatov, SKOJ, Prazniku dela... Delovne organizacije so uredile in okrasile svoje delovno okolje, postavljeni so mlaji na vseh celjskih vpadnicah. V tem tednu so bila številna športna tekmovanja in prireditve, izvedene so razne kulturne manifestacije. Program prvomajskih prireditev: 25. april — ob 19.30 je bila osrednja proslava v Hali Golovec. V kulturnem programu je sodeloval folklorni ansambel LADO iz Zagreba. Amatersko gledališče ŽELEZ AR Store se je pobratilo s podobnim gledališčem iz Paračina, ki je gostovalo s svojo predstavo »Veseli večer« v kulturnem domu v Štorah. 26. april — ob 19. uri je amatersko gledališče Žele-zar Štore uprizorilo predstavo »Navadni človek«. 30. april — ob 19. uri je bil PRAZNIČNI KONCERT godbe na pihala »France Prešeren« pred kinom Metropol. Konferenca OO ZSMS Hmezad je 17. marca 1979 organizirala 3. kviz Hmezada na teme: — zakon o združenem delu, — organiziranost Hmezada, — Josip Mum-Aleksandrov, — kmetijstvo. Skupno je bilo pripravljenih 47 vprašanj. Sodelovalo je 10 ekip iz Hmezada in RŠC Velenje. Ekipa garnizona JLA Celje se iz o-pravičenih razlogov ni mogla udeležiti kviza, čeprav je bila prijavljena. Zmagala je ekipa Celjske mesne industrije. Prireditev je lepo uspela, obisk mladincev na sami prireditvi pa je bil slab, čeprav je mladih v vsem TOZD okrog 800. Kljub vabilu — ob 20. uri pa so zagoreli kresovi na Golovcu, Aljaževem in Miklavškem hribu, kjer so sodelovali s programom ZSMS, pripadniki JLA in taborniki. 1. maj — ob 6. uri bodo godbe na pihala EMO, France Prešeren, Železarne Štore in iz Malih dol z BUDNICO ustvarile delovnim ljudem in občanom razpoloženje za čimlepšo proslavitev Praznika dela. 1. maja bo tudi TOVARIŠKO SREČANJE na Gričku, kjer bo tudi kulturno-zabavni program. Vsak udeleženec prejme simboličen znak. Ob 10. uri bo krajša proslava s kulturnim programom, nakar bodo sledila tekmovanja z zračno puško, v badmintonu, odbojki, malem nogometu, vključno z možnostmi za športno rekreacijo udeležencev srečanja. Za vse udeležence bo pripravljen brezplačen partizanski golaž, zagotovljene pa bodo tudi ostale gostinske usluge. Za ples bo poskrbel ansambel Vikija Ašiča. S tem srečanjem želimo nadaljevati in razvijati predvojno tradicijo proslavljanja našega delavskega praznika. Zato vabimo čim večje število naših delavcev, da se udeležijo srečanja s svojimi sodelavci in družinami na GRIČKU. Vanja Bertossi vseh vodilnih SOZD, DO in TOZD se je vabilu odzval tov. Vinko Kolenc, v. d. glavni direktor, ki je imel tudi pozdravni govor in predsednik OOS DO Strojna — TOZD PKM. Komisijo, ki je spremljala tekmovanje, so sestavljali: 1. Slavko Košenina, predsednik, DSSS SOZD 2. Ivan Vodlan, član, DO Kmetijstvo Žalec 3. Štefan Gubenšek, član, DO Notranja trgovina 4. Teodor Kalinšek, član, DO Celjska mesna industrija 5. Marjan Blagotinšek, član, KZ Savinjska dolina. Na volilni konferenci OO ZSMS SOZD HMEZAD, ki je bila dne 16. 2. 1979 v Celju in na kateri je bilo. navzočih 89 delegatov (od vseh vabljenih direktorjev DO, TOZD, sekretarjev OO ZK in predsednikov OOS, se je vabilu odzval samo direktor Celjske mesne industrije, predsednik konference OOS SOZD in predsednik OK ZSMS Žalec). Izvoljeno je bilo novo vodstvo konference OO ZSMS SOZD HMEZAD v naslednji sestavi: 1. Janez Uiplaznik, predsednik, DSSS SOZD 2. Štefka Lešar, sekretar, DO Vrtnarstvo 3. Bojana Zupanc, tajnik, DSSS SOZD 4. Anica Huš, blagajnik, DSSS SOZD. Poleg zgoraj navedenih sestavlja konferenco OO ZSMS SOZD po en predstavnik iz vsake DO. Za mentorja konference OO ZSMS je bil izvoljen ¡tov. Ivan Vodlan, predsednik konference OOS. B. Z. MLADI V NT Letos so mladi v DO Notranja trgovina poživili svoje delo, ki je bilo doslej omejeno le na občasne akcije. Predvidoma bomo ustanovili tri mladinske organizacije. Ena bo v TOZD Veleprodaja in Skupnih službah, ki že aktivno deluje, druga v TOZD Maloprodaja in tretja v TOZD Transport. Začetne težave pri ustanavljanju so precej velike, vendar jim bomo kos ob aktivni podpori sindikalne organizacije, drugih družbenopolitičnih organizacij in tudi vodstva TOZD in DO. Programi dela še niso v celoti izdelani, vendar načrtujemo aktivno udeležbo pri športni in kulturni dejavnosti, programih družbenopolitičnega izobraževanja mladih, udeležbo naših mladincev v mladinskih delovnih akcijah, delovnih akcijah v okviru DO in drugih oblikah mladinskega dela (sodelovanje na kvizu). Načrtov imamo dovolj, vodstva organizacij bo potrebno le še kadrovsko okrepiti in vanje izbrati predane mladince, ki bodo ob podpori vseh te akcije organizirali in izvedli. Predsednik OO ZSMS TOZD Veleprodaja in DSSS Zlatka Oberžan Posveti o kulturi V skladu z akcijskim načrtom komisije za j kulturo pri OK ZSMS Celje je bil v sredo, 11. j 4. 1979 posvet s kulturnimi referenti iz delovnih organizacij. Posveta se je udeležilo 42 referentov iz raznih DO. Beseda je tekla o izda- i janju glasil OO ZSMS oz. glasil DO. Ugotovili smo, da zelo majhno število OO ZSMS izdaja svoja glasila. Večinoma mladi urejujejo eno ali dve strani-internega lista delovne organizacije. To so večinoma prispevki s kulturnega, športnega področja. Prepričana sem, da tudi pri nas veliko mla- 1 dih piše poezijo ali pa se poskuša v prozi. Zato pozivam vse, ki ste zainteresirani za to, da obogatimo naše interno glasilo, da oddate svoje prispevke tov. Bertossi v pripravi dela. Po-kazimo, da nam, mladim ni vseeno, kako iz-gleda naše glasilo. Le tako bomo tudi mi pripomogli k temu, da bo naše glasilo še bolj brano kot je sedaj. Zbirali bomo tudi šale, razne pregovore, komentarje raznih kulturnih in športnih dogod-kov, ki so povezani z uspehi naših delavcev, mladincev. V kolikor bo zanimanje za to. zvrst i dela naraslo, bomo v OO ZSMS ustanovili uredniški odbor, ki bo zadolžen za zbiranje in urejanje naših prispevkov in eventualno izdajanje mladinskega glasila. Vanja Bertossi 3. KVIZ HMEZADA Republiški seminar za organizatorje kulture Lani poleti je bil na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Zveze kulturnih organizacij Kranj organiziran že drugi seminar za organizatorje kulture v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. / Ker je bila udeležba prijavljenih prevelika, so organizatorji sklenili, da nas razdelijo v dve skupini po petdeset seminaristov. Za začetek smo se dogovorili o načinu in oblikah dela, sestavili smo pet skupin za bolj temeljito in nemoteno delo ter sestavili uredništvo kulturnih novic. In zakaj organizatorji kulture? Kulturno življenje delavcev sodi med osnovne družbenopolitične dejavnosti sindikatov. Hitreje in učinkoviteje ga lahko razvijamo z idejno in kulturno osveščenimi ter strokovno usposobljenimi spodbujevalci — animatorji kulture v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih itd. Deseti kongres ZKJ in sklepi osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije nas obvezujeta na takšno naravnanost in usmerjenost. Organizator kulture v organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnostih ne more hiti le vodja komisije za kulturo ali skupine ljubiteljev, ne more biti zgolj organizator prireditev ali spodbujevalec kultumo-umetniške dejavnosti. Biti mora več. Razgledan na vseh področjih kulturne dejavnosti. Biti mora predlagatelj, realizator, včasih mentor, svetovalec ali strokovni vodja. Ce hočemo, da kulturno življenje delavcev in krajanov hitreje razvijamo z idejno in kulturno osveščenimi in strokovno usposobljenimi organizatorji kulture, jim moramo dati tudi primerne napotke in izobrazbo za njihovo delo. Nekatere občine so že v preteklosti organizirale podobne tečaje vendar ne v takšnem obsegu (program), kot sta bila ta dva v Kranju. Zbrani smo bili iz vse Slovenije vsi tisti, ki bi radi prispevali k boljšim medsebojnim odnosom in k bogatejšemu kulturnemu življenju sodelavcev in so-krajanov. Seminar naj bi bil predpriprava in pomagalo za nadaljnje delo. Dobili smo smernice in napotke, sami pa bomo morali vložiti veliko dela in volje. Sprejeti sklepi in kulturni preporod pa že terjata, da v večjih organizacijah združenega dela in večjih krajevnih skupnostih zaposlijo poklicne organizatorje kulture, za katere je predviden' študij na višji stopnji pri Pedagoški akademiji v Mariboru. Slušatelji seminarja smo bili navdušeni, ker smo prišli do spoznanja, da bi naredili velik korak na področju kulture, ko bi zapolnili to luknjo na tem področju. In za konec bi napisal še misel s seminarja: Pljunimo v roke in na delo. Ne samo danes, jutri ali pa drugi mesec. Dlje. Leta so potrebna, da lahko ugotoviš, koliko in kaj si naredil, da oceniš, kaj še lahko in česa ne. Lani nas je bilo sto. Prihodnjič nas bo še več. Vloženi trud bo poplačan. Janez Bevk TOZD Mesnine Celje Delovna ročica Mama je poklicala k večerji. Vsi domači smo sedeli pri mizi, le stare mame še ni bilo. Počasi so se odprla vrata, vstopila je s previdnimi koraki in sedla na svoje stalno mesto. V roke je vzela nož in odrezala kos kruha. Takrat se mi je ustavil pogled na njenih hrapavih in zgubanih rokah. Se roke so dokaz, da moja stara mama v mladosti ni sedela križem rok. Moj pogled še vedno spremlja njene roke. Vzela je v roke skodelico s čajem. Za dvig je porabila obe roki, ki sta se ji tresli. Spominjam se, kako je pripovedovala o svoji mladosti, ko je kot deset letna dekliča morala od doma za kruhom. »Služit« so rekli včasih. Vsako jutro je vstajala zgodaj. Ali je imela delo v hlevu, ali pa pri otrocih, ki jih je pazila kar ves dan. Tudi na polju je delala, ker pa so bile njive in travniki v hribovitih predelih, je nosila koš pri spravilu, pridelkov kot tudi krme. Prenekateri žulj je zaznala njena roka, tudi praske in ranice so bile na njenih delovnih rokah. Sedaj je moja stara mama že stara in uživa sadove dela. Toda še vedno zgrabi za grablje ih motiko, čeprav ji to ne dovolimo, ona sama pa pravi: »Moje roke so kot dan.in noč, kot stroj, ki nenehno déla. Dokler bom delala, bom zdrava. To je moje življenje«. Ob tem se zamislim, kako malo mladi spoštujemo stare ljudi in kakšne bodo naše roke, če bomo dočakali starost. Marija Meh Še vedno nam je v prijetnem spominu skeč mladincev iz Mesnin Celje. Nas bodo na skorajšnjem zboru kolektiva SOZD Hmezad presenetili z novim delom? Vzgoja (Balada) Moj očka me je vzel s seboj (Iker mamica je dovolila, sta namreč lami se ločila!) v kotiček razmetani svoj. In rekel mi je: Otrok moj, ničvrednica je mama tvoja, a ti si alata punčka moja!« in dal bonbonov .mi zavoj, Doma povedala sem mami in dala mi je čokolado in rekla: »To pijano klado ubila 'bom, da Ibova isami!« Ha, ha, bonboni, čokolada! Ničvrednica! Pijana klada! Kako je zame to zabavno! Življenje je pa res mikavno!... M. R. Tri majhne vrbice Rasle so, rasle, tri majhne vrbice, tam ob potoku, za našo vasjo. Vedno- so večje, tri male vrbice in veter jim kuštra košato glavo. Postale bahave, tri male vrbice in segale skoro so že čez vodo. Prišla je nevihta, tri male vrbice zaplesale so z vetrom in glejte grozo... Vse razcefrane, tri male vrbice, ostale so same, za našo vasjo... Vanja Ljubič POTRES V ČRNI GORI V nedeljo, 15. aprila je katastrofalen potres porušil črnogorsko Primorje in vfeč vasi v notranjosti do tal. škoda je ogromna. Solidarnostno smo priskočili na .pomoč prav vsi. Hmezad je poslal vagon jabolk, 1.000 kg mleka v prahu, živila, prikolice in denar. Vy Usoda nekega plana KRES NA HRIBU Leto tisoč devetstoštiriinštiridešeto... Povsod ena sama pomlad, en sam grm ze-lenja, en sam šopek dehtečega cvetja, 'ena sama pesem veselega žgolenja. Mihovi borci se ustavijo v gozdu nad vasjo. Že nekaj dni samo hodijo in hodijo, se spuščajo v dolino in poganjajo v breg, v trdi temi bredejo Trnavco, Bolsko, Savinjo, Ložnico. Hajka, ta vražja hajka, ki se vleče v nedogled, je prihrumela v dolino. Hajka, ki je vzela hrabrega Tonča, namestnika komandirja Mihe, ki je zadala petim borcem hude rane. Vsepovsod eno samo zelenje, iz vsakega grma pa preži nemška smrt. Prebili so se in zdaj so na varnem. Tako premišlja Miha in ukaže počitek. Borci poležejo v gosto grmovje, trije se odlepijo in gredo na stražo. * Marko je med vsemi najmlajši. Junija bo _star šestnajst let. Pol leta že nosi puško, pol leta je minilo, kar se je poslovil od matere. Tam spodaj leži njegova rojstna vas Gomilsko, tam na robu pa je njegov domek, tam ga čaka skoraj šestdesetletna mati. Čakala ga je po-■;Zno v jeseni,-vso- zimo je hodila na prežo. Zdaj je v deželi pomlad, vsak čas bo poletje — in Marka še vedno od nikoder. »Marko, skoči k materi!« namigne komandir Miha. Kurir Marko ušesom ne more verjeti. Oči se mu srečajo s komandirjevimi. »Res lahko?« šepne. Komandir Miha pa se razneži: »Kaj še čakaš? Zgani se vendar!« . Mlado telo odskoči kakor prožna zmet in se zgubi med debli mogočnih dreves. V mislih se zahvaljuje komandirju,, noge pa kar same iščejo pot. Nič jih ne' čuti, ves je lahek in spočit, čeprav so bili dva dni in tri noči na pohodu. Že je za njim gozd, vitko telo se zvija med grmovjem ob potoku. Daleč za vasjo je lesena koliba in na pragu stoji mati. Svojim očem ne more verjeti. »Moj fant!« »Matih Stopita v izbo. Pripoveduje ji, kako je bilo v Zgornji Savinjski dolini, kako je bilo. v bitki nekje pri Savi, kako je pretolkel zimo. Mati pa nosi na miza, kar hiša dobrega premore. »Samo da si živ, samo da si prišel, da vem, da si zdrav, da nisem sama.« - . »Mati, dajte no! Se malo in privreli bomo v dolino, na tisoče nas bo prišlo.« j »Oh, ko bi se to zgodile danes, jutri, pojutrišnjem!« Na steni se oglaša ura. Marko. pomisli na četo, spomni se komandirjevega naročila: Povej jim, da nas je mnogo, da smo lačni! Jutri pa je prvi maj. Mati ne more nasititi vseh, ne more. Pa bi dala vse, .do poslednje mrvice kruha bi dala. V hipu ga prešine drzna misel: Grul ima čedno posestvo. Nemci prihajajo podnevi in ponoči, za partizane pa je njegova kašča zmeraj prazna. »Mati, h Grulu pojdem«, se odloči Marko, si popravi uniformo, povezne titovko na glavo in vzame puško. »Nikar!« se prestraši mati. »Kaj ne poznaš Grula?.Z Nemci se pajdaši.« | »Poznam. Nemški žandarmeriji v braslov-škem trgu je lani podaril najlepšo telico, jaz pa mu danes snamem iz hleva najlepšega telička.«- »Marko!«’ se križa mati. Sin pa že teče čez travnik, piritihotapi se do prvih hiš in zavije v breg. Skok čez potok in že je na Grulovem dvorišču. Tam pa stoji Grul, ves mogočen in mrk. Ko zagleda parti-zančka, krikne v hišo: »Mica, koliko žandarjev pride na kosilo?« . Šopiri se pred'Markom, da bi ga prestrašil in odgnal, Marko pa se postavlja pred njim. »Nas je cela brigada, pomikamo se tja na gomilsko stran«, se hvali. Braslovški žandar ji so lani pospravili tvojo najboljšo teličko, jaz pa imam ukaz, da brigadnemu kuharju priženem telička. Kako se nasrši Grul! Grozi, da bo Marka s polenom, če'se ne pobere z dvorišča. Marko se skoraj- zmede. Sam je, in čeprav ima puško .. ... Mrzlično jo stiska v rokah, prst ima na sprožilcu, hladnem, gladkem. .. "»Resk!« Udari v nebo. Marko je premočno pritisnil in sedaj zbegano gleda v Gruía m Grul vanj, iz gozda pa se kakor na osamljen strel oglasijo raiali. »Naši!« krikne . Marko in mimo preplašenega Gnila-steče proti hosti. Ko pa doseže visoko reber, zagleda na nasprotnem bregu dolgo vrsto Nemcev. Počasi se vzpenjajo med drevjem, zmerom više, njegovi četi za hrbet, Niso naši,‘ se ustraši Marko. Če jih presenetijo ... In se požene v hrib,.da bi prehitel Nemce. Borci so pripravljeni, komandir Miha pa zaskrbljeno posluša, ko mu Marko pripoveduje, kaj je videl in doživel, kam so namenjeni Nemci in koliko jih je. Preveč, da bi se spopadli z njimi. »Umaknili,se bomo«, se odloči Miha. »Ampak kam?« ' - - »Marko, kraj. in poti poznaš, ti nas boš-vodil.« Marko pomisli 'in pravi: - »V dolino, če silijo Nemci v hribe!«. Prvi priteče med drevjem, za hrbtom ga priganja komandir Miha, za njim pa se borci spotikajo ob koreninah in se love med debli. Prebredejo potok, se na drugi strani spet poženejo v breg- in naprej do Gruía. r Grulova domačija je na pripravnem kraju. ■Hrib nad hlevom je kakor nalašč za obrambo in hosta za njim za varen umik. Čudno, da se še. nikoli niso ustavili tu. Grul je prestrašen. Prav nič ni pričakoval, da bo imel četo partizanov v gosteh. »Fantje, vse bom dal, kar boste hoteli, seveda bom dal«, jim obeta. ŠPORT - ŠPORT Ekipe Športnega društva Hmezad se bodo udeležile tekmovanj v vseh zvrsteh, razen v vlečenju vrvi. — 0 — V počastitev dneva mladosti bodo v maju tekmovanja športnikov Hmezada. Rezultati teh tekmovanj bodo osnova tudi za sestavo ekip za živilijado. Koledar tekmovanj: NAMIZNI TENIS — ženske in moški — 5. maja v stari telovadnici v Žalcu ob 16. uri. KEGLJANJE — ženske in moški — 5. maja na kegljišču v Žalcu ob 15. uri. MALI NOGOMET — moški — 15. 5. na stadionu v Žalcu ob 16. uri. COOPERJEV TEST — ženske in moški — 16. 5. na stadionu v Žalcu ob 17. uri. ŠAH — ženske in moški — 19. 5. v dvorani v 1. nadstropju SOZD Hmezad v Žalcu ob 16. uri. STRELJANJE — ženske in moški — 22. 5. pri stani osnovni šoli v Žalcu ,ob 14. 30. ROKOMET — ženske in moški — 1. 6. na igrišču v Grižah ob 16. uri. — 0 — Sprejeti so programi dela za posamezne panoge. Objavljeni bodo v junijski številki Hmeljarja. — 0 — Proti koncu maja ali v začetku junija bo piknik športnikov. Obvestila sledijo! E. O. Gospodinja pa se preplašeno križa: »Samo pojdite! Nemci so v hostah tod okrog.« »Nemci v hostah, mi tu, mi, ki smo doma izpod Dobravelj, mi, ki smo prehodili še tako nevarne poti med Braslovčami in tja preko Šmatevža v rodno Gomilsko. E j, dragi Grul, poznaš mojo mater?« »Poznam...« ; , \ »Veš, kako smo živeli po očetovi smrti?« '-»Vem, iantiček, dobro vem..:« »Ali veš, da- sem šel šestnajstleten smrkavec v partizane ...? »Vem...« »Stric Grul, v mojih rokah je puška .,.« »Vem, vidim jo ...« »Omehčajte se. Komandir Miha mi je tako naročil. Sicer bo strašnega pokanja... Jaz se pa bojim za mater... Pa še tega se bojim, da vaše kmetije ne bi vzel hudič... Saj razumete, stric Grul, ne?« »Razumem. Vse se je spremenilo. Tudi časi pod Dobrovljami, v Zaklu, Smatevžu, v Braslovčah, Gomilsko je dvignilo glavo ...« Streljanje se oddaljuje. Ves dan stikajo Nemci za četo po gozdovih na oni strani Trnovce, zmeraj bolj se odmikajo, partizani pa po dolgih tednih počivajo na Grulovi kmetiji. In spet še do sitega najedo, kajti kuhar jim je pripravil zares okusno telečjo obaro. Grul in njegova žena Mica sta čisto spremenjena. Omehčala sta se. Ko se pozno popoldne četa spet odpravlja, jim deli Mica su-suhb meso za na pot m peko kruha in moke ih soli. Grul pa nosi iz kleti jabolčnik. »Kar pridite šel« jih vabil »Rad vam bom dal,« Pozno zvečer zagori na vrhu hriba daleč nad vasjo velik kres. Daleč naokrog oznanja ljudem, da pojo Mihovi borci pesem o svobodi. Drago Kumer Mladost Naša mladost je maj, vrba, ki zdani. Med stezicami pdlmh nad . stopa naša pomlad. Njen korak je val potočka, ob cvetočem 'bregu, kot brezskrben mak, ki na pšeničnem polju ziblje se lahak. Vse naš vodi skupna pot, da zavela ibi pomlad povsod, vsem ljudem na širšem svetu, brez razlik v rasa, letu. M. C. Prepozno Iščejo me tvoje oči, kličejo me tvoje solze. A zaman. Steguješ roke proti meni, hočeš moj objem. A zaman. Proč te solze, ljubi moj! Proč, saj veš, da je prepozno. Zaman me iskale bodo tvoje oči, zaman klicale tvoje solze. Zaman. Predaleč je moj objem. Mina