16. številka.
Ljubljana, sredo 21. januarja.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD,
Izhaja vsak dan, izvzcmsi ponedeljke in dnevu po pnv.nikih, ter ve'ja po pošti p reje man, za avstro-ogerske dežele za celo leti> 16 go'd , z.i pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na »lom za colo loto 13 golil, za četrt lota 3 golil. 30 kr., za en mesec 1 gold. 10 kr. Za pošiljanje na doui so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel n leto 20 gold., za pol leta 10 golđ. — Za ffoapođfl učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. Za oznanila se plačuje od čitiri-stopno petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat, so plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole i'rankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na cobvlkl cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Lvropa". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hisi.
Zdanje razmere koroških Slovencev.
Iz Koroškega 17. jan. |Izv. dop.|
Žalibog smo na Gorotanskeni živeči Slovenci glede obilnosti projavljenib domačih novic, katere bi ne lehko mnogokrat dona-šale, jako ubogi. Da je temu tako, uijso morda krive samo neugodno okol sčine in nam nasprotna osoda, uego najbolj lastna naša nemarnost, katerej imamo v prvej vrsti pripisati, da se le malokdaj O našem stanji o našem napredku iu naših težnjah tu iu tam kaj malega, nezdatnega čita. Da j« to napaka in sicer jako ^velika, bodo vsakdo previdel, kateremu je blagost in napredek našega ljudstva pri srci. Zgodi se na ta način da mnogo let preteče, prodno Slovence junake doliue o razvoji narodnega čutila bra-tovskib prebivalcev ziljske doliue le pičico pozve itd. Porečeš mi moida, dragi čitalec iz bližnjih pokrajin: „Saj imate lastno časopise, kateri donašajo vaše novosti" ; a tega ne rečeš povsem resnično.
Na Koroškem se sicer marsikateri časopis tuka, ah večjidelj no spolnuje svoje naloge. „Besednik", ki tu in tam kaj malega med „razuiini novicami^ donaša, le bolj b c i e t r i s 11 k o goji in le enkrat na mesec izhaja, torej ne zadostuje. »Slovenskemu Prijatelju" uij moč donašati novic in tako inicnovaui konservativni „Karntucr Blatt" jih, kakor se kaže, projav ljuti neČe. Baš ta list bi se moral bolj ozirati na slovenski del naše domovine, ker ga večjidelj Slovenci podpirajo — ali kaj hočemo, mož urednik, rojen iu vnet Nemec lloisak nema ni pičice najmanjše mrvice ljubezni do našega slo venskega naroda, kar je v vsakem listu do denašnjega dne dovolj očividuo. Mimo tega ga pa obdaja taka letargija, da mu je v teku celega leta prav težavno le pet izvirnih člančičev pisati. In ta mož prejema na leto za preslabo uredovanje, ki je po vsem po dobno kiojaSkcmu uadpouiooulko, ki lc vedno škarje rabi, — nekda JSOO gold.
liže lansko leto se jo vedno v merodaj-nih krogih čulo, da list ne zaduBteva, da mož nij na pravem mestu, da mora stvar drugača postati iu letos so se zopet te izjave ponovile — ali vse zastonj: mož je iu ostane urednik in to v kvar tako zvane „konscrvativue stranke" iu tudi v kvar Slovenstva.
Ali bi ne bilo mnogo boljše, ko hi možje, ki bo pri tem podvzetji in katerih je mnogo, ki jim še nekoliko bije srce tudi za slovenski narod, gledali na to, da so tu in tam naš doiuačinec poduči o slovenstvu, o narodnosti itd. nego da pisari ovi list vedno le o papeži, o Rimu, o Ekvadorskem itd.   V zadnji številki pravi med dru-
gim: „cs itft unbegrcirlicb, wie es moglicb ist, dass irgend jemand, der in den Klancu des Liberalismus, dieser vom bi'nen Feind gelei-teten Gcvvalt, sich befiudet, nicht augenblick-licb nach Lesuug der papstliehen Kneyclica scine traurige Lage cinsehe" itd. Da, a nam je nerazumljivo, in sicer to, da se more še dalje tako uredovauje odobravati!
Konstatirati moramo, da natu in narod-nej misli uasprotui listi, kakor „Knintner Volhsbote" in beljalka „Slldlciitsche Post" bolj pogostoma Slovenca omenijo, ak'-ravao v nasprotnem smislu, ker jih vedno le za ničevajo in karajo iu to posebno zaradi tega, ker vedo, da jim pri nas v časopistvu oobedon nasprotoval uc bodo. Tako n. pr. piše zadnji nK:irut. Volksbote", du je resua peticija slovcn.sko-polit'čnega društva nTrd-u java" le samo b:la dokaz, da prebiva na Koroškem „eiue sebar politischcr u ar r on". S takimi psovkami se titulirajo pošteni Slovenci ! Eden teb izvrstni!) listkov „Frcic Stiumieu", je s 1. jan. umrl. Kaj mu bo zemljica lahka ali teška!
Ker bo naše okolščine take, torej je tembolj treba, da se vso le kolikaj važuega, kar se ua polji narodnega in socijalnega živenja prigodi, proglasi iu to posebno v glavnem slovenskem listu „Slov. Naroduu,*) kateremu se naj na Koroškem uše bolj pot odpre. —
Občinsko volitve so uže po celej koroškej deželi končane in zaznamovati imamo na marsikakem bojišči slovensko narodno zmago. To nam kaže, da se narod zaveda, da pozna svoje pravice in neče še kot narod pomreti. Možato se je borila junska doiiua, katera jo uže pri zadnji volitvi v direktni državni zbor pokazala, da se čuti uaroduo. Takrat uže so v L)o-berli vasi z vsemi IG voliluimi možmi slovenski narodnjaki prodrli, in sedaj so ovo zmago le ponovili. Pri občinski voiitvi so vrli narodnjaki popolnem zmagali iu to skoraj z vsemi kandidati na veliko jezo do-berluveških nemških zagrizencev. Izvolili so si ob enem vrlega Župana v osobi oboespO-štovanega domorodca llobclja. Isto tako nahajamo sedaj v občinskem zastopu vcli-kovškem g. dr. V. Pavlica. Sniorov-čani so si izvolili za župana J. Činel i ča.
V spodnjem Koži nij kaj posebno ugoden izpad zadnjih volitev, tem bolj v zgornjem Koži, kjer so v jako obširni rožeško-št. jakobskej občini voljeni večjidel narod-ujaki, kot občinski odborniki Med i'l temi jih je nad dve tretjini zanesljivih naših mož. V tem zastopn nahajamo ob enem večino odbora št. jakobske posojilnice iu čudno se
*) Imamo sicer do sedaj nekatero dopisnike iz Koroško, ali želeti bi jih bilo mnogo voč, vsaj iz glavuejših krajev. Uredn.
nam le zazdeva, da pri volitvi župana nij prodrl popoluem narodni kandidat g. MaČek-Suster, temuč prejšnji župan Štikert, kateremu samostalno ravnanje in pravo domoljubje nij ravno lastnost. Vendar nij to še največje zlo, ker jo večina narodna in so bode torej župau tudi po njej ravnal. Na Žila so volili prejšnjega župana g. Martlja. Krasno zmago imamo ob enem zazuamovati v ziljski Bistrici, in S t raj i ves i, kjer jc po hudi borbi za župana Voljen občeznani, za narod iu napredek vneti g. Ferdo Vi-gelc. I>;stričaui so pokazali, da se kot narodne zav.-dajo in zamoicmo jim lc Čestitati, da so si pridobili tako vi lega župana. V tamkajšnjem zastopu je baje 11 narodnjakov iu 7 nasprotnih mož in t-ieer je volil tretji red enega Slovenca, dru^i pet in prvi zopet pet Slovcucev.
Tudi pO drugih slovenskih krajih, tako n. pr. v H od i šah itd., so Še precej ngodne zadnje volitve občinskih zastopov.
Razvidno jc povsem, da se počasi vendar le širi narodua zavest in vzbujenost in to med tem, ko nas nekateri nže kot mrtvo smatrati hočejo. Ne bodimo torej zaspani in pomnimo mile besede prerano umrlega Tomana, ki nam je pol:
J\višku, bratje, duše milo!
S slovom, z djanjeui vsi za dom!
Kličejo nas t><avno Vile
V kolo k bratom Slavjanom".
Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor.
[Izv. dop.)
(21. seja 15. januarja). Po predlogu finančnega odbora privoli deželni zbor: podpiralnemu društvu nemških dijakov in podpiralnemu društvu slovanskih dijakov na graŠki univerzi po 100 gold.; društvu za podporo bolnih nemških dijakov 200 gold., za razne ustanove 21.880 gold.; med temi je o' štipendij za učence na rudarski šoli v Ljubnem, 9 po 120 gold. in 11 po 100 gl. za učence ua gospodarski šoli v (Irotten-hofu , 8 ustanove po 400 gold. za operaterje, 5 po 100 gold, za nčonce na živino-zdravniški šoli v Gradci, 5 po 120 gld. za učence na vinortjni šoli v Mariboru, 30 po 100 gld. za učiteljske pripravnike in 15 po 100 gold. in 150 gold. za učiteljico pripravnice, dalje 1000 gold. za razdelitev med ubogo učcuce na meščanskih šolah. Doneski za vednost iu umetuost znašajo «>2(>0 gold. Za tehniko v Gradci zuašajo vsi stroški 100.572 gold.; za zgorujo realko v Gradci 47.715 gold., dohodki 7120 gold.; za realno gimnazijo v P t uji, stroški 11.495 gl., dohodki 8660 gld., za realno gimnazijo v Ljubnem, stroški 10.877 gold., dohodki 3900
gold. Meščanske šole so v Judenburgu, Fllrstenfeldu, Hartbergu, Radgoni, <elji in Gradci in doplača dežela povsod po 6000 do 7.000 gold.
Ogromni so stroški za ljudske šole. Plače učiteljev znašajo za celo deželo 005.295 gld., plače za katehete in turnarske učitelje itd. 47.000 gld., starostne priklade 12.000 gld., za konferencije 8000 gld., za učiteljske knjižnice 4000 gld., za nadaljevalni poduk učiteljev 2000 gld., tedaj skupaj 738 325 gld. Ti stroški se pokrijejo po dohodkih iz šolskih gruntov 603 gld., po drugih dohodkih 13.872 gld., okraji plačajo 7°/8 priklade na davek 230.700 gld., 100.000 gl. se prihrani, ker nijso vse učiteljske službe oddane; torej ima še dežela doplačati 393.030 gold.
Herman pri tej točki izreče, da ua sproti tem velikim stroškom za šolo ima ljudstvo pravico zahtevati, da se njegovi otroci v šoli moraličn* ne pokvarijo in da liberalna prenapetost učiteljev saj tako daleč ne sega, da moderni boj proti krščanstvu no nesejo v ljudsko šolo in se vedno ne borijo s farnim duhovenstvom na veliko škodo občin. Herman ne stavi nobenega predloga.
Cesarski namestnik odgovarja na vprašanje dr. Nekermana zarad ločitve ljudske šole v Celji, da se bode ta Btvar kmalu rešila.
Za javno bolnišnico v Gradci znašajo stroški 153 300 gold., dohodki 189.421 gld. Za zdravljenje in brano bolnih v vseh javnih bolnišnicah   dežele   doplača   deželni fond 211.100 gld.:   stroški za cepljenje koz so 10.000 gold.   Deželni   zbor  sklene vlado prositi,  da naj povsod uvede posilno cep ljenje koz,  katero se je pokazalo kot naj boljše sredstvo proti osepnicam.   Z usmiljenimi sestrami v graški bolnišnici naj se na pravi taka  pogodba,   da  bodo   stroški za hrano bolnikov manjši  od zdanjih. Temu sklepu nasprotujejo klerikalni poslanci.
Za galerijo slik in za risarsko akade mijo doplača dežela 7055 gold.
Za deželno gledališče v Gradci nasve
tuje tinančni odbor, da se naj privolijo stroški s 3158 gld. in dohodki z 2008 gld. Lani je deželni zbor sklenil, da hoče prodati deželno gledališče za 200.000 gld.; graško mesto bi ga bilo knpilo. Minister Lasser pa sklepa neče potrditi j tedaj bi po lanskem sklepu se gledališče moralo zidati, kar bi nad 100.000 gld. veljalo. Sedanji najemnik ne plača nobene najemščine. Oglasil se je drngi najemnik, kateri hoče plačati 0000 gl. na leto. Ker gre za osobne stvari, sklene deželni zbor, da se stvar v tajnej seji ob-ravnuje.
V tej je bil sprejet predlog dr. Domin-k u š a, da se cela stvar vrne finančnemu odboru, kateri ima o njej precej v prihodnji seji poročati.
Politični razgled.
V Ljubljani 20. januarja.
zhor se začne 21. jan. V eni prvih Rej pride na vrsto verifikacija volitve dr. Supana.
Staro-<VJ/ct listi n? nehajo tudi po volitvah na ruladočehe prav strupeno zabavljati. Iz njihovih zmago-praznujoČih člankov se vidi neka nelepa maščevalnost. Čemu to dobri) ?
V »i«i'fliMdeželnem zboru se je poprejšnji minister grof \Vidman-Sedlnicky od poprejšnjih velikih posestnikov, ki so ga bili izvolili, ločil, da bi v vprašanjih, ki se tičejo zavarovanja deželnega reda, s federa listi glasoval, respektive, da bi Čisto nič ne glasoval. To je ostra kritika ravnanja ustavoverne večine, znabiti pa tudi znamenje, da gre njeno gospodarstvo — proti koncu.
V zadnji seji gališkega zbora 17. t m. so bili enkrat Poljaki itn s i »nt nt pra vični. Sprejeli so namreč nasvet Rftsina Pav-likova, naj se akademična gimnazija v Lvovu polagoma porusini. — Ko bi bili Poljaki Rusinom /mirom tako pravični, ne bi mi imeli nenaravnega prizora, da slovenski Rusini vedno z Nemci vlečejo.
Vuanjo di/avo.
Šp<tuj s Itn vlada je neki manifest iz dala. V uvodu strašno bvali Castelarja, po tem pa pove, kaj je njen namen. „Demo
kracija, pravi manifest , ..ne obstaje v tem, da se nivelirajo socijalne stopnice, ona obstaje le v enakosti političnih pravic, v raz diranji vsakega privilegija; plemstvo in bogataši naj se demonstracije tedaj ne bojč, Še manje strahu pa naj imajo katoličani in odkritosrčno religijozni ljudje. Kultova svoboda pri nas kat diske sloge ne bo podrla, nego utrdila. Država torej cerkve ne more zaničevati in tudi ne žaliti, kajti b tem bi se žalila veČina S^aujcev in bi natvegla na se boj z najmočnejšo, najvztrajnejšo in najbolje organizirano močio, ki jo ima družba v svojem naročji." Proti konca pravi razglas : „Javno mišljenje je zadnje konstitujoče kor-tese razpustilo, posluževaje se vojaške pomoči. Dežela je s tem dejanjem popolno zadovoljna. Eksekutivna oblast republike jemlje vso odgovornost n&-se, in sklene: Konstitujoči kor-tesi se razpuste, vlada bo navadne kortese poklicala, da le splošua pravica glasovanja more redno delovati." — Seranno, kakor se kaže, bi znal poprej od oficijelne Evrope pripoznanje zadobiti, nego Castelar. Angleška pri tem menda v prvi liniji fungira. Nemškemu poslancu v Madridu se je dala oblast, naj nadaljuje „oficijozno občenje" sč sedanjo spanjsko vlado. Formelno pripoznanje pa si Nemčija pridržuje.
Dopisi.
Iz ^kOtrtmjMkrsrim 17. jan. |Izv. dopis.)   V zadnji seji kranjskega deželnega zbora, izrazil se je poslanec llorak,  ko se je debatiralo o povišanji učiteljskih plač o učiteljih: „Naj gredo, kamor hočejo! Saj jih ne bode nikoli zmanjkalo, nikar se ne bojte! Saj so tudi takrat djali, ko je šlo več naših duhovnikov v Ameriko, da nam bode duhovnikov zmanjkalo, a jih je še zmirom zadosti!" Pač je to ČuHno govorjenje krajnskega poslanca ! Dokazal je g. llorak ,   da le malo ali pa celo nič ne čita slovenskih časnikov, posebno št. 3 „SI. Naroda" gotovo videl nij, nikar uže Čital. V tej številki je vendar tako na tanko dokazano, kako pomanjkanje učiteljev imamo na Krajnskem.   S tem je pokazal g. llorak, da mu tudi razmere in potrebe po deželi nijso Čisto nič znane. Gospodje, ako hočete biti naši zagovorniki in zastopniki v deželnem ali državnem
Listek-
Slovensko gledališče.
Dramatiško drnštvo nam je zadnjo soboto napravilo prav lep večer; predstavljalo je M e 1 e s vi 1 lej e v o  igro  „Elle est folleu, katero je po nemški prestavi (Wahn und Wabnsinn) lepo poslovenil g. J. Gecelj pod imenom: rZblaznela je !u Sedržaj igre jeta-le: Mladi , bogati, a strastni in čestiželjni lord Bernard llarleigh (g. Schmidt) živi v srečnem zakonu z Ano (g. P o dk raj ško va), blago in ljubeznjivo ženo. A zvezda njegove srečo mu na enkrat začne na Čuden način temneti. Kamor gre, kamor potuje sč svojo Ženo, povsod ga spremlja kakor senca lord Maxwell (g. Trnovec), človek, katerega llaileigb uže od mladih nog nij mogel trpeti ker je bil Maxwell  v šoli  vedno odličneji nego on.   llarleigh  si ne more nič drugega misliti, nego da Max\vell lazi za njegovo ženo To ga pripravi ob ves mir, ob veo srečo Ta sum se mu toliko bolje utrdi, ker enkrat v Neapolji na vrtu za grmom skrit vidi, da se hoče Max\vell bližati njegovi Ženi. T H ari c igli a tako ujezi, da Maxwella na dvo boj pozove in ker se ta neče ž njim biti,
svoji razburjeni   strasti — v morje pahm. Domišljcvana  nezvestoba njegove   ž^ne in storjeni zločin pa t*ko pretreseta Harleigha, a hc mu pamet zmeša, a v svoji zblojeni glavi si domišlja, da je on sam pameten, a da je njegova žena — zblaznela! Živeč na svojem gradu pokliče zatorej svojega prija telja slavnega doktorja Yollicka (g. Kocelj), da bi njegovo ženo zdravil. Vrli Yollick se ve da kmalu izpozna, da je le njegov nesrečni prijatelj zblaznel,  a ne njegova plemenita žena lady Ana. Po mnozih ovinkih se Yol ličku posreči izvedeti uzrok njegove nesreče; izvedeti, ka Maxwell nij hodil za llarleigbovo ženo Ano,  nego za Harleighovo varvanko Nelli (gospica Jamnikova),   s katero je bil na skrivnem poročen; izvedeti, ka Max well nij utonil, nego ka ga je neki ribič iz morja izvlekel. In ko v odločivnem momentu Volick pripelje Nelli in Maxwella pred zblaz nelega Harleigha, mu to tako dušo pretrese da se mu zdi, kakor bi se vzbudil iz dolgih morivnib Banj in pamet se mu zopet povrne Igra je polna človeško srce preiinjajočib prizorov, ki se tako hitro podć drug za dru gim, da se jedva upaš oddahniti. Nesreča ki po Harleighovi slepi strasti zakrivljena razjeda in razdeva dve plemeniti bitji, njega
samega in njegovo Ano , te reže v čutečo dušo in sili solze v tvoje oko. — Igralci so grali v lepem BOglasji in zbrano občinstvo jih jo po vsej pravici večkrat z glasno pohvalo odlikovalo.   Posebno izvrstno pa so igrali gospica Podkrajškova in gospoda Schmidt in Kocelj. Poročevalec gospoda Schmidta, ki je imel najtežji nalog, še nij videl v nobeni igri, v kateri bi bil tako dobro iu zares umetniško igral, kakor je v tej. Slovensko gledališče sme ponosno biti na tako pridnega in izvrstnega igralca, kakor je on.   Enaka hvala gre našemu vrlemu g. Ko cel ju.   Gospica Podkrajškova nam je v novic pokazala sč svojo izborno igro, kako sveta jej je dramatiška umetnost; a ne samo njena plemenita igra nego tudi njena elegantna in okusna toilletta se je ta večer močno hvalila. Gospica Jamnikova in drngi gospodje to storili svojo dolžnost. V opereti „Bekarjeva istorija" ,  ki pa sama na sebi nij posebne vrednosti, sta g. Nolli in gospa Odijeva lepo pela in tudi dobro igrala.
Gledališče je bilo ta večer tako prazno, da je škandal za slovensko Ljubljano. Pogrešali smo posebno — lepega spola in dijakov. Nekoliko je bilo morda tudi grdo vreme krivo slabega obiskanja. P.
zboru, treba, da se bolj ozrete po nadi deželi, da pa tudi Citate naše novine, v teb mi svoje potrebe in želje razkladamo. Ko je g. llorak govoril omenjeni govor, mislil je morda samo na Ljubljano. Tam gotovo nij pomajn-kanja učiteljev niti duhovnov, posebno zadnjih ne. Ta mar meni g. II., da ako je za Ljub ljano prav, da potem smo , in moramo vsi Krajnci zadovoljni biti! Nikakor! Tudi mi želimo, da se naši otroci v šolah in cerkvah podučujejo, pa to po naših vaseh, ker se morajo udeležiti podučevanja, od bogataša kakor tudi od siromaka otroci , brez velikih stroškov. Posebno zadnji trpć pomanjkanja poduka, dok je pomanjkanja učiteljev, ker njih starši nemaj o moči, da bi jih v kako mesto v šolo poslali.
Duhovnov je pa še preobilo v Ljubljani, ako Be s pomanjkanjem  na deželi primerja, kjer je v rcunici premalo pravih duhovnov. Rečeni ,,pravih" zato, ker duhoven kakor namestnik Kriščev, bi ne smel gledati ,  kje je velika stola in kje so ljudje premožni, kateri radi za sv. maše dajo.   Nasprotno oni bi morali paziti, da gredo za svojim poklicem: „Pojto po celem svetu in povsod učite vero ljubezni."   PaČ je le malo duhovnov takih, da bi se po tem ravnali. Ako naprosi kaka srenja škofijstvo za duhovna, katera ima v resnici potrebno enega,   dohodki  ali plača duhovska ne presega pa črez 600 d» 700 gl., tej so takoj odgovori, da neče nobeden v to službo iti, ker je prerevna, siliti  pa da se nobenega ne more, ker je pomanjkanje duhovnov.  Potem pa ti ubogi srenjčani iščejo povsod, kjer le mogo, da bi vsaj  kakega v pokoji živečega dobili. Posreči se jim morda, da dobodo kakega, pa včasih takega, da bi veliko b.-dje   za nje bilo, da bi brez njega bili. V Ljubljani se  ve da je dosti teh gospodov, pa tam so dobre službe, tedaj dosti „dušne", pa tudi „duhovske" paše.
Iz lI«kl$?l*U«ltl 16. jan. [Izv. dop. Knez Milan je z ukazom od 20. decembra 1873. leta razpustil narodno skupščino, kajti poslancem je iztekel mandat, katerega so dobili za 3 leta, a z drugim ukazom sezval je izredno skupščino, v kateri so taisti poslanci, na 2. januar t. 1. Ta izredna skupščina ima, da reši srbski budget za 1874. leto, za tem predloge o naknadnih kreditih, o založnicah in hranilnicah. V tem , da prejšnji predsednik in podpredsednik nij sta bila voljena, nego na njih mesto Dimitriji Jovanovič in »Štefan M i 1 i s a v 1 j ev i č, smatrala je vlada nckakovo nepoverenje, in hotela je odstopiti, ali skupščina je na to enoglasno izrazila svoje poverenje sedanjemu ministerstvu, katero torej za bodoče ostane. —
Pred nekoliko dni je prišel v IJelgrad brat kneza črnogorskega, vojvoda iu preti-dent senata, Bože Petrovič. Odmah po svojem dolazku je obiskal sestričino kneza Milana, Katarino, vdovo Blaznavčevo; drugi dan je odpotoval v Kragujevac, da pozdravi srbskega kneza. Karakteristično je, da je pri tej priliki izrazil svojo radost o padu Uističevega ministerstva, in je tako pokazal, da kakor odnašaji med Srbi in Bolgari, tako tudi med Srbijo in Črnogoro pod vlado ltističevo nijso bili najboljši. V nedeljo se je vojvoda vrnil v Belgrad, a včeraj je odpotoval vPetrograd v svatove hčeri ruskega carja.
Njegovemu  dolazku se daje političen
značaj, in nadeja je, da se bo Srbija zopet približala svojim naravnim prijateljem in zaveznikom Slovanom, od katerih edinih ima v od-jodnem trenotku pomoči pričakovati.
1).
Domače stvari.
— (Postojnska čitalnica) napravi dne 25. januarja 1*74 rbesedo" v Rpomin Valentina Vodnika. Program je: 1. Godba. 2. Slavnostni govor. 3. Samospev: „Pred dvobojem", poje g. Cvetko Dietrich. 4. Samo spev: Romanca iz operete „Tičnik", poje gospodična Rosova. 5. Tombola z lepimi dobitki, fi. ..Domači prepir", veseloigra v enem dajanji. 7. Plat. Vstopnina za ude po 15 kr., za nende po 30 kr. Kasa bode odprta ob 7. uri. Začetek točno ob s. uri zvečer K tej besedi nljndno vabi   čitalnični odbor.
— (Pod p i ral ni zalogi vsenči-liščnib dijakov v Gradci) je darovati blagovolil dalmatinski deželni zbor 40 gld.: po g. FerjanČiču smo prejeli pod naslovom ..čitalnična pusica v Olovci" 3 gld. 60 kr. Slovenske čitalnice! kar dela celovška, bi ne bilo mogoče tudi Vam storiti? Gg. Krsnik in Jarce, jur. et med. Btud. vsak po t gld. Za vse doneske se lepo zahvaljuje:
Odbor.
— (V parnem ml in tO g. .Terančiča v Ljubljani je prijela mašina mlinarja in mu raztrgala vse oblačilo s telesa. Ko ne bi bil mlinar imel tako lehkega oblačila na sebi, bila bi ga mašina gotovo raztrgala.
— (S r e d i n a 1 j n b 1 j a n s k e „z v e z de") je ta dva dni, kar dežuje, podobna močvirju. Ali ne bi hotel slav. mestni magistrat nekaj peska žrtovati?
— (I z Velikih Pirešič)pri Cel ji se nam piše : Na dan novega leta je tukajšnje gospodarje strah obšel. Slišalo se je, da je v vasi Zavrb pri kovaču vol močno zbolel, ter da ne jć in ne vstaje, torej so se naj-strogejši ukazi napovedali. Prišel je iz Celja živinozdravnik g. Rcininger (neki trdi Nemec, pa naj med slovenske kmete hodi ?) bolezen preiskovat, katero je za strašno nevarno spoznal. Hitro je bila na nevarnem kr-iji žandarmerijska straža in naš obč. predstojnik je imel dosta posla. Velik hrup je nastal. V petek 2. januarja se je na omenjeno mesto pripeljal sam okrajni celski glavar g. Haas z živinozdravnikom iz Gradca, kateri je pa bolezen za čisto nenevarno spoznal. Vol je imel razpisen jezik in drisko. Ccz nekaj časa je vstal, začel jesti in je ozdravel. Od živinske kuge tu v okolji nij slišati in gospodarji so zopet brez strahu. Osepnice imajo še tukaj posebno priletni ljudje. 29. decembra pr. 1. je bila volitev obč. predstojnika. Naše želje so se izpolnile, ker je bil naš obče spoštovani g. Jak. .iežovnik p. d. cestni Fervega enoglasno izvoljen. Da on vse zaupanje občanov vživa, priča njegova tretja volitev za predstojnika. G. Jak. Je-žovnik je tudi krajni šolski nadzornik. Svojo častno nalogo tembolj lahko izvršuje kakor občinski oblastnik, da učitelju pomaga v besedi in djanji šulske postave izpolnovati, kar iz prepričanja popolnem upamo, ker se je v preteklosti vedno šolskega prijatelja iu pospešitelja skazal. Tedaj za dobro stvar naprej ! —
— (Iz V ar a ž din a) se nam piše: Ko bo je razglasilo, da se je začela širiti po
Štajerskem   živinska  kuga,  posebno okolo Ptuja, zaprla ne je tudi meja med Štajersko in Hrvatsko. Tako je prišlo, da je tudi Varaždin zaprt. Trgovina je tedaj nehala; Varaždin je v tej stvari izolovan:   vanj se ne sme goniti  goveja živina.   Za tega delj je postala v Varaždinu velika draginja. To je vznemirilo nekatere stare Varaždince, kateri nijso na take neugodne novosti navajeni, da so skovali basen, polno domišljije.   Po vseh oglih so viseli plakati, a na papirji bila je podoba psa, vola in osla, a poleg tolmačenje tako le: ,,Sel je pes iz Varaždina; na svojem potu napoti se na varaždinskem mostu na vola.   Vol zapita psa,  zakaj vendar ide iz Varaždina; a ta mu odgovori i Za me mora plačati gospodar na leto 2 gld.,   a tega jaz nečem, pa ravno za to nij za me obstanka v mestu. Vol pa reoes tedaj tndi jaz ne idem v mesto :   če se za te mora platiti 2 gold., to Be bo za me moralo platiti 4 gld. Pomenkovalo se gresta dalje; pes še menda pripoveduje, da so gospoda Rtoprv lani naredili, da se mora tudi zanj platiti, če hoče v mestu živeti. Na potu se namerita na osla, kateri ju  pita .  kam   sta se namenil a. Oba mn pripovedujeta, zakaj zapuščata Varaždin, a  osel   veselo  nadaljuje:   Jaz pa grem v mesto,   za m« se nič no plača,   ker imam brate v mestu,   jaz idem k svojim bratom." (G. dopisnik, ali nij bil osel malo pregrob tuož? Ur.)
Narodno-gospodarske stvari.
Kupnju Avstro-OgcTskc v ena j ste rili mesecih od januuriju do novembru 1873.
Cena upeljancga blaga v dobi od januarija do konca novembra 1873 znaša 525 4000,000 gold. Ako se izloči blago, ki se je od ianuarija na novo sprejelo, pa 512^400.000 gold.'. tedaj za 12,500.000 gld. oziroma za 25,400.000 manje, kakor lani. Cena izvoženih predmetov je, ako ne všte-jemo od januarija 1873 sprejetega blaga, za 31,200.000 večji, kakor lani. Da se je pokril preostanek Importa čez eksport, trebalo je v e.uajsterih mesecih 1872. leta 187,000.000 gld., v enaki dobi 1873 leta pa 124,300.000 gld., tedaj za 63,600.000 gld. manje. Žita in moke se od meseca do meseca več uvaža. V cnajsterih mesecih od januarja do konca novembra 1872 se je upeljalo 8,400.000 col. cent. žita (cerealij) in 500 000 col. centov moke; v taisti dobi 1. 1873 pa lO.'JOO.OOO col. centov ali oziroma 1,000.000 col. cent.
Ako glavna dva žita pšenico in rež — primerjamo, se je je pretočeno leto 1873 za 2,000.000 več vpeljalo. Ves žitni import (od 1. okt. prost štibre) je znašal meseca okt. 187."» 988.176 col. centov, v mesecu novembru pa L.293.388 col. centov, se jc tedaj'proti prejšnjemu mesecu za 305.207 centov povečal. Oficijelne številke importa in eksporta so sledeče: Import 1. 1872 537.800.000 gold. eksport 1. 1872 347,000.00) gld.. import 1. L878 513.000000 gld., eksport 423,000.000 gold.
POMlUIlO.
\ sem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescifcre du Barry
t> Lofiz/onu.
Odkar jo Nj. hv. papež po rabi izvrstne Reva-Iesciero du l$arry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolniSnic njeni učinek pripoznalo, ne ho nikdo več nad močjo to drage zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila in brez BtroSkov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, pljučni), jetrah, na žlezah, na slizni koži,  v dusnjaku, v mehurji in na ledvici,
tuberkole, RuSic.o, naduho, kašelj, neprehavljivoat, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v uiesih, medlico in bije vanje tudi ob času noseeosti, scalno silo,   otnžnust,   sušenje,   revniati/.ein, protin, bledico.
— Izpisek iz 75.000 spričeval <> ozdravljenji, ki so se vsem zilravilam zoperstavljale:
Spričeval« št. 7:i.S77.
589, U'ieiiertlioi^isse, Ofen. ■2*. februarja 1872. Samo 9 dni sem u/.ival Ke\aleseiere. To i/.vrst-no zdravilo je pri nuni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar t( zdravilno siv I Btl 0 smelo drago razodetje za trpeče elovečanstvo imenujem. Izvrstna Kevaleseiere me je od nevarnega katara na pljueah in v dušnjaku, od vrtoglavice in ti5-čanjn v pr.sih odrešila, katere so vsem lekom kljubovalo. To čudežno zdravilo zasluži torej naj vero hvalo in se more trpečemu ćlovoranstvu najboljše priporočiti.- Florijan K <"> 11 e r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji. Točnejii kot m OSO,  prihrani Revaleseiero pn odraSčeinh in pri otrocih SOkrsI v ojo eeno  .i sdrfl
V plehastih pušictth po pol funta / gobi. fio ki., 1 funt 2 gold. 50 kr.. S turna 4 gold. f>0 kr., 5 ftm« tov 10 gold., 19 funtov 90 golcL, 2i motov 86 golcL,
— KuvaleKciere-liiscuiten V pušicab a 2 gobi. m> kr. in 4 gold. f)0 kr. — Bevslesclere-ChoeoUtee % praha in v ploščicah za 19 tua 1 gOM.50 kr., 24 tal 8 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 60 ki., v prahu U 190 ta* 10 gold., za 2t)S ina 20 gold., ■— za .Vio taa 3d gold.
— Prodaje: Hariy d u ]>ar:y Sc C o m p. na Oni« nuji, Wai:ilH4sltKHMNO št. 8, v Isjubljtkiii Ed. M »li r. v (»rutlel bratje Oberanzinevr. v 1i\h-i» m t. n Diochtl & Frank, . Celovei 1'. Biro bacber, v I.onrfl Lttdvig Muller, v Mtirlboru F. Kole tu i k A M. Uorlu, v Rferatua J. B. S toc kliHtid en, kakor v .s-h mestih pri dobrih le-karjih in ipeoerjjskih trgovoib; tudi razpošilja dunajska hiba na vso kraju po poStnUl nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
10. j a n u a r j a : Dolenc iz Slapa
pri Vipavi.
Evropu:
Riidenberg i/. Klberfelda.
Pri Klcfaiilu: (iralteg iz Ravnega. — Cra-dica iz Celja. — Kriedinann i/. Dunaja. — FUStOnl iz Trsta. — Ruasbaoh iz Upnico.
Pri Malieu: Deruiuta iz Udlne. — Pat-sehoider iz Novega mosta.
Pri Zuuiureu i   Kmet iz St Martina.
žara
Za deveti februarij 1874.
u
■ta
<d U
P-i
o d
Presirnov životopis!
Meseca februirja t. 1. He bode v 1., 2. iu 8. Itev. „Sono-und Montegeteitttogu objavil prvi oblini tisfjtopil peMiika I ran;\ls 3; v* »ii irt ;i od dr. Germ«'iiil;a.
..Sor.ii- und fttontagszeitung1
velja za ' leta 1 pld. 50 kr., za 1leta 8 glti., »a celo leto 6 gld. 16—1)
A«liiiliai«tr*»<*i.)u
na   1> u n a j i, verlitiijrerfc W i |»p I i ngersl i'ase 3S.
CD
Za deveti februarij 1874.
•% TE
Marzeljsko žolco,
najboljše, hitrejšo iu ccncjSe sredstvo za
vinsko čist on j o
in zboljšanje
(velja za vedro po njenej moči. 2 do 2 Vi kr.)
Z navodom kako se rabi, priporoča
Jan. Alf. Hartmann
(34G—5) V ljubljaiii.
Pisarna v G'rtrumikovl hiši. Za ugoden uspeh se garantira.
Zima priđe, zima pride,
je že tu!
zima
Dobra, grejoča zimska obleka,    Komašnje za gospode
varujo pruil protilajuiijiim,  ki ju ziičutokiUJ niijtiinJHOgii hiiUiiii, p<nllo/.uno, t. topimi vMukn liiilnznl k''iml......i nri'šit« fi a\.
gtimhuini prnšito fi gl.
Koinašnjc
Zdravilna podteleica,
Ta »o i/, najfinejšo l*Irrlllo-volii«», i.« pravega ruskega usnja /. varnostnimi izvrstno Krnji"! lulo in jo varujo prod pru- apnniimi, vuruju lilnuu popoliicin pri slu-mr.i/.rii inu licrn vromuiiu. 1 pur nujlunjšili fi «1.
1 flno vrilc, bolo 1 gl.
Dolge in kratke nogovice
nujlioljo vr»to. par ilulKili /.a duklico r>0 kr. ■       ■      a      <!••••   n.i.t.oii-u  M> kr., I Ki.
„    il.m.-linh krutkili TiO kr. „    i/, uujtaiij*1" volim plntoitilt 1 $1. „    lovdkili iiajtuiiji>ih 2 gl.
in        n     pisano l k' l  i i.i j i i 11 <■ 11- volnu '2 «1. i „       piKiiiiu 2 r1.
1 /gorna srajca
iz najfluejuKu liurvauoK^ Uiuiulu h »vilcniinil ] uli utluHiiinii pr»i in lepimi ntiorti  prcHita j gl. I
Šali za gospode
vneti l>;irv
Posebno lepo
IlitjIlllCJD volim  ulil.   l.flO. . , .. ., „
ju uoHiti /.ulu t.nijkii prava turnka evilcnu .ii:lii'iii'/.-i>Kriii.|al» za toHpoilu po 1 nl.,2, in gf
rotni šali
veliki, kot ogrinjalu 2 «1
In 6 Ki.
.Šlips za gospode in gospe j,
i/ najtanjšo volnu n uvilo pretkano .vi kr I in 1 gl, 1
---1
Ogrinjala za gospe iu deklice
a Ik Maria Atitoinette, ruiliia, inoiiraJ linll,  vijnlriHta.    So  i/, najtal...... Iii-rllliske'
volno tkni.i, i. i. ■ i. ■ 11. i, IjrvTtino grojo iu so
nnjlupia in najnovejša v lom čaiu. Ij I  H OtTOkl 50 kr. 1    „   (likllc .', n.iitauJHi' 1  in 'J yl. 1   „ MM tanjko 2—6 KI-
KO iii U.šii je
it. najlanjie liurvann lierliiiHke volno pleteno. I /.a otroku no kr.
1     .,    ileklli-e   1 Lrl
1   .. gospo, najtunjno 2 gl.
Hl uII ia gospe in otroke.
U đoUloa ali otroku 1 gl, ovratnik /:,\ to aH kr.,  I |jl. / i  ilel.lii" '1  in  'i kI.
popolni kim , ..vratnik in mufdolgoillu-i. n najtalijhi l, yl.
Hokovicc
u  i> 111;. ii ].• .• no l.kooliriitiii' volne
par za gospode U kr. iu 1 gl.
„ „ „       podlo/.enn I  iu 2 gl.
n n Kospu in deklice BO kr. in 1 gl,
n n       n     n n     podložimo 1 gl
1 pur /a goapoilo 1 In 2 gl.
1   ..   g kozo podloženih, za kočiranje 3 gl.
Vloge za v čevlje
bo iiad.ol i priporočuriilno, vurujojo nogo pred  nira/.oin   in  puteni mi  truba toakih
Bimskili cnvljuv DOtltl. 1 par za gospodo, gospu ali otroko r>ukr.
Bodi luč!
Novo popravljenu  putroli'j»kn »ve-tilni.e z   varnostno   napravo, popolnem brez duha, po uujlupšlli izgledih dunajsko razstave iiure'nne, 10 iiajlioljsn vratu lo pri podpisu nuj r.ihriiknj zalogi dobiti. Svetilni.•.. zu pri uku, iluhi, za <lrii/ino mt tuko narejene, il:i ju v 24. tirali le za 2 in pol kr. t vitrine Irelia. 1 kuhinjsku Mvotilnica M) kr. 1 stnnuka »Ii viseča I in 2 gt. 1 sobna |n>i>olnu f»0 kr. iiajlupšu I in 2gl. 1 za i k ali dolu 1 in 2 gl. 1 Haloiihka poHiibno lupa fi gl. 1 vise.a za predsobo uli dulavnic.i 60 kr.,
1  do 2 gl. 1 salonska viHučs h škripci h gl.
taisto InkHurijo/.nejn za 1, 2, Ti dražjo. 1 svetilničii.i    podloga    i/.    Angora-volno
60 kr.
Hokovicc iz jelenjega usnja.
1 par za otroku fin kr. 1    „     „ gospo ah dekli U    «      n       n 1»
1 gl.
R iiiuiibutumi 2 gl.
Na.iprijutnojša zabava po zimi je drsanje, tinta k tonili jo neogibno treba dobrih, varnih .likali.-.
Vnv ilrknlii'4.1 so proviilono m novo pati'ntirano ainurikiuiHko %uriiosl-■ io iih|»rilV4l.
1 par za otroku 1 gl.
i    „     .,   gospe ali deklice 3 gl.
1    .   jako lupili, prav uuulcških Ci gl.
1    .,   za gospodo 2 gl.
1    n     n n       Iiujlnpaill 5 gl.
Guldeii-Bazar, mi
Praterstrasse 06.
(31*2—15)
Dunajska borza 20. januarja.
(.Izvirno tulegraričnu poročilo.)
Knotni drž. d<>!g v bankovcih . MgH. 00 Kontni ilt ž. dolg v srrhru    .   .   74   „ lil
1880 »lrž. posnjilo.....IfH>   „ M
Akcijo narodne banke    . Wo   _ ■—
Kreditne akciji' ...      .    i'4l  „ —
London........113 „ ?f>
Na')t»i.........9 „ 7'/t
C. k. cekini.......— „ —
Srtdnti.........Idi „ 21)
kr.
'9
Specijclni atineb aiiatheri-nove iistnr vode
od it v.  J. im. Iko|>|>a ; a Diiiiaji.
razložen (»d dr. Julija Janel, prak-
tiČilC^a   . ur;.\i ;U itd.
/apisana na c. k. kliniki na Dunaji
od     dr. profesorja Oppolzer, rekt. magnlf. k. Baškega dvornega svetovalca, dr. v. Kletzinski, dr. Brants, dr. Heller itd.
Umi je /ii   /ulnio Mimžeiije sploh.
Raztopi posvojili kfiničnili lastnostih slizo med i n na /<it>t''h.
Posebno priporočati jo po kosilu, ker med
RobOvi zaostali mesni doli, ko /.aomjo -njiti, Kobe v nevarnost ri|»ra\ijo in liud   iliih i/, ust
dajejo.
%«>li» t ouili slu<:i}ili. kjer je viiiMki Ujmi« n uže /.a«-1 I »lolttli ne. n«' iimi»«'niio
mili. ker nasprotuje utrjenju. Kajti, ee je le tudi najmanji! del kakega soba se odNunil, loti se golega soba takoj gnjlioka, sob so ra/.-inši in Ikoanjo tudi zdrave sobo.
■>u /oboiu le|»o nitk ur iit» burvu /o-
ker kemično rastopi in odmlje vsako
prevltdvib
.luk« korizmi ju \ lem, «lu oiiiiuti
eiNte umetne zoIhiic. \'/.ilržuje je v prvotni barvi, lilenkii, varuje je vinskega katuna iu preti 111111 i 111 duhom.
I (oltt/i nt' lt> l»olc«-in«-. ki jo naretlr utli iu vneti /ohi, uego /;i\a injr. tla se to dalje ne Siri.
Ravno tako se i/ku/.e unatlieriuova ustna voda tutll |»rull Kiijllukl xobnt>K« me»»» 1» kot gotovu in /auenlji»u iit«»la/.ilno NretlMtvo bolctttin \ otlili xot»eli. Iu pri rt»» inal leuili xol»nila boleziilli.
Anat licriinn a ustna votla lehko atola/.i lad v najkrajšem eami, ne da Id se bilo liati škod-Ijivili nasledkov.
Nail vse cenlji\a je anatlierinov a ustna voda \ w.tlr#.uuji tlul»i*t'g» tluliti pri tli-lutnji, |m>leiu v otls«raiijeuji Itittlegn dilits in zatlostuje vsak dan veekratno i/iui-vanje ust B to votlo.
\e inore m«> KutluHti prlpnruttnl i pr| gobUMtfiu zobiieiu iiiumi. Ako so anatlic-
rinova ustna voda komaj tiri tedne po naplati rabi, izgine bledost-bolnega sobnega mess in
na njeno me.sto pride prijetnejša rožna liana.
ICa\ no liiko rSttSMl Me i/.kiti.t'iiiii|. tltcrliiuvu tisltia votla |»rl ralilili xobt>li.
na katerem /.lu toliko Boropliulosnlll tr|ii, ko tudi. ako v višjtj starosti sobno uicho gine.
(iottMO NretlHtvo Je uuutlierinoi tt UNtuu * solat tutli pri lehUo Urvuvfeeni Kt»bneiu ineNti. I /rok ttga je slalio.st /i»h-nili eevij.   V tem slueaji je trda krtaeica /elo
potrebna, ker sobno meso •oarirloira1 po fienier
no\a delavnost nastopi.
so dobiva: i n>—i)
v l.jtibl|iiui pri Pefričič  iu 1'irkor-ji
— Jon. K a r i n ge r - j i — A. K r i s p e r-j i — Kduard Malir-u — Ter. M e 1 Ii. Seliui'itt-u
— K. U i l'Hcliit z- n, lekarji; — v Kranj i pri L, Krisper-ji — Seb. Se ha uiti g-u , le k n rji; — v Pliberg-U pri llerli8t-u, le-karji; — v Varaždinu pri ilalter-ji, lekarji;
— v Rudolfovom ini Dr. Rlssoli'jii lekarji
— Josef Herguian-ii; — v Klikom pri Ped. 1$ «i m e li e 8-u, lok.; —v Kamniku pri Jalin-u, lekarji; v Gorici pri  Pontoni-j i, lokarji
— J. Keller-ji; — v rlTiirt^nberg-u pri F. tiatller-ji; — v Vipavi pri A n t ti n. 1) e |> e-ri H-u, lek.j—•Postojni pri K up ferac bm i dt-u lekarji; — v Skofjiloki pri C. Fa l>i a n i-ji, lekarji; — v Iv oče vj i pri J. U ra u ii o - tu, lekarji;
— v Idriji, e. k. rudarska lekarnioa; — v Litiji pri  K. M 11 h 1 w en k u I - j i, lekarji; — v Ra*
doijici pri Zalokar-jovi vdovi.
I z da tel j in za uredništvu odgovoren: Ivan Se in en.
LuHtniuu in ti^k nNaroduc tiakaiuc".
UG