GLAS
list slovenskih deforce? V Ameriki
★
GTATELJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	------------f.- Entered m Second Ctarn Matter September 21st, IMS M the Pm* Office nt New York, N. under	Act of Congress of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
No. 1 48. — Stev. 1 48.	NEW YORK, MONDAY, JUNE 27, 1938—PONEDELJEK, 27	JUNIJA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XLV1.
EVROPSKI POLOŽAJ SE JE ZNATNO IZBOLJŠAL
NAVZLIC TEMU PA IZID ŠPANSKEGA VPRAŠANJA ŠE NI GOTOV
RUSUA JE ODOBRILA VALNEGA ODBORA.
NAČRT NEVMEŠE-
Države iščejo naklonjenost Turčije
VROČI BOJI
NA ŠPANSKEM
Republikanci so odbili 17 fašističnih napadov. — Zavzeli po nekaj hribov pri Villahermosi.
HENDAYE, Francija, 26. junija. — Fašisti si zaman prizadevajo, da bi prebili republikansko bojno črto v vzhodni španski, kjer se na 45 milj dolgi fronti bori 150,000 republi. kancev in 100,000 fašistov.
Infanterija, tanki, oklopni avtomobili in aeroplani so se poti pekočim soncem spopadli v največji bitki v državljanski
JUGOSLOVANSKI KITAJCI SO SOKOLI V PRAGI VSTAVILI
V Prago je dospela prva skupina 1000 jugoslovanskih Sokolov.—Med korankanjem so klicali: "Stali bomo ob Vasi strani."
PRAGA, Celioslovaška, 26. junija. — Pražani so priredili veličasten sprejem prvi skupi ni 1000 jugoslovanskih Sokolov, ki so prišli na vseslovanski so-
kolski zlet. Več ur pred njiho- _	.
• 11	•	T»r» znem bregu Jangeea pri c>jau
vdm prihodom se je zbrala po, v © © . . * J
i	t	A-. kovcangu, 20 milj južno od Ma
ulicah nepregledna množica, (la	° '	J J
vojni. Vročina je dosegla l10>jih pozdravi, stopinj Fahrenheita.	i' je nemško časopisje zma-
Vojna fronta se razteza od Voslavno oznanilo, da jugoslo-Lucene del Cid, blizu Sredo- yallska vlada ne bo dovolila
LONDON, Anglija, 26. junija.—V vladnih krogih je zavladalo veliko upanje, da se je španski položaj polegel in angleški politiki in dipomati vidijo cisto nebo nad Evropo.
Najvažnejši dogodek prejšnjega tedna je sprejem na seji nevmeševalnega odbora angleškega načrta za podpoklic "prostovoljcev" iz Španske. Obenem bo tudi vstavljen ves dovoz orožja in munici-je španskim republikancem in fašistom.
Prostovoljski problem je zelo zamotan. Najprej bo postavljena mednarodna komisija, čije naloga bo prešteti "prostovoljce" na 0keh straneh. Ravno tako bo postavljena stroga kontrola za prevoz mu-nicije po -morju. Ko bodo "prostovoljci" prešteti, bo obema strankama priznana vojevalna pravica.
Vse države v nevmeževalnem odboru so v torek prišle do sporzuma, ko je Rusija, ki je načrtu naj-dalje kljubovala, slednjič pristala na načrt Neville Chamberaina. Četudi ni mogoče tajiti, da je bil v tem oziru dosežen velik uspeh, je vendar konečna rešitev še daleč.
V pričetku prejšnjega tedna je Mussolini sporočil angleški vladi, da želi, da bi čimprej stopila v veljavo angleško-italijanska prijateljska pogodba, ki je bila sklenjena 16. aprila. Pogodba pa vsebuje točko, ki določa, da stopi v veljavo šele tedaj, kadar bodo odšli iz Španske vsi tuji prostovoljci. Ker Mussolini nujno potrebuje denarja, ki ga upa dobiti od Anglije, bo sedaj mogoče pristal, da so italijanski "prostovoljci" odpoklicani iz Španske. Mussolini bo mogoče privolil, da je saj nekaj italijanskih vojakov odpoklicanih iz Španske, da bo vstreženo zahtevi ministr. predsednika Chamber-laina.
Cha,mberlain bo moral porabiti vso svojo diplo" matsko spretnost, da bo vstregel najvišjim Mussolini jevim zahtevam, ne da bi žrtvoval svojega političnega stališča. Odkar je odstopil vnanji minister Anthony Eden, je bila Chamberlainova bodočnost odvisna od njegove nove politike, kako bi posloval
s totalitarnimi diktatorji.	---- : v New Yorku je končan pro
Težko je presoditi Mussolinijevo stališče, ker že- STOJADINOVIC PRI KKEZD ces ProtL 20ietni Lilian Hlavati, li živeti v prijateljstvu z Anglijo, potrebuje denar j .... p^fLU	|kI božk;ni dan 8 kukin^kim
in je nekoliko v strahu pred svojim tovarišem na
JAPONCE
Japonci so izkrcali 5000 vojakov južno od Han-kova. — Kitajci so jih polovico pobili.
SANGIIAJ, Kitajska, 26. junija. — Kitajci in Japonci so zapleteni v veliko bitko za Jang ce 200 milj po reki navzdol od H a 11 kova.
Vroča bitka je v teku na ju
zemskega morja, 16 milj seve-ruzapadno od Castellon de la Plana ter v notranjost dežele do Valbone, 18 milj jugovzhodno od Teruela.
Fašisti so se v velikih skupinah zaganjali v republikanske postojanke, toda so bi^T. vedno vrženi nazaj v svoje zakope z velitkimi izgubami.
Fašisti so skušali vdreti v Sarrion, okoli 7 milj južno od YraLbone, toda republikanci si jiii iz jeklenih in cementnih postojank pokosili s strojnicami.
Dalje proti >za<padu drže republikanci celi predel v bližin: Lucene del Cid. Najljutejši boji so bili pri Villahermosi, severno od ceste, ki pelje iz Lucene v Mora de Rubielos. Pokrajina je hribovita in fašisti navzlic mehanični premoči ne morejo nikamor naprej. Republikanci so odbili 17 sovražnih] napadov, nato pa so prešli v o-1 fenzrvo in so zavzeli dva važna I hriba blizu Villahermose. j
Sokolom, da se udeležijo letošnjega zleta, je praško prebivalstvo s tem večjim navdušenjem sprejelo svoje jugoslovanske brate.
Častna straža čeških Solkolov je spremljala Jugoslovane, ki so s svojo godbo na čelu in z jugoslovanskimi zastavami ko rakali mimo glasne množice.
Ko so Jugoslovani videli, s kakim navdušenjem jih pozdravljajo njihovi slovanski bratje, so pričeli klicati: "Nikomur se ne bomo podali! Stali bomo ob vaši strani!"
V zadnjem trenutku so se tudi nazij^ke oiblasti na Dunaju odločile, da dovolijo češkim so-koLskim društvom na Dunaju, da se udeležijo zleta v
TUJEZEMCIV ZVEZNI SLUŽBI
Prago.
-J-
MORILKA OČETA JE SVOBODNA
BEOGRAD, Jugoslavija, 24. junija. — Regent knez Pavle je v četrtek sprejel na Bledu ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča, ki mu je poročal
nožem zabodla svojega očeta Johna Hlavatija. Spoznana je bila krivim umora po drugem redu. Sodnik Patterson ji j j prisodil pet let ječe, toda pogojno, to se pravi, da ji kazni ne bo treba odsedeti, če se vbo-
drugi strani ritnsko-berlinske osi.
Nastane pa tpdi vprašanje: Kako je s Hitlerjem? Sedaj je v dnevnih novicah Španska, toda Cehoslo-vaška je mogoče v mnogo nevarnejšem položaju in je popolnoma mogoče, da bo Hitler, kadar se bo od njega obrnil njegov zaveznik, pričel korakati po Donavi proti vzhodu. Kakor so bili dobri uspehi v
Evropi pretekli teden, je navzli te f , ^ ju^umu> uusm >uuMaui& v m- -	n ,_, ,
sploinega miru v Evropi zelo zamotano m trnjevo. lmu je prišel na Bied v sredo> sodno dvorano. Bekla je, da
_ ___|kjer je takoj pričel dolg pogo- * Je obljubljeno delo v tovar-
,vor s Stojadinovičem.
o svojem razgovoru z italijan- _ v , „	v.. ,
, -	••„ „. . ,	doČA ne bo vec pregrešila proti
s krm vnanjim ministrom gro-. f .	^ 6
fom Galeazzom Cianom. Re- poT7?.vV.
gent je tudi sprejel notranjega ministra dr. Antona Korošca. Jugoslovanski poslanik v Ri
Hči, ki je bila šest mesecev v preiskovalnem zaporu, je v družbi svoje matere ihteča zapusti
GOVERNER POSREDUJE
ALBANY, N. Y.f 24. junija. — Pri Bigelow-Sanford Caipet Co. v Amsterdam, N. Y., je izbruhnil utrajk, ker to bile delavcem znižane plače. Governer Lehman Ansa dosefii sporazum med obema strankama ter je v to svrho pozval k sebi predsednika družbe Johna A. Sweet-aera in Sidneya HiHmana, predsednika organizacijskega ra tekstilnih delavcev.
ŽVIŽGANJE GA JE DOVEDLO ¥ JECO
PCnSDAM, Nemčija, 23. junija. — Fritz Boettseher, star 37 let, se je prepričal, da žvižgati med delom ni vedno dobro. Kopal je jarek in medtem žvižgal. Policist pa je spoznal, da Boettseher žvižga "Interna-cijodalo", odpeljal ga je na policijsko stražnico, kjer je bil obsojen na 6 mesecev zapora.
^^ ^	ni ter da bo pri deln skušala
O razgovoru m^d"regentom:P°za4)iti *voi° temno Pretek" knezom Pavlom in ministrskimi ®;T . ... . M . , predsednikom Stojadinovičem' Ko * sfdf1*	I?2f°<*
ni bilo izdano uradno poročilo, I1"' rfk.el: ~ V V** 2alJ)st" toda politični krogi zatrjujejo. I?.6™81^11 *re da bo Stojadinovičev obisk v'zmske ^amiere. Oce je sproti
Italiji velikega gospodarskega ^ ves denar' kl sta «* zaslu"
pomena za Jugoslavijo.
BIVŠEGA KRALJA HOČEJO POZABITI
žili obtoženka in njfena sestra. I Pred božačem je bila Lillian o-' peri rana na slepem črevesa, i Usodnega jutra je komaj vsta-(la iz postelje, ko je njen oče pi-I jan prikolovratil domov. Zahte-LONDON, Anglija, 24. joni- val je od nje denar in ker ma ja. — Včeraj je praznoval voj 'ga ni mogla dati, jo je namera-voda Windsor, bivši angleški val pretepsti. Vsa raabnrjena jt kralj, svoj 44. rojstni dan. En pograbila dolg kuhinjski nož ter sam angleški časopis je posve- v prepira je bil očeta zadan u
tovčana, kjer so Kitajci z verigami in potopljenimi lad jamu zavarovali Jangce, da japonske bojne ladje ne morejo voziti proti Hankovu.
Kitajci zatrjujejo, da je bila Japonca ofenziva po Jangce u vstavljena. Včeraj so tudi ki tajski letalci potopili dve japonski topničarki na Jangceu.
Kitajski glavni stan v Hankovu naznanja, da so Kitajci pobili polovico 5000 Japoncev, ki so se izkrcali na južnem brega Jangeea blizu Matovčena. Ostali Ja/ponci so pričeli bežati proti zapadli.
Japonci so dobili velilko število vojaštva iz Honana za veliko ofenzivo po Jangceau, toda ,po mnenju gevtralnih opazovalcev bodo Japonci težko kaj dosegli, ker ovirajo njihove operacije povodenj, mine in kitajske obrežne baterije.
Po pridobljenih prvotnih zmagah je sedanja japonska o-fenziva vstavljena. V Honanu je Japonce vstavila velika povodenj Rumene reke, ob Jangceu pa kitajska armada in Japonci se nahajajo še 200 milj od Hankova, glavnega stana vrhovnega poveljnika kitajske armade maršala Čankajšeka.
Ko se bliža prva obletnica pričetika vojne, Japonci na Kitajskem niso v najboljšem položaju. Kot pravi neko poročilo iz Hankova, nameravajo Kitajci razstreliti še več jezov ob Rumeni rekli, da vstavijo Japonce.
Predno so Kitajci razstrelili jezove v Honanu, so plačali vsaki odrastli osebi $1.77, otrj-kom pa po 71 centov, nato pa so jim ukazali, da odidejo.
KIOTA, Japonska, 26. junija. — Vojni minister Sejširo Itagaki, ki je prišel v Kioto, da moli v svetišču Ise, je časnika s-kim poročevalcem rekel, da mora biti Japonska pripravljena, da se bojuje na Kitajskem še 10 let.
"Po mojem mnenju," je rekel rtagaiki," bo vojna še dolga." "Can kaj šefe bo nadaljeval sovražnosti celo svoje življenje. Zato morajo biti Japonci pripravljeni, da se bojujejo
TURČIJA HOČE IMETI
SANDŽAK ALEKSANDRETTA
BAJRUT, Sirija, 26. j'unija. — Četudi želi Francija preprečiti Turčiji, da bi se popolnoma polastila sandžaka Aleksandretta, čemur se protivi zaveznica Francije Sirija, navzlic temu hoče Francija vstreči željam Turčije, kolikor je (mogoče.
Avtonomni sandžak Aleksandretta je bil vstanovljen 1. januarja, 1935. Dve leti pozneje sta se Francija in Turčija sporazumeli, da naj bo sandžak popolna notranja avtonomija v siir^ko-libanonski federaciji, ki naj ima v svoji oblasti carino in vnanje odnošaje. Po sporazumu je bil tudi sandžak demilitariziran in postavljen visoki komisar Lige narodov.
Anglija in Francija pa sedaj spoznavate, ua Turčija ni več brezpomembna podoba na svetovni šahovski deski. Turčija, ki ima 200,0U0 dobro izvežbanih in opremljenih voja>kov, ima popolno oblast nad Dardanela-mi in je vsled tega strategično najvažnejša sila v,Sredozemlj!i. Ker nad Evropo vise težki vojni oblafki, ste Anglija in Francija prepričani, da je mir s Turčijo velikega pomena in vreden marsikatere žrtve.
Kmalu lie bo v zvezni slu* žbi nobenega tujezem-ca več, — Tisti, ki imajo prvi papir so izvzeti.
WASHINGTON, D. €., 20. junija. — Pomožni generalni poštni mojster \V. W. Howes, je naročil vsem poštnim mojstrom, naj 30. junija odpuste iz poštne ..-lužbe vse tujeztmee, ki še nimajo prvega papirja. Tozadevno odredbo je kongres uveljavil 28. marca in stopi dn« 1. jnlija v veljavo. Do4očba se pa ne tiče samo pošte, pač pa tudi drugih zveznih uradov. Izvzeti so edinole poljedelski department ter armada in mor narica, toda armada in morna rica že zadnjih par let ne sprejemata nobenih inozemcev. Edinole inštruktorji, tolmači in "specijalisti" bodo lahko ostali v službi, četudi so tujezemci.
Meseca januarja bodo morali vsi vladni departmenti sporočiti kongresu, koliko tujezemcev imajo v službi in zakaj jih imajo-
OTON GRE V ARGENTINO
Proti volji svoje matere se bo poročil z meščanko. — Namerava kupiti veliko farmo.
nri A C f f fTC \/ Ti AG M A D n rt A »	je	V prepiru jewi
UULA3UJIL V ULAb NAKUUA tU temu dogodku sedem vrstic, soden zabodljaj.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 25. junija. — Tukajšnji madžarski popoldanski list "Nem-zet" je dobil iz Pariza poročilo, da se namerava avstrijski nadvojvoda Oto, katerega jc skušala mati Žita po vsej sili spraviti na avstrijski prestol, preseliti v Južno Ameriko. Odpotoval b v Argentino ter \>o v provinci Santa Fe kupil veliko farmo.
Nadalje poročajo, da se je na univerzi seznanil z mlado študentko, hčerjo nekega francoskega vladnega uradnika, ter se zaljtfbil v njo. V kratkem času
se bosta poročila, dasi mati Zi-še najmanj 10 let. Dokler nada- |ta tej zakonski, .zvozi odločno ljuje Cankajšek, morajo nada- 'nasprotuje, ljevati tudi Japonci. Nekatere | Žita še vedno upa, da se bo-tretje države si z vsemi močmi |do razmere predrugačile in da prizadevajo, da varujejo svoj® ;bo nekega dne Otonu mogočo
'interese na Kitajskem. Tod* to ne bo oviralo ^Japonske."
zasesti avstrijski prestol, do-čim je Oton izgt&il vse upanje.
Anglija in Francija potrebujete prosto pot skozi Dardane-le do Rusije v siučaju evropske vojne, zato -i motate ohraniti naklonjeiiosi Xurč;j<j, me.-to dL-. se pridruži rimsko-berlinski o-si, ali pa bi postala prijateljica Nemčije in Italije, česar pa njen predsednik Kemal Ata-tuilk ni nikdar poželel.
Za mir v E vropi ali pa v slučaju vojne z Nemčijo in mogoče fcudi z Italijo, je angleško-francosko-turški blok \ Sredozemlju največje važno-r". In s tem, da Anglija in Fiv ; • a dovolite Turčiji, da zasede san-džalk Aleksandretto, se jima za turško prijateljstvo ne zdi previsoka cena.
Ko je Nemčija pričela s svojim drangom proti vzhodu, se je zelo trudila, da bi pridobila naiklonjenost Turčije in tudi Mussolini je kazal prijazen obraz Ataturku. Ataturk je tudi diktator, toda v nasprotju z Mussolinijem in Hitlerjem se ne smatra za načelnika totalitarne države. Njegove težnje niso niti fašistične, niti naztj-sike. Četudi ni mogoče reči, da je Turčija demokratska država, vendar so njene politične težnje bolj demotratske, kot pa fašistične.
•Poleg tega pa Ataturk, ki jy bil v svetovni v^jni turški čast • nik, ni pozabil, da se ima Turčija za svoj razpad zahvaliti zvezi z Nemčijo. Predsednik Ataturk se tudi spominja, da je Italija poizabila na trozvezo i a se je v svetovni vojni pridružila zaveznikom.
Ataturk je naklonjen Angliji in tudi Franciji hi se morete zaradi tega obe državi zanašati na turško pomoč v slučaju kake vojne.

"QUI N ABOD A'1 — Mew Yotft
Monday, June 27, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. St
"GLAS NARODA"
(VOlCe OK THE IKOhJt)
Ovum) «im1 FublUlied by hljOVC.su: I'tiiUMllNU company
(A Cur (turn (U«u t
■Frauk Sakkjr. Pr«**l<l«*iit	J. Laična. Heu
Pla<-r «.f Uusiut-ftii ut IU<* fiir|Hirml«ti ami a<Mrf-i-.^ii at ab.iv* «.m« *-r«:
2J& Wist imit triKKKT	NKW YOfttt, N. %.
	45th	Year
iaKi;i:i» KVKHI	I»Af fcl\t:fOT SUNUAV.H ANN UntJUilS	
	AilVfrlitwiutfiil	on Ajfl-fCllieiit
Z« <*lu if-tu velja IIM lb kabmlu ...... |M .1 1H« ........ <virl Itd«........	u Aiu«*rlku ........$CJKJ ........93/10 ........fl-VJ	Z« Nt-tt Voi-lc im i-t*U> le Nt .. 171X1 ZN i H.1 Icla ................$S..r4l '/.n lautfU^IVii >.« Irl4t .. f7.>M Za i*>! It*ia ................Ul.50
	Kul»»erlptiot»	Yearly
Jr -UiJiM N4KOHA"	IZHAJA VSAKI 1»AN lZV/RUftl NRDKU »N PRAZNIKOV	
-ttl^AU NAHODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHtla« S—IU*
VOJNA NA KITAJSKEM
l>OPIMl l»rex fM«lplxa in ow>l.nostl w ne prlobftii*Jo. Denar za naročnino naj a* blaguroJI pobijali fMj Money Order. Pri »iiremraibl kraja itare?-aikof, (jruaiuio. da mr nan tudi |»r.,j*»i> liivnlltfr nacuaui. da bil reje najde-mu uaaluvulk*.
MEDNARODNI DELAVSKI URAD
Liga narooov je po krivdi rur/«dnjaških vlad, ki so v nji zastopane, izgubila »kom ves vpliv, toliko holj uspešno pa deluje v Ženevi Mednarodni dehivsiki urad.
Nedavno *e je vršila mednarodna delavska konferenci ter temeljito razpravljala o letnem poročilu Harolda Butler ja ravnatelja Mednarodnega delavskega urada.
Kot prvi govonirk je nastopil novozelandski delegM James Tliorn ter sporočil, da je Nova Zelandija v zadnjem času odobrila dvaindvajset mednarodnih delavskih tiOgodb in jil. bo vkratkoui odobrila we nr<kaj.
Nezaposlenost na Novi Zelandiji je v zadnjih dveh letih močno nazadovala, prodtfkeija se j«« povečala in delavske mezde so se po v telile.
<>b koncu je Thorn obžaloval, da U»o blazno tekmovanje v utooraže vanju požrlo ogromne vsote, ki hi »sicer tako dobro služil, produktivnemu ljudskemu gospodarstvu in soeijalnemn napredku narodov.
I^eon Jouhau*. voditelj francoskih strokovnih organiza .•i j je svaril pred prevelikim pesimizmom, da se mednarodna delavska zaščitna zakonodaja ne bo mogla ugodno razvijati v%s|ed nevarnega položaja, ki vlada po vsem svetu. Delavstveno sme obupati, ampak mora naprej po začrtani poti. Brez so oijalne pravičnosti ni mogočo zajamčiti svetovnega miru.
Kitajski vladni delegat Li jo protestiral proti Japonski, ki je poslala svoje vojaštvo na Kitajsko in obsojal velesilo, ker puščajo Kitajsko na oedilni.
Najboljšo sredstvo za preprečen je vojne je odstranjen jo ovir, »l:i škodujejo mednarodni trgovini in prometu.
Značilno jo bilo, ugotovilo francoskega delavskega delegata Bothcrau-a: — Odlkar jo uvedla Francija štirideset urni delovni tedenHje dobilo delo in zaslužeJc deset odstotkov nezaposlenih.
Denarne pošiljatve
^BWNMHIWII JtMIWl'^MiWilltl'il
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V ITALIJO
V
Z* f 2.50 « 0.00 « 7 Mil 911.85 92300
JUGOSLAVIJO
............I>ln 1W>
............Din. U00
............Din. »00
............Din. 5u0
Din. 1000
146.00............Din. 2000
Za 9 d.35 9 12.25 9 29^S0 9 67.00 9112^0
........Lir 100
........Lir 200
........Lir 600
........Ur 1000.
.......Ur 2000
9167.00............Ur 8000
IU »H CJftNU S KDAJ BITKO MENJAJO SO NAVEDENI CRN* PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
liftetll« veijlb iMdMf kot iftraj navedena, bodla! * dinarjih »" Urmh davaljujraM *c balJiU petek.
Izplačila v ameriških dolarjih

«4 ipiHli I ».— write »»toi«
9M-~
______...u.^4.79
...........-41MI
...............
................ft I—
CM-— " " _________________„J|lAi
O —r)----**- dobi « «ur«a train IspUiHlo v dolarjih
nujna niiASiu ixv«š(jjftai6 ro caMub Lttrii i« fKiHl«JBlNU 91—
SLOVENiC PUBLISHING COMPANY "Cla* Naroda"
t nkw voaa, n. t.
		
		
tJj^^^^^^B^V K. r * * ».llEm		
		' M H m... ■ ■
		
		
Peter
• » • •
Tuji časnikarji ^ pomočjo t v trn a če v izprašujejo japonsko v jetnike.
Jadransko morje in jugoslovanska -vojna mornarica-
(Nadaljevanje.)
Postanek in razvoj jug-oslov. bojne mornaricc.
Da hi se Jugoslavija mogla razvijati v miru in da bi se Jugoslovani mogli okoristiti z va^m svojim prirodnim zakladom v miru, -svobodnim morjem iu trgovinsko mornarico, je nas »narod tafkoj po končani vojni postavil čvnste temelje svoji vojni mornarici.
Jugoslovanska vojna mornarica postoji že več kot 19 1(4; ali za podig tradicijo za zidanje mornarice, v kateri tradicija igra kaj važno ulogo, se do sedaj pretočeni čas smatra lahko za vrlo kratek.
Posebno treiba podčrtati, da mornarico vzdržujejo v prvem ro<l|ir: častniki, podčastniki in mornarji. Na -srečo «o v tem pogledu jugoslovanska mornarica nahaja v zelo povoljnem položaju, ker jemlje svoje duševne in človeške sile iz ljudskega izvora tisočletno tradicije, katero so nam -zapustili naiši hralbri mornarji in pomor-ci iz jugoslovanskih obal, v katerih točo kri starih Noreti jan-cev in poznanit senjskih Uskokov. Na ta način je mlaida jugoslovanska moniarica bogata na sijajnih pomorskih tradicijah od davnine, in razpolaga z izvršnim IjadJskim materijalom poznanem po celem svetu. Jugoslovanski mornar jo prožet narodnega ponosa in poln ljubezni do svoje rodno grude, do svojega morja. V njem odseva vsa lepa narava, ki krasi njegovo osebo, hraber, odločen, pripravljen, noustrašljiv in vendar vrlo skromen, kot jc ves jugoslovanski narod.
razvitju, jugoslovanska mor narica se še ne more primerjat: z drugimi v pogledu borbene moči.
■ Bole«^ v.-.fc^a te«:- .lupušč.i flotni matorijal usp*fcs:io pripravo ljiulstva, ker se flotni materi jal de'i v razm vne delo, s katerimi sr- \ rse vrlo uspešne vežbe in mais-vri na morju.
P«wlmorska flotila sestoji iz štirih tpodmofnie najnovejšega jtipa: "Smeli/* "asvetnik,' 630 in H09 ton, "Hrabri" *4Ne-boj^n" 975 in 1164 ton.
Za polaganje min in čiščenje voda o:I sovražnikovih min i'liia mornarica na razpolago 5 min-ipolagačov: " MaHnska'* 4 4 M a rja n,' \ If al j i ne,' \ " Ml jet'' in "Mosor." To so manjše ladje od 12(1 ton, ali je vseeno značilno, ker so zgrajene v Jugoslaviji.
Mornarica ima naslednje pomožno bojne ladjo: nosač hid-roplanov "Zmaj". 2000 ton, matični hro.l za 'iKtdniornice
.. . , . "Hvar** 2700 ton, in 4'Sitnica" Plovna sredstva jugoslovanske v, .	• , . , A-
________J. B	400 ton, in nazadnje ladja za
reševanje 44Spaisilac.<4 Tem tre-
mornance.
Treba imeti v vidu, da je Jugoslaviji od Av.stro-o.iji skr o-stalo samo nekoliko lo'podovk in Objektov na, morju od ninle-ga števila v obče, a s' oro nika-ke bojne, vrednosti. Vst- se je moralo .pričeti iapočetka. Za-ha vi ju joči ixvanrediiM'i naporom otVgovorni'sh čimitoljev, a posebno današnjemu komandantu mornarice, podadmiia''' Marijanu L. FoliTu in njegovim n epos red n i.m sot m d n i k < •»• jo mronarica dobila zadnje čase z novimi flotnimi •sredstvi nov polet, novo noč iri silo in veri v hitri razvoj in svetlo bodočnost jugoslovanske moči na Jadranu
Poleg b rod o v '
Bi oz d v oni r. je jadranj0 naj- ."zgrajena boljša šola za x'starjanje odličnih pomoščakov; zato jo mornarica z največjim zadovoljst vom prejela kot dar old po morskega udruženja " Jadran-
ž«* omenjenih vojnih 'Dalmacija" in "Jadran" jo treba še .posebno podčrtati veQi.ki razorač ".Dubrev ni k" od 1900 ton, oborožen « 4 topi 140 »min, s Blansira.^J ni cevmi, hitrosti 'M čv. na katerem je po tuižnem 9 .oktobru bilo preneseno telo kralja Aleksandra T. iz Marsoilla v do-jnovino. Potem imamo tri no-, ni razor ar a od 1250 ton, 4iBoo-grad,'*4 Zagreb" in44 Ljubljana" od katerili sta dva zadnja
ba še ipriišteti 'poleg admiralske jahte 4'.Vila" večje število raz-1 nih pomožnib ladij in teglačov, ki so jatko potrebne za življenje in delo mmlerne mornarice.
Za branistvo juigosl o vamsk i h rek 4uži reen<a flotila. Ona jo v pomenu z drwgimi rečnimi flotilanri, relativno močna in razpolaga s štirimi monitorji. Dva sta večja: <4Vandar" in "Drava" po 530 ton in 450 ton, dva manjša 44Sava" in "Morava" 350 in 380 ton. Vsi so oklorpljeni in nosijo topove srednjega kalfbra.: Na rekah in jezeri'h je poteg toga še nekaj izvidnikih in stražarskih ladij, in kot pomočili brodi služi 'še nekaj oboroženih rečnih i romorikorjov in hitrih »motornih čolnov.
(Konec prihodnjič.)
Brooklyn, N. Y.
Prav prijazno sle vabljeni vsi rojaki in rojak i njo iz New V&rka in okolice nr nepristranski dniž^bui vvčer, k-terega priredi naša naselbina v po-"a-t naš-iio fantrm LSlovenoem - šo' Uega parnika ".la lran", kateri io h <f>el v Now Voi'k, kot znano, r>red nekaj dnevi iZ naše mile domovino.
To j*- prvi slučaj da je do -|».'l v to deželo k::lkšen slieen parnik iz Jugoslavije, ier si lahko šiejomo v ča-t. <»;■ w na istem parnik n doš|.» wč 'rišHi slovenskih fantov, irusj kateri mi je tudi neka i visokih čast nikov.
Omenjeni družabni večer se vrši v »V-trtek večer dno 30. jonij« oh 7.30 nri v Kjovon«kom Nar. Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn. N. Y.
ndeležite se tega večera v velikem številu, .ter pokažite da si štejete v velik ponos, imeti v svoji sredini n<wo slovenske fantje, kateri vam prinašajo iskrene pozdrave :/. naše
are domovino. Prav gotovo je, da 1h> me<j njimi tudi mogoče -kakšen celo ožji vaš sorodnik. Nudi vam .prilika, da se na ta večer ž njimi po ljnlbno ipogovorito v vs«*h ozi rih.
Moja, kaikor tjidi več družin našito rojakov in rojakinj /olja je bila, da ibi ti naši fantje oh povratkn v našo lopo domovino Jugoslavijo, osobito v Slovenijo, odnesli najlepši 'ntis v vseh ozi rih od nas vseh sku-paj iz
• •
na^še na-ielhine itd. To bo pa mogoče storiti le, ako se odzovete temni va<hilu ter pridete visi brez izjeme v Slov. Nar. D«om na 253 Tr\Ting Ave., v Brooklyn«, N. Y., prihodnji četrtek večer, dne 30. junija ofh 7.30 pri. Seveda naša dekleta so pa prav gotovo še posebno 'valbljena.
Bodi omenjeno tudi, da ta večer bo čimri prijetnejši, bodo iz prijaznosti po Timožnosti sodelovali tudi naši vrli hrook-1 voski tamburaši.
Z ro-jaskirn pozdravom, Anthony Svet, poročevalec.
Govorice o bodoči svetovni \ojni postajajo holj in boij /ztrajne Po zatrdilu oiptomu lov in vojaških izvedencev lah ko v-a'k hip izbruhne. P-od kak šjiio pretvezo ho izbruhnila: Kaj ji bo dalo povod.'
Izmisliti si bodo morali pa;* kakšen boljši vzrok kot da j demokracija v nevarnosti.
i vaj je človeku v hudih dneh p rije tile je 'kot lep • pozdrav
Mrs. Gerzelj iz \Y. Aliquippa, Pa., mi pošilja ^opot ^prešaniu cvetlic, ki jih jo nabrala -pomladi pod Triglavom; in piše:
•— Žal mi je, Zna ga, da se Ti Itolezen ni dosti izboljšala. 1'paru, <l.i Te ho to, kn* tukaj prilagam, že vsa.j malo razveselilo. Rožice so rasle pod Triglavom, lepo se, toda ne take kot so na Štangrofu \ naši flotni Škof ji loki. Želim Ti, <ia 1 »I sfleoro Okreval.
Mrs. Gorželj hvala za spomi nek in pozdrav!
Lani sem bil v Aliquippi, -am, osamljen, kakor tujeo po Jeruzalemu. Mestece sem prehodil pokrižem in počez, no da bi srečal kakšnega rojaka.
Co bi vedel, da živi na En i Ave. Slovenka in še Ločanika po vrhu, hi gotovo odhajal ii naselbine z vse drugačnimi en st vi.
Kdaj je moški ženska stara?
•lav in kdaj je
Grafl-
Jugoslaviji.
nja teh d veh vbjniih pa mikov v domači ladjedelnici v Splitu je posebnega pomena za po-vzdignjenje naše mlado mornarico in za jačanje pomorske
Klke straže' šolsko ladio 44.Tad-' . ,. . , ,
i ^	i . .mi"Sli jugoslovanskega naroda^
ran' »katera ravno sedai nosi ^^ , _ ,, , , , , f ■ „ i' „ , .	Sest malin 'tonpedovk, katere
jugoslova ns"k i m naseljencem v	,	,
a___;i • , , j . . .. i so ostae od av'stro-osfr.sike mor-
Ameriki topel nozdrav iz dali-___■ ^ • i
, . 1	, . , ,... 'nance, tm	immn n«7u r
ne domovine. Na tei ladji h.,-'
doči pomorski častniki in p"d čaistniiki vršijo vsako loto daljša potovanjtf v cilju pomorskega ve/banja, a lahka krstariea "Dalmacija" sli'iszi tehnične mto vež ban ju mornariškega ]>o mladika.
Z ozjrom na to. da io ona šele v početku. ali v gotovem i

POŠILJATELJE OPOZARJAMO.
i MB»
| "GLAS NARODA J
^ pošiljamo v staro do- J " movino. Kdor ga A i« naročiti za »voifc ^ sorodnike ali prijat-*-4 j| [; lje» to tahko stori. j j Naročnina za s t arij kraj stane $7: — V \ Italijo lista ne poSi £ Ijamo.	"" 1 p
.j
tin kaitero uma jo naziv od 44T-1" do 44T-3'' in t4T-5 do "T-8", -so išo vedno v službi in jako koristno vršo svojo nalogo posebno 7.a šolsko nčenjo in šolo. 1st ot Pik o io še-1 nosilcev min 44Galiji";44Jastreb," <4So: kcP' 44Oran". 44Kohae" in 441 n'liird'* nd 500 ton, kateri so izdelani v N< mčiji v j, lf)|J in ; 101 fi. cihoroženi z lahkimi topovi m al inž r jo za o bal—k o ohrani bo in za razne šolske svrhe. Pred kratkim je bilo mroeeno se osem hitrih n>otom:h tor-pedovik "Orien," ^Vel^bit/' 44Dinar," "Triglav," 4\Snvo' bor," 44Rudnik", ^Kajkmak-eai«n." in 44<Vtni.k" a od vfjšn le moruariee ima še bor-* bm, .čolne 14Uskok" in t4Cet-nik:.*' V>a ta slavna imei;a nas Tiinrsejo v aiftšo bližnjo zgodovino jtigoslovanivik^ga n':i roda, na nawe taljenje in težko-če, s)ayne zmage nad sovraiž^ niki jutg'osl ovao^c ega oevoiK)-jenja in ujedinenja.
ZA PETNAJST PAR —
DESET MILIJONOV.
Londonski trgovec Keith William's jo po 17 dnevni raz-pravi dobil pravldo. ki pa. pred^ stavlja svojevrsten rekord v sodni prafcsi, rekord, ki mu bo prinesel veliko izguibo. Pravdni strr^ki v tema. procesu za borih 15 par «o narasH na deset milijonov, katero bo zdaj treba plačati.
Trgovec je naperil tožbo
proti dolgi vrsti trgovcev in proti ne!ki letalski družbi, ki ga je oškodovala za 15 par. Zaradi te šikode je tekal od advokata do advokata in vložil niz tožb, ker je trmasto zahteval zadoščenje. Za proces jo angažiral najboljše advokate, ki so se res trudili, a tudi nič manj pridno zapisovali računi e v tsvoje knjige. Dan končne Obravnave je prinesel ogromno senzacijo. Willi a m sovi zahtevi za rad i 15 par j e sod i šče f or-malno ugodilo, toda trgovec bo moral poravnati pravdno stroške, ki znašajo deset milijonov dinarjev.
O tem vprašanju se je že toliko razpravljalo in odgovori so tako različni, da bom skušal po svoje odgovoriti.
Po.noči so vse ženske stare dvajset let, mož je pa star toliko, kolikor je v resnici star.
t r^p
V listih čitam, da se namerava avstrijski nadvojvoda Oton preseliti v Južno Amen ko, kupiti tam farmo in se po svetiti poljedelstvu.
Upati je, da bo imel fant s farmo nekaj več sreče kot jo jo imel s prestolom.
IIIIMlgpilllllllllllMMlIllll«


za
m
Kdor Ir HiiBMijrn p<Uo*»tl »' »1»rt Mr a) ill luMU	H
, ]» putrrtMi«.. t* te |mH#*n * »»rh *hkrt-li. V»M nair d«l|* Irtuf t^njr. .Imii. y«JMor<r**tH ^Att H«jt>nlJ*a yu)M««ll« Ut tuli »M ^trircbim itmkrbrli, dn Jr pulutanji ufl<*N« 1» WMt,	mr w
•kit« nhtiill. nm* 1» »m ^ivlU	-i-
Ml »rrihrlilHM »»*, lindlil pr«*»ijr m pulul .Itale. vl/rj«. it« »pluti %nc. kar jr i« puJHVf««)* #«4rHta* • •wll»Hrr]Arui	tu kw ilini«, » »iuMiV <Hr«4bt
Nrtlr t»kljiu*i hbJ ftr m)lkl«iii d« ««4t|J<t» OrfwHk% k*t pr+4**•
■r llolM ti W»*»»iriKliin» |m»« f •lun Uuv.iljruje KfcfcMKt t*r.KMll Irpl U)WM] cn.Mmr.
J*t«lie (neti IsltttJ ia brvipliitui havNPH« Mf	V»a
4a. hy*te |)«rm| lil UiltAll« |M*t«*£li,	.. . 4	• -
r. i :. >	• •	.'i i r-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY v ( Trt vef Buroau )
216 West I pth Street

J
New Yorkr N. Y.
sss
Prihodnja Hitlerjeva odredba
— Zamorci so manj vredni ljudje. Vljodoče se ne sme no l>en Nemec boksati z zamorcem. To je preveč jionižeavlno.
Suhači so zopet na delu. In pravijo, da ne bodo mirovali prej, dokler dežele zopet ne o-s reči j o s prohibicijo.
Ce človek-natančno premisli, hi prohibieija v teli časih splošne nezaposienpsti ne bila na pačna..; Kihče.bi ne bil brez de la. Vsa!k bi imel delo v kleti a ii pri kotlu na peči.
In zaslužek bi bil precejše:., če bi bila — kot v pr.vih I e t i; i snšo — galaaia po petindvajstr dolarjev.
Jnti-i bo mimlo šririindva-jset let izza ea^a, ko je bil nsmreea v -Sara jevu avfttrijsiki natlvr».i voda Frane Ferdinand. Srbski šKidonl Gnrrito Princip mu ja poslal kroglo v srce.
Tisti str*l še zdaj odmeva po svetu. Posebno-na Španskem in na Kitajrfiem g«; je kaj raz ločno slišati.
•♦o LAS MAE OD A" — New Torit
TRISTAN' BBiHNAKD::
DOBRODELNA PRIREDITEV
(f< t in g«x>pa Filin-Tnrifv n.va .-ta se niaHivla slabo, <la l«'l«» -dalto. Njoni nazori so »e v vselil križali in razlikovali: v politikii, v literaturi in v za »U-vali . , . čiitno-ti. Njun t«in pcrmiient j«* t»i I tak.• temeljito lazKčin, da j«* pri enaki toploti eden znuzoval. druui se je } a dušil (Mi vročine.
Samo eno lastnost sta i mola skupno: svoj«* vel i kast vo. Mar-«i čemu sta se odr« kla, samo «la bi mogla ohraniti standard svojega življenja in sicer tako sijajno. «la je hi I v očeh ljudi mnogo višji nego v resnici. Po-
iK'iio dru/ihiie prireditvi*, ki sta jih prirejala, so hi I«* pravljične. < 'eprav «» nekateri go<tje o.lhajali z grenkim občutkom zavi>t,i. je vendar morala viN-ina odftrrto priznati, da se j«* dobro zabavala in izredno dobro počntila v tem «»d-li«v*nem okc-lju in okviru. Xe-sr«*ča je pa hotela, da so'nastali z«-lo t« /ki «"*asi in Filin-Tariero-v« -ta morala svoj«* i zda tik e temu primerno (»mejiti.
Konce j«* bilo plesov, družabnih večerov in >ijajnih večeri j. le zdaj pa /daj sta privoščila skromno nadomestilo vs«»-tra te ara razkošja, v mejah časa iri razmer.
— To j«« hiij^e 4 nrnve revščino. jc godrnjal Filin-Tariere, ki -«* nikakor ni mogel vživeti v nove razmer«* in je polagoma za padal težki nevraste-
niji.	i
t
Rdi no razvndrilo gospe Ki J ill Tarierove v teh razmerah so bila do.br« delna društva 44lz-: mrbljena deklela v Aljevrouu" "Zupn&Vni haralkarji," in! **Žrtve stpnltie bolezni na f Suvani'' so požrli večino ničnega | •'•asa in delovanja. Tola eno ji je manjkalo, še nikoli ni <a-ma preklicala v žrvl j«*n j«* dobrodelna ruiredit v«\ Zato je bila zelo sre«"*na, ko je odkrila • v novinah. ki so ji prišle slučajno v roke, da je uničil po t res neko vasico v Srbiji. V glavo ji je sinila -rečna mi^el in -taikoj naslcdnj<*ga dne je ustanovila "Društvo za pomoč žilvam potresu v Srbiji.**
IViIkto izklicuje so jo bile naučil«*, kako malo lisftcha ima na tem |>olju pisarniško delo, lafehori, pododbori, javna pod-konii-ije, osebni obiski itd. Zato j«- sklenila začeti kar pri običajnem koncu, to se pravi, takoj je priredila veliko svečanoKt, priredila io je -loma in Ha hi imela pole-«- svojega pomena še izvostno intimnost. nekaj neposrednega in o-je povabilo v>so svo-je prijatelje in znance, razen
••i . ••«» . . njih pa s«* c«*l«i vrsto visokih!čisti dobiček vase dobrodelne
gospodov,	j pri r* d it ve.**
Vse jt bilo zelo spretno pri-1 Po 1*. h besedah mu jepred-
•pi a vi jenu. kajt i še pred no je minila ura, j«*,običajni k rož« k <»kr« g gospodinje ž«' pozabil na oficijclni nanuji prinditv«* in naivno je verjel, da spadajo vsi ti prij.zni poslan i šVi ata seji z ncst.-timi odlikovanji na f.rsib in te "l:«sotirne, z biseri in dragulji okinčane .lame, ti izgnani pn-zilenti raznih republik in ru-ke princese. k obi-j
tožil F i lin-Tar i ere- slavnostno in občin>m nejevoljno račune, rekoč: "Tjii imate črno na belem. Izdatki so vse požrli. Če bi botel.-i biti povsem točna, bi morala «vl vas zahtevati s;-32 frankov. Toda midva z ženo ničesar ne zahtevava. Obdržite ta denar, dragi prijatelj
In videč, da dela gost kljub čajni družbi njihovih gosti |tej njegovi velikodušnosti kisel tel jev.	j obraz je pripomnil:
Samo nekaj godrnjačev, bol-j — Toda ftl naše svečanosti nil) na > trili in žolču, peščicama ostali še dve šunki in šest pokvarjenih brezvestnih tipov.Uteldenic šanrifpaiijcn. To pri-s rečnih, če morejo zabavljati pada }>o pravici rani . . . vse to na vse podrobnosti, ni mogla vam pošljemo v hotel, pmko opazk, kakor: 4 * Bože moj! In za to sum plačali dvesto frankov!** .
Ker s«»m v .opisovanju izredno nenadarjen, s«* ne morem lotiti naloge, da bi opi«al ta si jajni v<*čer. «slinstv«*n v analih rodili ne Filin-Tariere. N'a vs« b mizaJi >o neprestano na-rflščali višino m-,vi kupi olilo-ienib knihkov, krrij njih pa celi nebotičniki |iečenih pi^k ter fiiramide gosjih paštet. -Iaš«"ic in sadje
In šamijMinjce je t«*k«*l v pravem priuenu be««Hle «v potokih.' 'kajti neki nepos^-buo prijazni F
Monday, June 27, 1938
If I ) ff Il7l< I 1 IT |T
No, draige ženice, na koliko vprašani iHe. ocigovorile *4d«** ? Ce ste Odgovorile na tri ali se na manj xTira^anj, so v?(ši možje gospodarji v «i«uiu, če ste (Hitudile na štiri ali na pet vprašawj, storite prav, če se v Ivr^doč^ «€(koliko rmiejite v svojimi zahtevah, v Ne ,smete pooa-hitk, da ni yiealka žena v hla-^ah laik o mikaivnin, kakor Mar
ffHE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. i. 1«
., m . -mih
v Narodni banki,k ar je tudi storil, toda naložil Ji'h ie na iaetno ime. Tako mn je bilo oraogoeeiio bresralkrlmo živije-
OBISK NA JUGOSLO.
VANSKI LADJI
* <. i » V sobitfo- ^pApeMne je ^ngo
nje. Najel s. je novo .;««»■ el(>vaBgkoiol!lko ltu,jo .Jadran',
v^iue. kuharico m «ofVije. Ku_,ki jt. ,a . tavallska ,(ujlm
p.l je pa tod* krasen r vto Pn, _ k; j(,	Aim.rH(
vv>em tem seveda ni uwgel po-» ., ,	...
" 1 loUisikiJlo okoli .^H) newvorskiii g.-fjcMi liuibic-e.	i. .	*
g.li^ ti Ijuil
Z - avtomobilom se je vtzil v *kir/il>o, v 'bližino pisarne, več
Jugoslovanov
•'Jadran" je dosfiel v Nev/ York v torek. Na krt>vu ladje
lene Dietrich. Oe .ste pa pri- k\at je pa obiskal tudi svojo! - 1W ■ -o i . i *	• .
trdile na »edem ali- osem sc«tro. ki ni opazka izpremem-^J" J/ kaf<letov' A> •^Bj, ni dvoma,da-nosite hlače U? in je mislila, Ja je brat ,šer 111 ,no,J,a|J 4 v Airnm ve. i V -tie pa oilirovo-1 fv^hio skromen d«ivuii. »>k!se-rile na vseh -de«ct vprasa-nj (kutor. Stožkvčaid ga W pa
Obiskovalci >o se zbrali v ju goslovan.-«ki š«>li v llartl«*> trdikio. je pmvi čndež, da va-' smatrala za, l«gate.ga trgovca. |House» 4-l.*i \V. 4C. uliea in s. ši možje še nb*o zahtevali loiM-'Samo njegova ljuiliica sj ^ tem i odkorakali na pomol ob vzn«» tev zaklona.	ini. belila e-laA'e. ihiJ.i • * z.ido /ju 51). ulice. l*ri mostiču na
ladjo sta po>etnike pozoravihi i ki . .ni 'jugoslovanski generalni konzni '»otelo B.r.P. Stojanovič in poveljnik
prostovoljcev iz Amerike med svetovno vojno in ki je zadela ob mino in se potopila.
" J ad ran " «ane v >»-ew Yoi ti u do :». julija..
Razne vesti.
SLEPARSKI DAVČNI BKSEKUTOR.
V francoskem i nest a Cliam-pignv so aretirali davčnega eksekutorja Adolpha Auselina -zaradi poneverb in sleparij. Neka bogata vdova je zapustila mestu vse svoje, premožeuje. Davčni i eksekutorbi moral njene vrednostne papirje naložiti
4ni. heliln glave, ibila j * zadovoljna, da j(4 bogat [u n; linia reu. Aiiselinova srrč. trajfila dolgo. ,Ko je mesto prodati vrednostne pn- "Jadrana" ikapitan Dimitrij
pirje, da bi moglo plaeav!. nuj ne investicije, je prišhi sleparija na dan in Ansel i«; je bil šah so podarile poveljniku Ka-
Kačič. Štiri deklice
v narodnih 110-
aret i ra n.
ADVERT 1 S E .. /4GLAS NARODA'
čiču zastavo in venec. Na svoji povratni vožnji bo **.Jadran" v Jonskem morju blizu otoki Korfu vrgel ven«*c v morje na kraju, kjer je ladja, na kater« se je peljala skupina skrbskih
MORJE JE GORBLO.
Xoi-\»eM<ri pt iMauiško i nest o
Hergen j«* t«* dni vznemirjil klic: "Morje gori!** Gasilci s«» prrprnvFli brizgal ne in ljudje so kmalu opazili, kako se oblaki dima valijo /. vodne »rla lin.- . I?y fj«»r«lu.
(iorel«» j«* v bližini nn ^tne plinarne in plinarna je tnvli za krivila. «l.i je gorelo. Vnela se je ve«" ja množina olja *rn kalra na. Da bi lokalizinrii «igenj, so izkopali jarely, da st;i olje in katran odtekla v morje. K sre-či je bila ško«la znradi ognja prav majhna. Zgorelo je samo tlekaj čolnov in motork. ki jih niso lastniiki pravočasno spravili na odprto morje.
.VARO^TTF, SF. NA -OLAR V A RODA " N A.TSTAT?Kffll Sf.OVFNSKT DNRVNIK V MIOUTKI
i;«sp<tl mgotovil, da slučaj
ALI SO VASI MOŽJE COPATARJI?
i
Sevala nobena žena noče j imeti za moža copatarja. Daj bi bih* čitateljice prepričane,j «la <njihovi mi^žje niso copata rji jim svetuje n«*ki aaneri<ki ženski 1 i -1, naj odgovore na na-sKulnja vprašanja:
I. Ali ste blagajn i ča lika rodbin . ki daje možu od njegovega zaslužka deiur za vsa.kda-
zelo <k«po na taka š„nW*e viim.j11^ pa mu j<* iztrgal steklenieo, - - Ah viVTlu1 n
odlo«v-ate o s.po-
f'«-	J '	IM« i	«» I%P1 111«	.TI	. |	|	,	,	w
U itrčil Uampanjca v skodelico nh	,.otrok ""	P°
in natakni takemu, kdor mu	^	^lelesmh elc?e-
:.......,	__r_-	kucijali .***
Ji
3. Ali ste vi ti<sta, ki daje na ( bi-kili navadno signal za odhod: Zelo pozn-o je že, mo-žiček. domov morava.
4. Ali določite svojemu mo-1 žni čas, kdaj mora zvečer v po
je nastavil knki^štiokoli posodo naj Imi že kozarec, skodelica ali ^kle<la.
Tn v-e to ie spremljala |wk-lenska godba dveh orkestrov: v enem -o igrali helokožci, v
dripjrem p« zamorci.	, ... .. .„ , .
jfteljo, m ah pričakujete, da se
Da. bila je sijajna svečanost, j bo po tij-*n ravnnl?
po kateri sta zakonca Filin-l 3. Ali ^e vam zdi samo ob
Tai ier«vva v svojem stanovanju j sebi umevno, če greste z mo-
opustošenem kakor po silni 110- žem v kino, da imate pravico
vihti, -skoraj ves tetlen str igla elanke iz novin, ki so jima pele «hivo. Od pono<a sta bila kar omamljena.
SUnlnjič je pa Z a če! i^o.-po dar računati. Ko je končal, mu pri-li poviiiat. da bi rad nujno govoril z njim "zelo slabo oblečen go«»pod s čudni i m naglasom.'* Vljudi n, kakor ve-fhio, je dal privesti gosta, ki je imel na s«*bi res raztrgano obleko in ki je govoril s tujini naglasom. Navzlic t*Trm je pa pojasnil svojo zadevo v brezhibni francoščini: 'D^iinajst je mii-**. je dejal "ki smo }irc-živcli potres, s katerim ste se tzvolili nlcvarjati. In li so mi naročili, naj se naprtim k vam po denar — ki — zkratka, po
izbirati film?
fi. Ali vas prosi inož. predno gre s prijatelji v gostilno, ali na nartijo taroka, že vnaprej
7.H d«*vo| u n j<. ?
7. Ali »prinašate svojem« možu na mizo jerli, o katierih veste, da jih nima rad, pa verujete, da bedo koristile njegovemu zd ra vju .*
. 8. Ali smatrate za svojo pravico odpiraiti moževa pisma v njegovi odsotnosti ?
9.	Ali opozarjate moža najmanj enkrat mesečno, naj iz sidravstvenih ali finančnih razlogov opusti kaj o T
10.	Ali se vam zdi samo ob sebi mnlevno, da mora vaš nositi srajce in kravate po vašem okusu?
V ČOLNU PREGLEDUJE POTOPLJENO LAD JO
4

1.
-v?*." jjyl -ax.

Mornar v eolnu pregleduje glavno palubo parnika "Golden Oate*', ki se je ob pov-
- * " —--- - - -
ji raz-
Spisi Josip. Jurčiča:
T. ZVPiZEK: Uvod — N a r o d n e pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak.— Jesenska noč med slovenskimi polha**i; Domen. — Dva prijatelja.
TI. ZVEZEK: Jurij Kobil:V — Tihotapec. — Viban Smnkova ženitev. — Klošt«*rski žolni r. — Grad Ro-jinje. — Goli« ta.
ITT. ZVEZEK: IV. ZVEZEK:
Deseti brat. — Nemški valpet.
Cvet in »ad. — Hčf mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V-. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ee-sarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngomer.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. - Pipa tobaka. Moč m pravica. — V vojni krajini. — Pravda in, «1 bratoma.
VIII.	ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim «e te. — ('rtiča iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — j^st parov klobas. — Po t«»-baku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. -i Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grad.-,. — Ponarejeni bankovei
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
tO. zvezkov $10
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. (Vh; armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zenije. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo iu katere žr-. lev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se »Miti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tu ncl je ena .najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 tirani . . . $1.20
(C
Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska
noV«le. 253 strani.
y Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno ; sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske 1 mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana G olje, ki da ▼ pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki f svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminska novele vsebujejo med drugim tudi origi- ' Tinini, že splošno zasloveli pridiki "Pnstinp pridiga.'' in "Pulver nnd Blei" ter biser naše novelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena , $1.50
fovec I Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
ODISEJ IZ KOMENDE.
iiftnslpreškega. 269 at ran i.
Pisatelj je posegel v dobo, ko. iw». j*r«začel .širiti prote^taoi* tizeni: po Slovenskem." Pridih , garja Jerneja je klasično opi saL . R^vmnn so dodana, p,^1' tr«bn& pojasnila.
Cena-$1.50
Zapiski gospoda
"V teiiHII. z ve/, k n nam prikaže Pre-elj prelepo postavo našega velikega narodnega go&pndarja IS. slo letja, Petra Pavla Glavarja. . Hrbtenico temu deln tvori, že pred teti napisana večernijka zgodba o mla-diMstuih letih Glavarjevili,a doj>oJinl jr* t«>. mladostno sliko z Glavarjevimi z:»pisk», ki uam. ga kažejo v nj«fgovi življenjski modrosti pri uelrlak, jih njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo oz, a rja nil^da ljubezen njegovega oskrbnika in iiesrečn«* Uon-tese Klare. S PeU*r Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam Poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.	r	,
Cena$1.50
t •
/

odv-sivytaf
MonHay, June 27, 1938
A

EttGEOT SLOVTOm D3JLT XN O. S. &
o j za ljubezen
MMAI12 2IVUEIM Q ZA M6USIAI0BAN MUIEML: I.H. 3s
Bojevnik za svobodno Ukrajino
"Z menoj boste zadovoljni, Mi«« Gwon — temu tliiplo-matftkamru po&lansrtvu bom že koe."
Oweti ji stisne roko.
14 Moja hvaležnost vama je zagotovljena in tndi P^gitova, kakorhfttro bo svojo nesrečno ljubezen premeni!i v srečno. Če pride naš oče, »e ni gotovo, toda «labo bi ga -poznala, ako i» «ilo <»voje osebnosti ne bo hotel svojih samoglavih otrok prisiliti k pokorščini. Vse sem vam odkrito povedala, kar vent, da vam morem zaupati in ker ste izobraženi dovolj, da morete igra/ti majhno vlogo, ki eem jo vami dala."
"Bodite fore® *krbi, Mi«* Gwen."
"Hm! Če bo jpri£el (moj oče hi mfladi gospod tudi — ta bo prarv gotovo prišel — potem se, proeim va«, nikar ne ^nldite, ako si bova navidezno c*koro sovražna."
"Prav nič ee ne bom oudila, Mis Gwen.M
In ofoe «e smejete in zadeva je bila rešena.
• • •
Vee se je iatdklo tako, kot je Gwen mislila in odredila.
Mand Melhril je z veseljem siprejela povabilo Mrs. Lautha-move, ki ji je (pisala;
44 Mislim, da Vam morem zagotoviti, da boste ravno sedaj preživeli vesele čase, kar sta pri nas na ofbtskn mojega moža brat Begi in sestra Gv/endolin. Zato v naši hiši ni dolgočasno."
Ko Owen te besede bere v pismu svoje svakinje, jo po-ljraib'i na lice.
14Prav ddbro si naredila, Gladys; ako sedaj sprejo:? povabilo, teldaj -saj vemo, da ji Regi ne bo nepriljubljen. Spominjala se ga bo — vse drugo pa bomo prepustili dobri sreči, (pri čemu seveda ne smemo opustiti svoje -dražbe božje previdno® toi.*'
Maud Mel 1 vil je zelo naglo odigovorila. Povajbilo je zelo rada sprejela. Tndi Percy Hundley je takorekoe po ovinkih obtjnlbil. In tako sc Maod .pričaikovali v dveJb.dneh. HujkI-leya pa proti konen tedna.
Toda prej kot oba, je prilsel Mr. Laratfoam. Niti pismeno jih ni obvestil, temveč je nekega popoldneva, meni nič, leibi nič, padel v hišo. Niti toliko ni vzel časa, da bi kaj odložil ter, ko vse svoje ljudi vidi lepo zbrane in ne oziraje se na njemu nepoznano Rozano, prwme 'bruhati svojo jezo.
Mogoče je Ibil v strahu, <la bo prišel prepoano, da bi se mo^el svoja najmlajša otroka opraviti neuirenih misli.
44Torej tukaj vas še najdem? Mislil sem že, da sta že napravila svoje neumnosti. Film in opera! Ravno to bi bilo meni prav! Kaj pa vendar mislita?'* pade in zavpije v prjazen raagovor.
Gwen ipa se obnaša kot gledališka igralka.
4 4 O, WilKam, očetu si iridal najino tajnosft!" pravi očitajoče svojemu najstarejšemu bralni.
4'Hvala oRgu, da je to napravil, saj eden mojih otrok, ki more razumeti škamlal, ki sta ^ra hotela napraviti ti in Regi. Pričel sem, da to preprečim. Pospravite svoje stvari, takoj vaju vzamem s seboj domov."
44Toda dragi papa, saj odloži, ker je tukaj zelo vroče in bo« tndi lačen in žejen po tako dolgi in najporni vožnji," pravi Gladys.
Tudi Rožama vafratie ter -txypi za starega razburjenega gospoda.
4\AJi vam sum pomagati sleči suknjo?" ga vpraša uljudno in mii hoče pomagati.
Stari Lanthaon pa se cfbrne.
44Kdo pa je to? Ali me mladi dami hočete predstaviti? pravi dostojanstveno.
44To je Mi« Rozana Marten, naš dobri liitSni duh, brez katerega ne W mogli več živeti, cfra-pi oče," jo predstavi William.
Stari gospod ostro pogleda Rozano in tedaj je njego/v glas tatooj mehkejši, njegove jezne oči gledajo prijazno na pred njim stoječo Rozano.
4'Tako, tako! Torej — skodelico čaja bom vzel, potem pa ae takoj z obenia odpeljem. Fihnsk-a zveadnica in operni tenor! Še tega mi manjka!"
44 Saj vendar po jeni bariton, dragi oče," pravi Regi.
4'Zaradi mene tudi bas, pa prav gotovo ne na odru!"
44Of dragi oče, toda naju vleče k umetnosti," cvrči G wen. /poskuša pogledati kot kaka igralka ter pokaže vse svoje zobe, ker je to pri veakem prijaznem nasmehnn v filmu in ker si sploh filmske zvezdnice ni mogoče predstavljat i brez lepih zob.
Oče se z nepopisljivim pogledom ozre v njo.
"Neumna si!"
"Toda, oče!"
".Motfi!"
Rozana mu na t oči Saj, ko je pri Gweni poizvedela, koliko sladkorja zabteva in Če želi še kaj drugega. Tako plava v čaju lep košček lemone, kar je imel rad in čaj je bil ravno (ako sladek, kakor ga je imel rad. Kratko in poizvedujoče pogleda Rosano.
"Kako ,pa to veste, da hočem na ta način imeti čaj?"
44Mies Gwen mi je povedala. Ali smem za gospoda l^aUthama sedaj pripraviti sobo, Mns. Lauthant?"
4'Da, prosim, Rozana; največjo in najlepšo sobo za goste, spredaj."
44Zakaj? Z Regitom in Gweno se bom takoj odpeljal.'
"Tefea ne tnpim, oče, po utrudljivi vožnji se moras nekaj dni o«k>o&ta in ne smefi takoj oditi," pravi William.!
44 m poleg tega najine počitnice še dolgo niso končane, dragi oče, hi Se so kortčane, ne da bi od tebe imela obljube, za kar ta je William v najinem imenu prosil, bova takoj nastopila svoje stuSbe. Kajti do tedaj »bova svoje pogodbe sklenila."
Oče sipo pogleda svojo bčer ter se nervozno in zaničujoče zasmeje.
"Tako naglo hočete imeti svojo službo?; Tega sam« ne verjameta."
"In vend«-, oče, kajti mnogo jim je na tem, da imajo slavno založniško ime Lautftiam natiskano na svojih oglasil-nih listih," pripomni Regi mogočno.
Stari jpošpod tndo postavi svojo Skodelico na mizo ter hoče Tipwjfei. Msdtem pa je Roma Winnie nekaj zaSepetoila in "Wtanie nenadoma stoji pred razjarjenim starim očetom in glasom:
(Balis DrihodnjiČ.)
Bilo je v ponedeljek, dne 23. majnika, ob 12 in 14 minut o-poldne, ko je v hol a nilskem mestu Rotterdamu pred velikim kinom počila bomba. Ko so se ljudje zavedeli, so našli na tleh raztrgano truplo neznanega moža. Dele njegovega telesa je dneslo tjakaj do pošte na drugi strani ceste. Uro mu je eksplozija porinila v trebušno votlino. Pri tej priliki sta bila ranjena še dva domačina, ki sta šla ravno mimo kraja nesreče.
Listi so na dolgo in široko pisarili, kako in zakaj se je nesreča zgodila. Prvi hip so namreč vsi bili prepričani, da se je zgodila nesreča in da je eksplodirala posoda za bencin, ki ga je usmrčeni menda nosil s seboj. Vendar se je policija resno lotila stvari. K sreči je bila glava nesrečneža še precej dobro ohranjena, da so lahko fotografirali njegov obraz. V žepih so našli tudi potni list in pa sobno številko hotela, kjer je stanoval. Policija je bila brž prepričana, da je potni list ponarejen, kar se je pozneje izkazalo za resnično. Na potnem listu je bilo zapisano ime Novak. V hotelu so potrdili, da je tamkaj res stanoval neki Novak, ki je najel skromno sobico. Kako pa se možak v resnici piše, tega (policija .nikakor- še ni moarla dognati.
Šele drugi dan je začel govoriti. Kar pa je povedal, je bilo pretresljivo. Škoda, da ni že prejšnji dan govoril, ker bi bila policija imela en dan več časa iskati pravega krivca. Morda bi ga bila takrat lahko sr prijela, medtem pa je že davno ušel iz področja holandske policije. Neznani mož se je imenoval Bora, ko sta ga policijska a-genta vzela na ulici v svoje varstvo ter ga posadila v pripravljeni avtomobil. Izkazalo se je, da je mož tisti hip mislil, da j * zašel v roke sovjetski skrivne policije. Zato se je tako prestrašil. Ko je naza-^pje izvedel, da je v rokah holandeke policije, se je globoko oddahnil in spregovoril. In s tem je začel podajati prve obrise slike. Med drugim je tudi povedal, da se piše Stanislav Baranovski in je bil v ukrajinskem osvobodilnem gibanju zaupni sel. Ko so ga potem vprašali, kdo je tisti Novak, ki ga je raztrgala bomba na ulici, za kar je izvedel še le na policije, se je Baranovski zravnal kakor vojak ter spregovoril: 44Bi! je naš vodja."
Mož, ki ga je bomba raztrga-
<U||;.ii||i1llllt|i|ii||lU*l(|»||.(|||llllt!|,|i.|||llll||
:llll!,i|M||||||lli|,M||,|„g||Mt||,||||,||.Mi|,||||||,
vse parnike
in
LINIJE
ki 80 ▼ažne za Slovence zastopa:
SLOVENK PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. Sli W. 18th St* New V«k, N. V.
ili»iiiflit||i.iifliiiiti1||i8Bi«iiaiiii||i.itimiiiilli.iiii«
Uiiintii|'1'ni»..iiiM!lHiiinuii»!l''»»iiii»ii'!iaii»!
sojeni na večletno ječo. Že takrat je bilo jasno, da sovjetska policija hoče za vsako ceno spraviti Konovalca s poti, ker ji njegovo ukrajinsko delovanje ni bilo pogodu. Ko je prvi načrt izpodletel, so Skovali drugega, ki pa je bil pripravljen za poldrugo leto vnaprej. Konovaleč se je'preselil na Holandsko. Medtem se mu je približal mož, ki je dejal, da se piše Valuh. 'strani!
Kaj se je nato zgodilo, ni še docela jasno. Vendar so se oglasile priče, ki so tudi ta čas od njegovega odhoda do eksplozije nekalko popisale. Nekaj dni kasneje se je namreč oglasil na policiji plačilni natakar kavarne "Atlanta", ki se je šele pozneje spomnil na dva gosta, ko je v časopisih bral, kako in kuj -e je zgodilo in kdo je bil uhit.
Natakar je povedal, da sta v ponedelejk, dne 23. majnika, malo pred poldnem prišla v kavarno dva docela tuja človeka, ki sta sama sedla k mizi. On ji- 0 . ma je postregel. Ko so mu po- " ^ kazali -sliko obraz ubitega in tu di mrličev obraz sam, je natakar določno povedal, da je bi? ta mož eden izmed tiste dvojice. Ta je bil tisti, ki je od onega drugega prejel majhen zavoj in ga spravil v svojo torbo. Nato sta plačala in odšla. Jasno je, da je Konovalec mislil, da mu je Valuh zopet izročil paket bankovcev. Mesto bankovcev pa je tokrat bila v zavoju bomba, ki je bila talko prirejena, da je eksplodirala ob določeni uri. Takrat se je bil Valuh že od-
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
29. junija:
New York ▼ Hamburg Normandie t Havre
Aquitania v Cherbourg
Nieuw Amsterdam, Boulogne Bremen t Bremen Champlaln v Havre Rex ▼ Genoa
O. julija: Queen Mary v Cherbourg Hansn v Hamburg
7.	julija:
lie «le France v Havre
8.	Julija: Europa v Bremen
Imenoval pa se je tudi Disimov in Petrovič.
, .	.	^	Izdajal se je za vnetega prt-
la in ki se je. po potnem listu »sta6a ukrajin^kega osvobodiine-pisal Novak, je bil v resnici ,gi(banja Da bi svo;jo njfkla:
vodja ukrajinskega osvobodilnega gibanja, bivši ruski polkovnik Evgen Konovalec. In
njenost za ulkrajinsko svar bolj podkrepil, je Konovalcu več krat nosil cele zavoje bankov-
Zgodilo pa se je, da je še tisto popoldne prišel v tisti hotel ga osvobodilnega gibanja, ki ga tuj možak, ki je vprašal, ali je!je vodil Konovalec. gospod Novak doma. Hotelski I Policija se je hotela prepri-vratar, ki je vedel, da je Nova ičati, ali je Baranovski povedal ka raznesla bomba opoldne, j?-resnico. Takoj je brzojavno po-osupnil. Spoznal pa je, da tu-'klicala Konovalčevo ženo in
Baranovski je holandski polici- |cev za ^rayins^Q pr0pagando. ji razlagal namene ukrajinske- .j^ ^ dfl nabira deilar za u.
znancih. Konovalec pa je bil j pa iz rotterdamske lulke odplu
previden človek, ki mu je no-|la ena sovjetska ladja, ki je na
• ... * .. j . - , ; . , . , tranji glas pravil, naj temu njej morilec prav lahko že dav jec niti ne sluti, da je Novak (njegova dva vojna tovariša, človeku ne zaupa. Vsakolkrat,--------------
In res je nekaj minut potem, ko sta oba odšla iz 'kavarne, zunaj na ulici že počilo. Bomba, ki jo je Konovalec nevede nosil s seboj, mu je eksplodirala v torbi in ga raznesla. To je torej pojasnjeno, marsikaj pa j r še nejasno.
Policija je takoj nato, ko je te
_________________ stvari dognala, izdala tiralico
krajinsko propagando. Dejal je, za Valuhom. V vse države Ev
da nabira denar za ukrajinsko osvobodilno gibanje pri svojih
rope je šla tiralica holandake policije. Še tisto popoldne je
mrtev. Bistri vratar je velel :Na policiji je bil pretresljiv pri neznanemu gospodu, naj malce zor, ko je nesrečna vdova po potrpi, da bo vprašal, ali je go-1Obrazu spoznala, da je to njen spod Novak doma. V resnici pa mož. Tudi oba vojna tovari.su
je naglo telefoniral na policijo ter ji povedal, kako in kaj. Medtem pa, ko je vratar telefoniral, je tujec odšel. Hotelski u-služfoenci pa so ga zasledovali. Ko je prihitela policija, so ji uslužbenci lahko pokazali moža, ki je povpraševal za Novakom.
Dva civilna agenta rotter-damske policije stopita brž za neznancem ter ga pozoveta v i-menu postave, naj gre z njima. Mož je nepopisno prebledel. Njegov obraz pa je postal tako obupan, da si tega policija ni znala razložiti. Ko so ga privedli na policijo, ni spregovoril beseiice.
sta povedala, da je nesrečnež res polkovnik Konovalec DALJE —
Na podlagi izpovedi Bara-novskega, izpovedi hotelskih ii» drugih prič ter na podlagi svojega dognanja in raznih aktov je holandska policija nazadnje vendarle mogla dohiti približno sliko, kalko in zakaj se je ta u-mor zgodil. Stvar ima takole ozadje:
Pred nekaj leti je Konovalec prebival v Švici. Bilo je v Ženevi, kjer sta dva ruška in en švicarski komunisti z atentatom hoteli odstraniti Konovalca. Atentat pa se je takrat ponesrečil. Napadalci so bili ob-
vazno za naročnike
Poleg naslova Je nevidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pumeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da "*m prihranite nepotrebnega dela ln stro&kov. Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost, nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku t VaSem kraju alt pa kateremu lamel zastopnikov, ko jih Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu«i: druge naselbine, kjer Je kaj naSlh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo sa plačano naročnino.
no našel zavetje, kadar bi se bil moral sestati z Kak(>r ^.eno> je bil Kollovu Valuhom, je hotel imeti pričo, organizator in vodja ukra-ki je bil navadno Baranovski. |jinskega osvobodilnega giba-
Tudi 23. majnika bi se hiia nja. Bil je polkovnik v nekda-
morala sestati Valuh in Konovalec. Ta tudi sedaj ni hotel
nji ulkrajinski narodni armadi ter poleg atamana Petljure naj
liom, zato je brzojavil Baranov-skemu, naj brž pride, da bo o-poldne ž njim šel na sestanek z Valuhom. Baranovsfei je brž pohitel na postajo in kupil vozni listek do Botterdama. To ?e je izkazalo za resnično. Ko pa je pogledal vozni red, je u videl, da bo z vlakom prišel prepozno. Zato je najel letalo ter
brez priče obravnavati z Valu- bolj navdušeni bojevnik za -svobodo Ukrajine. V belo ruski armadi je vodil zoper b olj še vik-v boj en ukrajinski polk. Ko je Ukrajina propadla, se ni mogel pomiriti z danimi razmerami. Pet I j ura je hotel Ukrajino o-svoboditi, ko je uvidel, da drugače ne gre, s pomočjo močue Poljske.Konovalec pa niti s tem ni hil zadovoljen. Zato je doma
se pripeljal v Rotterdam. Toda organiziral zoper sovjete majb-tudi z letalom je pričel prepo- jno vojsko. Ko je bila ta zadušena, je odšel v inozmestvo, kjer je organiziral delo za U-krajino. Denar je dobival iz
zno. Konovalec je že odšel iz hotela na dogovorjeni sestanek brez priče.
T, »i,	»i Amerike in Evrope
Konovalec, kakor so povedale!
hotelske priče iz Grand hotela Ndkaj časa se je držal v &v".
Central, je dolgo časa hodil po
Saftlč
CALIFORNIA: San Francisco,
COLORADO:
Pueblo. Peter Cullg, Walsenbnrg, M. J.
INDIANA:
Indianapolis. Fr.
ILLINOIS: Chicago, J. Bevdc Cicero. J. FaUm (Chicago, Cicero
ln Illinois) JoUet, Jennie Bambich La Salle. J. Spelich Uaacoutab, Frank Auguatla North Chicago in Waukegan,
Wfl
MARYLAND:
Kltxmiller, Fr. Vodopivae MICHIGAN:
Detroit, L. Hrtn
MINNESOTA: Chishotm. Frank GouŠe, J. Lakanicu Ely, Jos. J. Fesbel Eveleth, Louis Goals .. Gilbert, Loots Vessel Hlbblng, John PovAe Virginia, Frank Hrvatic*
MONTANA: Roundup. M. li Pan laa Washoe, L. Champa
MBimiagA;	—
Omaha, P. Broderick
MSW TORS Qosasda,
Little Falls,
OHIO: Barberton,
Cleveland, Anton Bobek,
linger, Jacob Resnlk. John Slapxuk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Youngstown, Anton KlkeU OREGON:
Oregon City, J. Kohlar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Brougbton, Anton Ipavec Conemangh, J. Bteisvet Coverdale in okolica. Mrs. Ivi
Export,
Farreil, Jerry Okorn Forest City,
Fr. Blodnikmr flfwnihiin. FVank Novak Homer City, Fr. Ferenchak
Krayn, Ant. TauSelJ Luaerne, Frank Balloch Midway, Joan tost Pittsburgh in okolica, Philip Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. MHhr West Newton, Joseph Jovan . WISCONSIN. MUwaukee, Wast AIUs, Fr Sheboygan, WYOMING: Bock Spring DiamoadvUla. Jos Rolka
TA
veži hotela in nervozno gledal na uro. Čakal je Baranovske-ga. Ko se je bližal čas sestanka z Valuhom, Baranovskegn pa še vedno ni bilo, je nevoljen stopil ven pred hotel in nekaj časa pred hotelom hodil gori in doli. Najbrž je premišljeval, kaj naj stori. Nazadnje pa je odšel na sestanek sam — v smrt.
ci, Iko pa je Švica zaradi njega imela -sitnosti, je moral iti drugam. Iz Ženeve je odšel v Rim, nakar je odšel v Litvo in nazadnje na Holandsko. Tudi v Zdr. državah je organiziral boj za svobodno Ukrajino. Mnogo je pisal in Obiral izseljene Ukrajince v vseh delih sveta. Da jo tak mož bil trn v peti, je jasno. Zato je moral pasti.
9.	Julija: Saturn ia v Trst Volendam v Boulogne
12.	Julija-
De Grasse t Havre
13.	julija: iJeutsehland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
15.	Julija: Statendam v Boulogne
10.	julija:
Conte di Savola v Genoa
19.	julija: Bremen v Bremen
LU julija:
Queen Mary v Cherbourg «3. julija:
Nieuw Amsterdam v Boulogne Rex v Genoa ..Champlain v Havre M. julija:
Europa v Bremen
27.	julija:
New York v Hamburg
28.	julija:
I le de France v Havre '10. julija:
Vulcania v Trat 3.avgusta : Hansu t Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 0. avgusta:
Statendam v Boulogne ..Bremen v Bremen 0. avgusta:
Conte di Savola v Genoa
10.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Champlain v Havre
12.	avgusta: Europa v Bremen
13.	avgusta: Saturnia v Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20.	avgusta: Rex v Genoa
lie de France v Havre Veendam v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris v Havre
Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta:
Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Gram ▼ Havre
31.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
SPOMIN JNA STARO DOMOVINO
Naši K
19
raji ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% incev
Ta krasna zbirka, vas stane, samo
SPADA V V8AKI
SLOVENSKI DOM
Nalir&i« zalega slovenskih kn|lf v Ameriki!
V knjigami ^Gla* Naroda^ dobita vaakovratne alovanaka knjige naftih priznanih piaateljev i Cankarj Tavčarja, Jurčiča, J>reglja,* Kmetoi MUčinaktga, it<L^Y salogi imamo]
■M
prevod« del svetovnotnanib mojstrovj Gospodarska, gospodinjska ia knjige Igrs, pesmi,
Ljubitelji lepa knjig« naj piiojo ps cenik knjig, ki jih imamo v xalogC
>(US NJUHA« (Dep. k ) 211 W. I tih Sired. New Vwfc