Političen list za slovenski narod.
V« polti prejeman velja: Za eelo leto predplačau 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
t
Naročnino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspedioija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Isttev. 76.
V Ljubljani, v torek 4. aprila 1893.
Letiiilt XXI.
»Narodova" petindvajsetletniea.
i.
Minolo soboto je preteklo petindvajset let, od kar je začel izhajati „Slov. Narod" v Mariboru. Zaradi tega je list izšel v olepšani obliki in prinesel dolgo vrsto člankov in drugih spisov od prvih vodij naše napredne stranke. Mi bi se s to petindvajset-letnieo ne pečali, da neso skoro vsi ti članki nekako naperjeni proti nam. Dovolj je znano slednjemu tudi katoliško vero ljubečemu rodoljubu, koliko je ta list v tem času naredil zmešnjav in raz-pora mej nami Slovenci, ali vse to bi bili pozabili, da nas ne izzivajo razni člankarji.
V teh člankih se posebno naglaša, da se je „SI. Narod" vedno trdno držal svojega programa, da nikdar ni od njega odstopil. Mislili smo, da nas vid moti, ko smo čitali te besede. To je pa veudar že jako predrzno! Mi zasledujemo list v megovem delovanju od ftfojega začetka iu znano je nam, da razven .Narodnih Ljstov" v Pragi ga ni lista v širni Avstriji, ki bi bil tako pogosto menjal svoja načela; kir mu je včeraj bilo belo, mu je danes črno in narobe. Zastopal je vse nijanse od najširjega federalizma do največjega centralizma, od najgorečnejšega katoličanstva do pristnega židovskega liberalizma. V poslednjem oziru presegal je večkrat .Neue Fr. Presse" na Dunaju, posebno še, kar se tiče surove oblike.
Pri svojem začetku je razvil jako lep program, katerega bi vsak pošten človek rad podpisal z obema rokama. Obetal je, da se bode potezal za pravice cerkve, narodno jednakopravnost, federalistično pre-osuovo države, sploh za vse, kar je tedai bil program konservativne ali federalistične stranke. Ko bi bil ostal pri tem programu, bi ga bili morali zares veseli biti, ker bil bi lahko mnogo pripomogel nam vsem v b»ju za naše verske iu narodne pravice.
Iz prvih letnikov bi kdo sodil, da se je zares osnoval jedino zaradi tega, da odločneje povdarja federalistična načela, o katerih so bili nekateri slovenski poslanci zapeljaui po raznih obljubah nekoliko odstopili glasujoč za dualizem. Ali kmalu je po predalih .Slovenskega Naroda" potegnila vsa drugačna sapa. Kar je poprej zagovarjal, začel je pobijati. In 1873. in 1874 leta se njegova politika dosti več ne razlikuje v držav.-iopravnem oziru od politike nemških centralistov. Smešiti se je začelo češko državno pravo in sploh federativna načela.
Leta 1873 so že semtertja nemškutarji podpirali Mladoslovence in narobe. Videlo se je že jasno, da se te dve stranki po svojem mišljenju jako vjemata. Potem je v deželnem in državnem zboru se vedno jasneje pokazalo to prijateljstvo. In dn4 26. marca 1874 je dr. Razlag v državnem zboru se slovesno izrekel za centralizem. Svoje mnenje podprl je s sploh znanimi liberalnimi frazami in pa s trditvijo, da bi v posamičnih manjših kronovioah zavladali malenkostni nazori in možem z obširnim obzorjem, kakor je bil na primer on, bi druzega ne kazalo, kakor izseliti se. Kako so Raz-lagovi nazori tedaj se vjemali z nazori nemških eentralistov, je pa najbolj razvidno iz govora doktor Herbstovega, ki je govoril za njim in izrazil nado, da se napredni Slovenci kmalu popolnoma sporazu-mijo z nemškimi centralisti. Vse to počenjanje Mladoslovencev je pa iskreno zagovarjal .Slovenski Narod", ki sedaj trdi, da se ni nikdar iznaveril prvotnemu programu.
Pozneje je seveda „Narod" povrnil se zopet k federativnemu staremu slovenskemu programu, kar pri njem ni bilo nikdar težko. Z nenavadno lahko-kostjo je menjal svoja načela.
Mladoslovenci so bili zginili vsaj na videz. Seveda dolgo .Slov. Narod" ni mogel ostati zvest federativni politiki, temveč je taval tja in sem. Posebno poslednjih deset let je zastopal kaj različne nazore. V njegovih predalih se je zagovarjalo in pobijalo češko državno pravo, iu to pod jednim in istim vredništvom in jednim iu istim vodstvom. Brauila in pobijala se je deželna avtonomija, priporočala narodna avtonomija v kaj različnih nijan-sah. Hvalila in grajala se je politika Mladočebov, ravno tako pa tudi politika Staročehov.
Ravno tako nedosleden je bil .Narod" zastran vnanje politike. Pobijal in grajal je zvezo z Nemčijo in Italijo. Zagovarjal je zje.diujenje Bolgarov in je opravičeval z nekim posebnim pravnim stališčem, da za Bolgare berolinski dogovor prav za prav niti ne velja, ker se Bolgari neso vprašali, ko se je ta dogovor sklepal. Jedva dober mesec pozneje je pa že trdil, da Bolgari n9majo nobene pravice, pri tem govoriti, temveč le velevlasti, v prvi vrsti Rusija, ki jih je osvobodila.
Zatajil je torej tisto narodno načelo, po katerem je zjedinjena Bolgarija ravno tako opravičena, kakor zjedinjena Slovenija. Iz vsega povedanega je razvidno, da je .Slovenski Naiod" neizmernokrat premenil svoja načela.
Neki spis v sobotni številki priznava, da je .Slov. Narod" taktiko menial in da morda tudi njegovo taktika ni bila vselej prava. Iz povedanega je pa razvidno, da ni le menjal taktike, temveč načela sama, kakor se n. pr. zamenjava suknja. Imel ni prav za prav nobenih jasnih pojmov o političnih načelih, nobenih jasnih pojmov o političnih smotrih. B iš s svojo veliko neiasnostjo je pa v slovenski politiki napravil mnogo škode, večkrat provzročil naj-večje zmešnjave. Pred vsem je pa vzgojil neko nerazsodno občinstvo, katero na vse prisega, kar čita v svojem organu, nuj bode še tako nasprotno temu, kar je prejšnji dan čitalo. Tako vzgojeno občinstvo pa pač ne bode za nobene politične boje, ker prav za prav nema nobettfga lastnega prepričanja. Ta neznačajnost se utegne britko maščevati, ako se politične razmere na slabše zasučejo.
Vsaj že sedaj vidimo, da prav v onih krogih, v katerih je .Slovenski Narod" evangelij, vlada največja nedoslednost. Pri banketih in pri vinu sploh napivajo slovenski ideji, naglašajo potrebo slovenskih šol, otroke pa pošiljajo v nemške šole in doma nemški kramljajo.
Neki nemški časopis je bil objavil kaj Čudne stvari o osebah, ki so prav v obližju .Slovenskega Naroda". Mi se temu nesmo čudili, ker od kod se hočejo navzeti doslednosti in znaoajnosti, ako slednji dan čitajo glasilo, ki je v resnici oživotvorjena neznačajnost, list, pri katerem so vodilo le slučajno mnenja menjajočih se oseb, ne pa kaka politična načela.
Slovenski velikošolci in „ Vesna".
Na Dunaju, dne 28. marca.
(Konec.)
Nočem se dotikati našega žeustva, kateremu se hoče „ Vesna" prikupiti in mu zato res vseskozi slavo speva; nepotrebno se mi tudi vidi, da besedi-
čim o oni takozvani ženski emancipaciji, za katero se .Vesna", kakor čitamo vsaj „inter lineas", močno ogreva, kajti sicer bi se utegnila zameriti svojemu ženstvu. Tolažimo se z nadejo, da naši generaciji izvestno še ne zasine ona zlata džba, kder bodeta moški in ženska zamenila svoji vlogi v javnem življenju.
Toda nekaj druzega nam je še na srcu, o čemur bi radi izpregovorili par besed.
Ono glasilo nekaterih slovenskih akademikov, ki nosi na pročelju ime deviške .Vesne", naj bi bil tudi list — in to cel6 v prvi vrsti — leposlovno-znanstveue vsebine. O znanstvu sploh ne govorimo, kajti one razpravice, ki so se do sih dob objavile v .Vesni", ne zaslužijo, da se imenujejo znanstveni spisi, izvirnega tako ni bilo nič. Žali nas pa pač, da v .Vesni" priobčujejo njeni roditelji duševno uboštvo bedne svoje muze, kar se godi mnogim slovenskim visokošolcem na rovaš, kateri nimajo deleža pri .Vesni".
Kakošna je bila usoda .Vesni" o njenem porodu, kako pikre ocen^ so se prinašale v slovenskih novinah, da je prouzročila občno obsodbo, znano je slehernemu. Toda ni se čuditi, da so bili naši književniki tako malo veseli novoprobujene „Vesne", kajti kdo bode hvalil list tako nekritične vsebine, list, kateremu nezrelost odseva iz sleherne vrstice, ki je poln logičnega protislovja ter poln nedostat-nosti v pisavi.
Leposlovni nestvori v „ Vesni" nasprotujejo verskemu in nravnemu čutu in nasprotujejo slovenskemu narodnemu duhu. Kdor se hoče o resničnosti naše trditve uveriti, naj blagoizvoli čitati novelico „Za vzorom" *), kjer se v okorni besedi očitno ozna-nuje fatalizem; menda se zdi kaj takega .Vesninim" leposlovcem moderno za našo ddbo.
O krasoslovju gospodje .Vesnjani" sploh nimajo nobenega pojma, sploh nobenega krasoslovnega čuta; za primer navajam nakloujenemu čitatelju vzlasti takozvano povestico .Na božični večer" **), kjer se tako obilo in nesramno greši zoper obče priznana krasoslovna načela, da se človeku gabi, kadar čita par odstavkov navedene povesti. Ako bi ne znal, kdo je pisal ono povestico, ne verjel bi da more kaj tako nedovršenega skupaj zverižiti slovenski akademik, ki za svojih dijaških let ni čital več, nego vsaj jeden sam Jurčičev ali Stritarjev roman.
Ne vidi se mi dostojno, da bi preiskoval „pe-gazu" v .Vesni" srce in obist, to pristuje bolj konjedircu, nego meni. Pesmi, ki jih priobčuje .Vesna", so komaj vredne, da jih imenujemo pesmi, so pač večinoma samo pesuiški poskusi .invita Minerva", po večjem erotične vsebine, nezrela sentimentalnost se šopiri v njih in prisiljena melanholija, vzdihnil bi samo rad s pesnikom:
„Bog pošlji nam satirika',
da dostojno biča pesnike in pesnice take vrste, kakor so gospodičine D&niea, Urtica, Radica, ter zaduši ono ogromno smetje v slovenskem leposlovju, ki baš zadnja leta sem ter tam celo v priznanih leposlovnih listih tako bohotno porašča slovenski Parnas.
Tako pišejo gospodje .Vesnjaui" in menijo cel6, d8 se smejo uvrščevati mej priznane slovenske leposlovne književnike; domišljujejo si pa kaj takega uprav zato, ker je dr. Mahnič v svojem spisu na-
*) „Vesna" I. letnik 1892, broj 1., 2., 3. in 4.
**) .Vesna" 1893, broj 1.
pram „ Vesni" grajal na njih kaj stičnega, kakor ie sem ter tam v svojih ocenah trdil o mnogih, toda po obliki in jeziku a cel« dovršenih umotvorih slovenskega leposlovja.
Toda, gospodje „Vesnjani", Vi varite same sebe; vsaj soVam znana ona latinska rekla: „Qood licet Jovi, non licet bovi"; „Duo si faeiunt idem, non est idem" itd. Ali umevate, kaj navedena slova povedo? To se pravi: umotvor, katerega nam podari pesnik, se oe sme primerjati pesniškemu nestvoru, katerega z velikim naporom skupaj tveriži pesni-kovač. Kar zn4 spretno opisovati klasičen pisatelj slovenskega leposlovja, tega ne umeje prebaviti v svojem umotvoru malomaren p i s a č , kateremu po besedah najbolj slovitega slovenskega kritika ne smemo reči pisatelj. Gospodje, vidite se nam stični nedolžnemu dečku, katerega veseli mazati na papir različne karikature; tudi on ne verjame, da je Rafael večji slikar od njega.
Splošno bi še radi omenili, kako vzoren jezik piše „ Vesna". Vprašam samo, kje so se oni gospodje, ki hočejo imeti svoj leposloven list, učili slovenske pisave? Domneva se nam, da bo zajemali nauke v slovenščini pri Marku Pohlinu, kajti v naši dobi ni mogoče več tako pisati. O slogu ni mogoče govoriti, vseskozi toliko nepravilnosti in zmedenih perijod, da človeka groza objema, ako čita par odstavkov. Kadar hoče učitelj slovenskega jezika z vzgledi pokazati svojim učencem, kako se ne sme pisati in kakih nepravilnostij se je ogibati, svetujemo mu „Vesno", kajti oni list je v najmlajši dflbi slovenske knjivevnosti vsaj po mojem mnenju najbogatejša tiskana zbirka za take primere. Žal, da tu ni prostora govoriti o slovnični nedostatnosti in debelih napakah, katere se v „ Vesni" kopičijo od broja do broja, dovoljeno nam bodi vendar vsaj par primerov navesti.
Kdor hoče uvideti v obče, kako trd jezik pišejo gospodje sotrudniki „Vesne", naj čita „Nekaj iz praktičnega modroslovja" *). Ii letošnjih brojev par mest: „Toda Vi, ki ste jedini pristni katolik na Slovenskem, našli ste urno vez in cilj svojim nameram ter udarili z vso Vam lastno brutalnostjo nas slovenske akademike v obraz, odrekajoč nam vsem, vsled po jednem akademiku izrečenem predlogu, ki je izviral iz najboljšega namena, in bil ne le znanstveno, temveč tudi stvarno popoln o m a o p r a v i č e n , č a s t i n p o š t e n j e (sic! sic! to je slog slovenskega akademika, ki se hoče prepirati z dr. Mahničem; . . „da — z — iz — konteksta iztrganimi citati hoče dokazati" (tako izdajatelji in lastniki »Vesne", kadar se zagovarjajo napram prof. Mahniču); „po s tenko lego snega prikriti cesti"; „v 1 a d a zadeve ne smatra resnim itd., itd. brez konca in kraja."
Gospodje akademiki, roko na srce, in povejte mi, ali Vas ni prav nič sram, da tako nepravilno pišete in tako germanizujete naš književni jezik, ki so ga ustvarili priznanja vredni leposlovci in jezikoslovci slovenski. Za Boga, spisi tako nezrele vsebine in tako nedostatne oblike tiskajo se, pošiljajo mej slovenski svet, da, vsiljujejo se celo šolski mladini. Tolažilo nam bodi, da ,, Vesna" ne bode mnogo škodovala naši književnosti, katera nam sem ter tam še vedno prinese kaj lepega in vzornega. Gospode akademike „Vesnjane" pa obžalujemo, ker tako malo spoštujejo slovenski narod, da jim ni nijedna stvar več sveta in draga. Vsekako si bodo zgradili na pozorišču slovenske književnosti trajen spomenik, ki jim bode „te8timonium", toda ne »divitiarum", ampak „paupertatis".
*
* *
Završujemo. Pripomnimo še jedenkrat, da nismo pisali iz mržnje do akademikov-^naprednjakov", marveč samo zato, ker nam ee je zdelo umestno, da pojasnimo slovenskemu občinstvu tudi svoje stališče. Basta!
M—d.,
slovenski visokošolec.
*) „Yesna" letnik L, 1892, broj 1., 2., 3„ 4.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. aprila.
Povišanje vojske. V letošnjem letu so se pri 25 polkih stotnije pomnožile za 9 mož. Drugo leto se pa to povišanje števila vojakov izvrši pri drugih 25 polkih. Tudi se namerava pomnožiti topništvo in pa nekaj storiti za vojaško nastanjenje v
Galiciji. — Tudi se misli na preosnovo avstrijske deželne brambe, da bode jednako organizovana, kakor je ogerska. Uvesti s« misli me) drugim pri deželni brambi tudi dveletna prezenčna služba. Pre-osnova deželne brambe bode stala kakih 20 milijonov. Isvrfiila se pa ne bode nakrat, temveč polagoma v dveh lotih. Za to povišanje vojske se bodo že letos zahtevali potrebni krediti od delegacij, oziroma od državnega »bora. Delegaciji in državni zbor bodo najbrž brez posebnega ogovarjanja višje kredite dovolili. Kadar gre za povišanje vojne sile, so naši postavodajni zastopi jako radodarni. V jednem oziru je to prav lepo, da se kaže tak patrijotizem, ali na drugi strani pa patrijotizem zahteva vendar tudi ozir na davkoplačevalce.
I/iberški župan pri deškem namestniku. Vpliv Nemcev se tudi v tem kaže, kako prijazno je češki namestnik vsprejel novega liberškega župana dr. Bayerja. Zagotavljal mu je, da je trdno prepričan o patrijotizmu in zvestobi cesarju liberškega prebivalstva. Rekel je, da je sam severno-češki Nemec in pozni dobro prebivalstvo. Liberčani so vrli ljudje, in on o njih niti misliti ne more, da bi gojili kake iredentske namere. Sedanska slav-nost in pa zadeva gled4 nekega napisa v kopališču sta bili sicer napaki, ali namestnik tudi teh dveh stvarij preojstro ne sodi. Pač se je pa izrekel na- ' mestnik nepovoljno o čeških agitacijah v Liberci. i Opominjal je pa župana, da naj spoštuje zakone in vladi ne dela kake opozicije. Iz veega tega vspre-jema posnemamo, da v vladnih krogih zmatrajo za potrebno, ohraniti si naklonjenost Nemcev. Po vsem tem nimajo zlasti češke manjšine v nemških mestih pričakovati, da bi se vladni krogi ozirali n&nje. To je gotovo žalostno, ali je posledica mladočeške po- j litike.	I
Zjedinjenje hrvatskih opozicij je vzbudilo veliko nevoljo v srbskih krogih iu naši državi, pa tudi v kraljevini. V Novem Sadu izhajajoč „Branik", ki je sedaj vedno simpatizoval z »merno hrvatsko opozicijo , sedaj grozno kriči proti Hrvatom. Še bolj pa kričd proti Hrvatom srbski listi v kraljevini, kjer ložje svoje misli odkrito poved6.
V	naglašanju hrvatskega državnega prava vidijo Srbi le hrepenenje po Bosni in Hercegovini. Po mnenju belgrajskih politikov morate te dve deželi prej ali slej pripasti Srbiji. Nekateri srbski listi kar zahtevajo, da naj se Srbija raztegne do Triglava. To lepo kaže, kako malo naklonjena je nam srbska državica. Seveda bati se Avstriji Srbije ni. V Belem-gradu bi pa pač bolj prav naredili, da bi gledali bolj, da bolje vravnajo domače razmere, nego da goj^ take neuresničljive sanjarije. Pri tem se pa kaže, da v Srbiji še ne ved6, kako zvesti so avstrijski Slovani cesarju.	f
Dogodki v Saint Denisu. Kako žalostne 1 razmere so v nekaterih krajih v Franciji, kažejo dogodki v Saint Denisu. V tem kraju ljudje vedno ' bolj hodijo v eerkev. To je pa jezilo tamošnje soci- > jaliste, posebno socijalistične občinske svetnike. Pred zadnjo nedeljo so napali socijalisti mej njimi več občinskih svetnikov ljudij, ko so šli iz eerkve in jih trideset hudo pobili. Socijalisti trdijo, da je propo-vednik hudo hujskal proti republiki in je to bilo povod neredom. Preiskava je pa pokazala, da v tem ni nič resnice. Ze lani so bili v Saint Denisu podobni nemiri. Tedaj je vlada zapretila, da bode dala zapreti cerkev, ako se bodo neredi ponavljali in to so hoteli socijalisti doseči. — Jednake žalostne razmere so v nekaterih drugih francoskih občinah.
V	Maillacu ni bil župnik varen pred napadovalci in škof mu je moral dovoliti, da zapre cerkev in za nekaj časa ostavi ta kraj. Socijalisti močno agitirajo proti duhovščini, ker vidijo v njej najhujše nasprotnic. Drugi prebivalci se pa jim povsod ne upajo ustavljati. Take razmere pa utegnejo imeti še mnogo nevarnejše posledice.
Novo francosko ministerstvo. Kakor se govori, bode novo ministerstvo tako sestavljeno: Mčline, predsedstvo in pravosodje; Dupuy, notranje stvarij; Develle, vnanje stvarij; Poincard, trgovino; Viger, poljedelstvo; general Loizillon, vojno; admiral Rieunier, mornarico; Delcasse, kolonije. V novem ministerstvo bilo bi torej pet prejšnjih ministrov. Novi ministerski predsednik je 55 let star. Opravljal je že razne visoke službe. Bil je že minister poljedelstva in predsednik zbornice. On je znan kot dober zagovornik kmetijskih koristij in varstvenih carin. Po političnem prepričanju je bolj zmeren republikanec. S čisto političnimi vprašanji se je pa dosedaj še malo pečal, temveč le bolj z narodno-
gospodarskimi. Da je predsednik repnblike njega poklieal, to ima najbrž svoj povod v tem, da se hoče prebivalstvo nekoliko odvrniti od političnih vprašanj in njega pozornost bolj obrniti narodnogospodarskim vprašanjem. Zmerni republikanci menda upajo na ta način doseči pri volitvah najlepše vspehe.
Cerkveni letopis.
Starost papežev.
Odkar so se papeži preselili zopet iz Avinjona v Rim od leta 1378, je bilo 16 papežev, ki so presegli 80. leto. Mej njimi je najmlajši Gregor XVI., ki je umrl leta 1846, 80 let, 8 mesecev in 12 dnij star. Za njim: Gregor XII., Kalikst n. in Benedikt XIII. so umrli 81 let stari, Aleksander VIII. in Pij VII. — 82 let, [Gregor XIII., Inocenc X., Benedikt XIV. in Pij VIII. — 83 let, Pavel III. —
84	let, Klemen X., Klemen XII. in Pij IX. —
85	let. Najstarejša mej njimi sta Klemen XII. in Pavel IV. Ta je bil izvoljen star 89 let in umrl je star 93 let. Pred 1378 je doživel Gregor IX. malo ne 100 let. — Božja roka čuva posebno Kristusove namestnike.
Odpustki.
Sveti oče Leon XIII. je dovolil 100 dnij odpustka jedenkrat na dan, tudi za duše v vicah, za vsacega, kdor izreče ta-le vzdihljej: ,Sveti Jožef, vzor in varuh ljubimcev sv. srca Jezusovega, prosi za nas."
Turčija in katoličanje.
Znano je, da kani kmalu zborovati evharistični shod vseh katoličanov. Predsedoval bo kardinal Lan-ženijč (Langenieni). Turški sultan je tudi dovolil, da nima turška vlada nobenega zadržka proti romanju k evharističnemu shodu. — Sveti oče je o priliki, ko mu je odposlanec sultanov, armenski pa-trijarh mons. Azarian, voščil srečo, češ, da moralna sila njegova ima največji važnest za socijalni red v Evropi, z mnogimi odlikovanji počastil spremstvo patrijarhovo. Pri tej priliki je tudi podelil red svetega Silvestra vnetemu armenskemu katoličanu Ga-rabed Effendi Karakah-u, ki je z vsemi svojimi močmi delal in tudi dosegel, da so se ustanovile katoliške šole v Armeniji. — Pod Turkom imajo tedaj katoliški Armenci verske šole, pri nas pa — ?
Krščanska gorečnost.
Kristijanje mesta Vitigudino na Španjskem so so zbrali in sklenili, da v letošnjem postu nobeden ne pojde v gledišče. Zbirali so denar in, kar so zbrali, dali so igraleem, da morejo oditi.
Svoboda cerkvena.
Sodišče v Navari je obsodilo župnika iz Azegre, vč. g. A. Larriona, ker je v cerkvi pridigoval, da je civilni zakon — postavni konkubinat. Ka-toličanje navarski so sestavili protest, v katerem pravijo, da nima pravice liberalna država, da bi se postavila za sodnika propovednikom večne resnice. In „Semana catolica" pristavlja: „Kot častiti duhovnik Larrien bomo tudi mi vedno trdili, da ne vežejo državni zakoni in ne zaslužijo niti imena zakonov, če so v nasprotju z božjimi in cerkvenimi zapovedmi. Mi moramo proglašati in izpovedovati sveto vero, kateri pripadamo, in vlada nam v tem oiiru ne bo nikdar s svojo sodbo zavezala jezikov.
Protestantska javna kapela
se je v Madridu vendar-le odprla dne 17. m. m. Vsa katoliška Španija protestuje; vse katoličani se čutijo žaljene. „Semana cat." piše mej drugim:
„Hej I Ta tempelj---, s križem ali brez njega,
z vrsticami iz sv. pisma ali brez njih, je sramoten spomenik vlade katoliškega naroda, je krič6č napad na vest Spanjeev v imenu svobode vesti. Mi pro-testujemo kot katoličani, ker vidimo, da se žali naša vest. Mi protestujemo kot Spanjci, ker vidimo, da se sramote sveta in slavna izročila naše domovine. Mi protestujemo kot državljani. Mi protestujemo kot ljudje, katerih dostojanstvo je žaljeno." Drugi katoliški list španjski piše tako-le mej drugim: „Ker nismo jedini, se žali Kristus; ker nismo jedini, se osramočuje Španija, ker nismo jedini, imamo veliko odgovornost pred Bogom in pred ljudmi. V resnici, naša nesloga pojašnjuje v nekoliko ravnanje vlade. Zjedinjeni, organizovani katoličanje, borčč se za Boga in za domovino, bomo vzbujevali spoštovanje, sedaj pa, ko so razdiuženi, zmorejo malo in liberalizem jih zaničuje." Tadi za nas je lep nauk v teh besedah I
Kako praznujejo v Ameriki nedeljo.
V Zjedinjenih državah so v nedeljah samo le-karnice odprte. Štacane in gostilne so prazne, šum vozov, krik prodajalcev — vse poneha, da se je kar čuditi. Nič druzega se ne sliši, nego li orgije in pobožno petje, katero s cestnega šuma dviguje duha v nebesa. Pred nekaj leti so z verigami zaprli ulice, koder se je opravljala služba božja, da ne bi vozovi motili pobožnosti. A' sedaj so to pu-stili, ker je bilo nepotrebno. Omnibusi v nedeljah ne vozijo in tudi po železnicah poneha delo. Gledišča, plešišča in vsa druga javna zabavišča so zaprta. Samo cerkve so pa odprte in ob 10. navadno se oglasč zvonovi, vabdč k službi božji. Po deseti uri so ulice kar zapuščene in slabo se sodi o vsa-Katerem, kdor hodi ob tem času po ulicah. Vendar je Amerika najbogatejša. Da se dobo božji blagoslov, treba je zato pred vsem spolnovati božje zapovedi.
Ogenj pri sv. grobu.
Pred malo dnevi bi se bila kmalu zgodila velika nesreča v cerkvi božjega groba v Jeruzalemu. Nad 1000 ruskih romarjev je bilo v cerkvi, ki so hoteli ondu prebiti celo noč. Tu prične goreti na galeriji armenski. A, hvala Bogu, ni bilo nič hudega. — Opaža se že dolgo, da se čudežno brani božjegrobna cerkev. Vsak obred krščanski ima on-dukaj svojo galerijo; neštevilnokrat se je že pripetila kaka velika nevarnost. Vendar nikdar še ni bilo hude nesreče in cerkev je vedno ostala nepokvarjena.
Romanje delavcev na Montmartre.
Ker francoski delavci v veliki večini ne morejo misliti na to, da bi romali v Rim k sv. očetu, je sprožil mons. Leon Harmel misel, naj bi romali v cerkev Jezusovega' Srca, ki jo je „spokorna in pobožna Francija" postavila predvlanskim na Mont-martru v Parizu. Sveti o^e in kardinal-nadškof pariški sta odobrila tako romanje. Vč. g. Burean, generalni vikar pariške nadškofije, je predsednik romarskemu odboru. Sveto Srce bo rešilo Francijo, pravi L. Harmel. Z romanjem se bo pobožnost svetega Srca razširila mej ljudi; pripravljalo se bo, da se cela Francija spokorna pokloni Jezusu Kristusu, svojemu Odrešeniku.
Sveta katoliška cerkev.
Kakor kaže oficijelni letnik Vatikana, „Gerarchia Cattolica" za leto 1893, šteje sveta katoliška cerkev sedaj 62 kardinalov. Praznih je šest kardinalskih mest, dva kardinala sta od sv. očeta „in petto" odločena. 10 kardinalov je imenoval še pokojni papež Pij IX.. 52 slavno vladajoči Leon XIII. Kar vlada sveto cerkev Leon XIII, umrlo je 88 kardinalov. 4 kardinali so rojeni v Rimu, 31 v Italiji; od drugih 27 je 5 Nemcev, 3 Avstrijci (Schonborn, Duna-jevski, Gruscha), 1 Oger (Vastarj), 5 Francozov, 4 Spanci, 3 Angleži, 2 Portugiza, 2 Amerikanca, 1 Belgijee. — Na vsem svetu je 799 nadškofov in škofov latinskega obreda, 55 nadškofov in škofov vzhodnega obreda, 324 titularnih nadškofov in škofov, i2 nadškofov in Škofov, ki so se odpovedali svojim škofijam, in 7 prelatov, ki imajo škofjo jurisdikeijo. Vkupe 1268 višjih cerkvenih dostojanstvenikov. — Leon XIII. je ustanovil za časa 151etne svoje vlade; 1 patrijarhat (Goa v vzhodni Indiji), 27 nadškofij, 77 škofij, 27 apostolskih vikarijatov in 18 apostolskih prefektur, vkupe 171 novih mest. +4.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. aprila.
(Velikonočni sprevodi vstajenja Gospedovega)
vršili so se zelo veličastno po ljublianskih cerkvah. V stolnici je vodil vsled bolehnosti prevzvišenega gosp. knezoškofa sprevod mil. gosp. stolni prošt dr. L. Klofutar. Sprevoda so se udeležili načelniki raznih oblastev, vodja deželne vlade baron H e i n , deželni glavar Oton D e t e 1 a in njegov namestnik dr. Fr. Papež, deželnega sodišča predsednik Ko-•čevar itd. Krasno pomladansko vreme je bilo veličastnim slavnostim posebno ugodno.
(Trideset let feldmaršal) Danes je minolo 30 let, kar je nadvojvoda Albreht imenovan vojni maršal. Ime nadvojvode Albrehta je združen« tesno z zgodovino naše vojske v drugi polovici tega stoletja. V letih 1848 in 1849 bil v bitkah pri Santa Luciji, Mortari in Novari na Laškem. L. 1866 je pa kot glavni poveljnik zmagal v bitvi pri Ku-
stoci. Nadvojvoda pa ni le v vojski skrbel za vojake, temveč mu je tudi v miru bila brambena moč države vedno pri srcu. Zanimal se je za preskrblje-vanje vojakov in sploh za vse, kar se vojaštva tiče. Poleg tega je pa tudi neštevilno dokazov, da je nadvojvodi ne le vojska, temveč tudi blaginja vseh narodov na srcu. Feldmaršala spoštuje vse avstrijsko prebivalstvo in želi, da ga Bog še dolgo ohrani.
(Ribarsko odgojevališče.) Dvorni svetnik baron H e i n prišel je včeraj zopet na 8tudenec pri Ljubljani in ogledal si je tam 8 svojo g. soprogo ribarsko odgojevališče, popraševal z zanimanjem po vseh posameznostih, katere mu je razkazoval ribarskega odseka načelnik prof. Franke. Po več kot jedno uro trajajočem ogledovanju, katerega se je udeležil tudi dežeini odbornik dr. Papež, zapustil je gospod baron H e i n zavod z izrazom pohvalnega priznanja.
(Nevarno je zbolel), kakor se nam iz Blok brzojavno poroča, čast. g. župnik Kaplenek. Priporoča se v molitev.
(Stari vozni listi.) (J. kr. trgovinsko minister-stvo je sporazumno s c. kr. finančnim ministerstvom dobo za porabo starih voznih listov podaljšalo z a n a d al j n e t r i m e 8 e c e, to je, do konea junija t. 1. Mej tem časom smejo se torej stari vozni listi z vtisnjenim kolekom, ki so bili za notranji promet v rabi do 31. decembra 1892, rabiti ne le pri pošiljatvah do avstrijskih postaj, temveč sporazumno z ogerskim ministerstvom, kakor doslej, tudi pri pošiljatvah do ogerskih postaj. Istotako ni smeti zavrniti onih pošiljatev, ki mej tem časom s starimi ogerskimi voznimi listi pridejo s Ogerskega do avstrijskih postaj.
(Slovenskim romarjem v Rimi) Ker mi je nemogoče odgovarjati na posamezna vprašanja dragih rojakov gledč stanovanj itd., odgovarjam tem potom, da so v Animi že davno oddana vsa stanovanja, pač pa bode mogoče v zasebnih hišah do 11. aprila najeti potrebno Število sob. Opozarjam pa romarje, da znaša povprečna cena hrane in stanovanja ta osebo na dan 8 lir, torej približno
4	gld. avstrijske veljave. Stanovanja bodo zvedeli romarji od g. Pavlina zadnje dni pred odhodom in med vožnjo. Nekaj stanovanj bode skoraj gotovo po nižji eeni.	Ig. Žitnik.
(Novice za — spravo.) Jezikave starke ni lahko prestajati, če se pa starosti loti še domišljavost in nečimernost, potem — gorje vsakemu, kedor pride blizu. Nekako vse te lastnosti dičijo naše .Novice". Ze dolgo smo jih pustili v nemar, danes pa zopet moramo povdarjati, da zlobnosti „Novičine" ni mere.
5	tistim svojim starim, miroljubno vkrojenim slogom so že tbrale vse laži o našem škofu in toliko cin-cale pri njih sem in tija, da mora bralcu ostati zavest, da so resnične. Nam in našemu listu skušajo tudi često deliti kake zaušnice, a kar je naj-nespametneje, umevati nas nočejo, dokaza z naše strani nobenega ne sprejmo in samo nas delajo — krive. V soboto zopet. Članku so dali naslov .zmage dan". Pišejo nam v njem o pomladi, o vstajanju,
j o Slovencih, o 1. 1848, o Poljakih, o spravi, o miru. Vse je pisano tako ljubeznivo in modro, da je veselje ; a pred koncem ima tale stavek: »Nesloga mej Slovani naj ee tudi dela v imenu pristnega katoličanstva, je po svojih posledicah vendarle v korist nemškim liberalcem in židovstvu". O pristnem brezverstvu, o pristnem cinizmu nekaterih naše mladine, o pristni posurovelosti marsikakih slovstvenih biserov, o pristnih lažeh o škofu, o pristnem sovraštvu do njega in do duhovščine, o pristnem zaničevanju sv. cerkve in njenih zapovedij — »Novice" nič ne povedo. — Saj vedo, komu služijo. »Pristno katoličanstvo" — si za vse dobro; ko prebiramo »Novice", se nam zdi v resnici smešno govoričenje o srednji stranki, o nevtralnih domoljubih. Bes je, da te baže modrijani mnogo govorč o škodljivosti prepira, o spravi in ljubetni, a sami le še dražijo. Vsega so krivi duhovniki, se bere mej vrstami. Če računate samo z dejstvi in če že res nimate sploh smisla za cerkev in pojma o njenem zvanju, pomislite vsaj to, da je skoraj brez izjeme vsa duhovščina po svojih skušnjah v srce prepričana, kako globoko se je zajedel liberalizem v našo državo in — v naš narod, in koliko dolžnost boja nalaga že poklic duhovniški. Korporativno nastopajoči duhovščini naši pa se skazuje vsaj toliko spoštovanje, kakor posamnim agentom ali advokatskim pisarjem I Kedor noče priznati te jedinosti iu tega saroorastega prepričanja, ž njim je zastonj vsaka beseda. Seveda
se duhovščini očita tudi hinavščina in slepa dre-( sura. A toliko svobode, toliko prostega gibanja nima j zlepa kateri stan kaker duhovniki. Saj poznamo klečeplazenje in hinavščino in zavidnost, ii ne — pri nas. Ljubezni iu vdanosti katoliškem škofu nam ne na-i rekava sebičnost, marveč božji zakon, vsak dober j duhovnik ve, da je on uprav tako pri svojem delu j božji hlapec, kakor njegov škof. In v tem smisla deluje in uboga. Sicer pa vsakemu, kedor se hoče po ceni, a trajno — navzeti sovraštva do škofa in j do katoliškega gibanja, priporočamo — »Novice". . (Nemški viteški red.) Z Dunaja se nam piše: , Nj. ces. vis. nadvojvodi Viljemu došlo je iz Rima ; pismo z lastnoročnim podpisom sv. očeta Leona XIII. v katerem se sv. oče zahvaljuje za čestitke izražene po deputaciji nem. reda ter za dar in najmiloslji-vejše podeljujejo vsem udom omenjenega reda sv. blagoslov.
(Iz celovške škofije.) Sprejel se je v celovško škofijo čast. g. o. Fr. Turek 0. S. B. iz St. Lam-! brehta in namestil kot provizor v Št. Jakobu v Leški ; dolini. — Umrl je dne 19. marca čast. gospod J.
H i p p a r c h , zlatomašnik in župnik v Št. Lorencu. i — Letošnji občni zbor podpornega društva za duhovnike krške škofije (St. Modestus-Verein) se bode vršil dnd 13. aprila 1893 v Celovcu ob 11. uri do-j poldne v dvorani rokodelskih pomočnikov.
(Zahvala) Prevzvišeni visokočastiti knezoškof dr. Jakob Missia blagovolili so darovati za popravo naše farne cerkvi veliki dar 150 gld. — V imenu vseh faranov jim polni hvaležnosti ponižno kličemo : Bog povrni 1 — Zaplana 30. marca 1893. France Jereb, Andr. Petkovšek, ključarja, Jos. Skofic, župnik.
(Pogreba vč. g. Vinc. Mayr-ja) velikonočno ne-. deljo popoludne v Cerkljah se je udeležilo jako mnogo ljudij. Dasi v praznik, je vendar prihitelo 15 duhovnikov poslovit se od svojega stanovskega tovariša, ki je v celem svojem življenju bil vsem sosednim duhovnikom v vseh ozirih najboljši prijatelj in — duhovni oče. S Selc, koder je blagi rajni 29 let deloval, prihitelo je mnogo njegovih častilcev počastit svojega častnega občana. Položila mu je občina tudi lep venec na rakev. Osmi dan bo prihodnji v torek ob 8. v Cerkljah.
(Delavske hiše v Kočevjn.) Vodstvo trboveljske družbe za premog sezidalo bo v Kočevju štirinajst hiš za delavce, vsaka hiša bo imela stanovanj za štiri družine. Delo je od vodstva prevzel stavbeni mojster g. Viljem Treo, ki mora h še popolnoma izdelati do 31. avgusta t. 1.
(Iz Solkaua) se nam piše: »Slovenec" je prinesel v svoji 55. številki dne 9. marca o tukajšnjih občinskih volitvah dopis iz Gorice, v katerem se nahaja marsikaj resničnega o hudem volilnem boju v Solkanu dne 1. in 2. marca. A ker se v onem dopisu nahaja tudi oseben napad na gosp. Alojzija Baderja in ker se od neke strani podtika ta napad meni, zato prosim slavno vredništvo, naj blagovoli objaviti, da se nikakor ne vjemam s tem, da se gospodu Baderju očita »piškava katoliška zavest" in da se opozarja naša duhovščina, naj si zapomni, da je Bader voli! tudi za nekateve može nasprotne stranke. — Gospod Bader je meni znan kot vesten katoličan, poštenjak in stanoviten dobrotnik in pod-piratelj naših domačih dobrodelnih katoliških zavodov.
V Solkanu, dne 29. marca 1893.
Janez Ev. Kolavčič, župnik.
(Pianist g. Anton Foerster ml.) nastopil je dne 17. sušca v Berolinu. Na vzporedu bila sta dva koncerta za glavir in orkester, Bethovenov v G-doru in H. pl. Bronsarhov v fis-molu ter solokompozi-cije Fr. Lisztove. Igral je, kakor čitamo v »Reichs-anzeiger-n", dovršeno lepo. Seznanili smo se, pravi , ta list, z mladim, izredno nadarjenim pianistom, ki si je po svojih nastopih v mestih kakor Bremen, j Magdeburg, Halle, Dessau, Jena, Weimar, Lipsko in dr. pridobil v kratkem spoštovanje ne samo umetnikov, ampak tudi občinstva, kajti on nikakor ne , zaostaja za najznamenitejšimi pianisti sedanje dobe.
Dovršena tehnika, ki premore težave z občudovanja i vredno sigurnostjo in krasen udar, ki izvablja dragocenemu klavirju po vseh registrih od najburne-jega fortissima do najnežnejega pianissima tazkošoe zvoke, so glavna dika tega mladega umetuika. — .Berliner Tageblatt" omenja med drugim, da gre soditi po tega umetnika fenomenalni nadarienosti, da bo v kratkem prvi med sedanjimi pianisti in da ga divi vse, kar je potrebno, da si itseče stopinje ( do slave. — »Nationalteitung" piše: Anton Foer--
»ter bil je „L6we des Tages". Prvič predstavil se je le-ta v virtuoza dozoreli pianist Berlinu, a žel je takoj neomeieno velikanski uspeh, ki je bodočnosti njegovi najboljši omen. Tehnika mladega umetnika nosi oečat zrelosti, nič se mu ue pokvari; tudi v najtežavnejih pasažah ne. Pripominja nam pa njegova eksaktna in gracijozua igra slavnega Scauen-hagena. kajti ista je bleščeča in fascinira po spretnosti v staccatu, oktavah, pasažah t. t. d. Kdor igra v vsakem detailu tako brillantno in čisto, odjadraj smelo na visoko morje, ker ni se mu zbati skalovja.
Društva.
— (Posojilnica v Vitanju,) zadruga z neomejenim poroštvom, |e objavila poročilo in račun za tretje upravno leto. — Koncem 1. 1892 je bilo 349 zadružnikov, ki imajo v deležih 1778 gld.; posoiil ie bilo danih 74.033 gld 57 kr., hranilnih vlog je za 72.633 gld. 76 kr. od 332 vložnikov. — Od čistega dobitka se ie dalo diiaški kuhinji v Celju 10 gld., katol. podpornemu društvu v Celju 10 gld., družbi sv. Cirila in Metoda 10 gld., za popravo podružnice Matere Božje v Vitaniu 10 gld. — Hranilne vloge se »prejemalo po 5 odstotkov, posojila se dajejo, in sicer le zadružnikom, po 6 odstotkov. — Uraduje se vsak četrtek od 9. do Vs12. ure. — Načelnik posojilnici je župnik gospod Josip Žičkar ; odborniki t?g.: Fr. Jaakovič, Florijan Jeseničnik, Jak. Grilc, Len. Hrustel.
Telegrami.
Rim, 3. aprila. Kardinal Apolloni je danes umrl.
Pariz, 3. aprila. Carnot je naročil učnemu ministru Dupuy-u, da sestavi novo mi-nisterstvo Dupuy-u, da sestavi novo mini-sterstvo. Misli se, da Peytral prevzame finančno ministerstvo. Develle, Viger - Viette, Loizillon, Reinier in Alcasse pa obdrže prejšnje portfelje.
Pariz, 3. aprila. Ker se je Poineares branil prevzeti finančno ministerstvo, je Me-line odklonil sestavo ministerstva.
Pariz, 4. aprila. Ker se brani Peytral prevzeti finančno mtnisterstvo je Dupuy odklonil sestavo nove vlade.
Nancy, 3. aprila. Včerajšnjo noč bil je mej francoskimi in laškimi delavci rudnika ludreškega krvav pretep. Jeden Francoz bil je z nožem zaboden. Dva Italijana, brata Castagne. kot glavna napadovalca, so zaprli.
Lizbona, 3. aprila. Ogenj je včeraj uničil Malo gledališče in sosedna poslopja. Škode je veliko. Človek ni nobeden mrtev.
Manilla, 3. aprila. Strašen ogenj je v Manilli uničil 4000 liiš. Pet oseb poškodovanih.
Novi Tork, 2. aprila. Mestice Galena v Marylandu je pogorelo. Več oseb je zgorelo. Na stotine ljudij je brez strehe.
Rio de Janeiro, 3. aprila. Vladne čete zgubile so v boju pri Alegretu v pokrajini Rio grande do Sul 500 mož.
Opeka. 4 Iz nove d6be. Spisal Ivan Sovr&n. 5. Vaški pohaiač. Povest. — Spisal Podgoričan. 6. Naša peson. Zložil Ant Hribar. 7. Ingov pir. Epična pesem. — Spisal Bogdan Veued. 8. 1» Novega Mesta v Bosne. Piše dr. J. Marinko. 9. Na jutrovem. Potopisne in narodopisue črtice. Spisal dr. Fr. L. 10. Slovstvo: A. Slovensko. B. Hrvaško. C. Češko. D. Poljsko. — 11. Bazne stfari. — Slike; 1. Konstantin premaga Makseuciia. (Slika Rafaelova v Vatikanu). 2. Henryk Sienkiewcz, pisatelj povesti „Z ognjem in mečem". 3. Anton Martin Slomšek, knezoškof lavautiuski. 4. Žalostna Mati Božja. (Naslikal f Jurij Sobic). 5. Jezusa devajo v grob. (Slika Rafaelova).
6.	„Velikonočni blagoslov". (Narisal Jnrij Šabic).
7.	Cvet čajevega grma (Camelia thea). (Po fotografiji). 8 Bosanski kavedžija. (Po fotografiji). 9. Piramide gizejske. (Z» „Dom in Svet" narisal J.) 10. Most čez Nil pri Kajiri. (Po fotografiji Al. Beera). 11. Prizor s ceste, ki vodi k piramidam. Po fotografiii Al. Beera).
Umrli so:
30. marca. Genovefa Kovač, žena napovedovalca mrličev, 36 let, sv. Petra eesta 14, jetika.
V bolnišn ici: 89. marca. Marija Ižanc, šivilja 45 let, pleuritis & pneu-monia. — Marija Pogačar, tesarjeva žeaa, 62 let, plučniea.
30.	marca. Anton Konc, delavec, 26 let, emphysema thoracis sin.
31.	marca. Marija Korenčič, mizarjeva žena, 50 let,-srčna hiba.
1. aprila. Prano Cerar, dninarjev sin, 10 mesecev, jetika.
Vremensko sporočilo.
Dan 1	Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
1 ■ opazovanja		zrakomera v mm	toplomeri* po Celiijn			
: 2 i	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. 7,več.	739	3 740	4 7418	4-6 120 58	si. svzh. m. svzh. brezv.	del.jasno del. oblac. jasno	0'00
3	7. u. zjut. Ž n pop. 9. u zvež	742 4 740 2 740 0	02 14 0 5-8	si. svzh. H brezv.	jasno » n	0 00
srednja temperatura obeh dni 7-6° in 3 5°, oziroma za 5 2 nad in T9" pod normalom.
Dratbe.
v II i r. B i 11 r i o i: Posestvo Janeza Šajna v Knežaka it. 21 (1180 gld) dne 7. aprila in 12. maja — Posestvo Jarn. Fatura iz Knežaka st. 9 (1700 gld.) in premičnine (265 gld.) dn^ 7. aprila in 12. maju.
V	Radovljici: Posestvo Katarine Ferjol iz Begunj (90 gld.) dnč 14. aprila in 12. maja.
V	Logatcu: Posestvo Neže Bradeiko iz Rovt (1039 gld.) dno 27. aprila in 27. maja.
V	Ložu: Posestvo Jak. Kovačiča v Kremenci (1753 gld.> dni 19. aprila in 24. maja. — Posestvo Toni. Stražišarja v Kremenci (1525 gld.) dne 26 aprila in 31. maja.
V	Črnomlju: Zemljišče Marije Pavlešič na Brezji (875 gld.) dnč 19. aprila in 19. maja.
V	Kočevju: Zemljišče Marije Kure iz Knežje Lipe (160 gld.) dne 26. aprila in 24. maja.
Pod varstvom.
Avgusta Dolenc, 39 let stara šivilja iz Ljubljane, radi blaznosti.
Jovana Knez ii Spodnje Šiške radi bebosti; nje varuh je Iv. Vodnik iz Spod. Siikc.
J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru
jedini izdelovalec novo izumljene c. k. privilegovane
WT svetle tinkture za usnje
s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let.
(V"-k"	Nadalje priporoča ravno
»jfnT	isti za nepremočljive čevlje svojo
WJf	slavnoznano 377 20-14
nepremočno mast za usnje,
ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru.
Cene: Svetla tinktura
za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica štev. 1 — 80 kr-, št. 2 - 40 kr., št. 3-20 kr.
Ifepremočna mast za nanje kilo 80 kr.. kilo 40 kr.. >/« kilo 20 kr., '/s kil° 10 kl-Prodajalci na drobno in vojaki dobe rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Uendlk v Št. Valentinu", ki je na vsakem kosu.
V Ljubljani je prodajeta Schussnlg & Weber, v Celju Tauner in Stiegcr, v Mariboru Holusek in Martin/..
Tu j c i.
29. marca Pri Muliču: Pick, trgovec, in Schmidt, zasebnik, z Dunaja. — St^rbenz, trgovec, iz Starega Trga. — Baumgartner. trgovee, in Klein, potovalec, iz Budimpešte. — dr. Treo, odvet. kand., iz Celja. — baron Falke pl. Lilienstein, sod. pristav, iz Konjic.
P
<8
Vsebina IV. zvezka:
1. Anton Martin Slomšek, Pri Slomšt-kovi svečanosti v Mariboru. iir.e 2. svečana 1893. I u, !.<•-voril dr. Anton Medved. 2. Srebrna kupa. Zluzil Anton Medv.d. 3. Kanjpftniskeoni dfčku Zlor. l M.
i'm
ž Ji
P-i ,, Tj k
■i, o S
> g-rt 1
t* . ^ c??
M B ' a
£ " _ 5 c a.
O rt
2 S-.H ti **
M , C*
>c?
■s »•'.ts
"S d I — - 2
tf-s® s« s."
-M h
M afS
a- 3 * i •2 S.Z? »S 2ftl
Pri zlatem drž. jabolku.
J. Pserhofer, MSr
a
■■ s m nr
Dunaj, I., Singerstrasse
44 12-7
15.
Kri čutilno trAO-liinp poprej univerzalne krog-nil 1>1SIi1111L< HIU^IJUl, ljloe imenovane, so staroznano
zdravilno sredsto proti zapretju Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljl-caml 21 kr., 1 zavoj a 6 škatljioaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr, 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr , 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo Izrecno Pserhoferja kri čistilne krogljloe in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rndečl barvi.
Balzam za ozebljlne J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr, s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 steklenica 50 tr — Ameriška maža za protln 1 gld 20 kr. — Prašek proti potenja n6g, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti spr jcnernu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 steklenica 22 kr — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fljakarskl prašek, proti kašlju itd, 1 škatlja 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohinln-pomada, J. Pserhoferja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. — Univerzalni obllž, prof. Steudel-a, sredstvo primerilo ranam, oteklinam itd.. 1 lonček 50 kr., s frank, pošiljatvijo 75 kr. — Unlversalna čistilna sol, A. W. Bullrich-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 zavitek 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vso v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farinacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni pieskrbo.
Pošlljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju.
ur Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-niol), Je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
-D u u a j s k a borza.
One 4. aprila.
Papirna renta b%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%. davka prosta . . , . 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ... .... Nemških mark 100
98 gld. 85 kr.	
98 .	70
117 ,.	
96 „	95 „
995 r	—
356 ..	60 .
121 ,	00
9 .	66 .
5	75
59 „	50 .
Dn6 1. aprila.
Ogerska zlata renta 4l> .
Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . .	95
državno srečke 1. 1854., 250 gld. . .	148
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	167
Državne srečko 1. 1864., 100 gld.....198
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banko 4 %	98
Zastavna pisma , „ „ r „ 41', %	100 Kreditne srečke. 100 gld. . . .201
St Genois srtvke. 40 gld	67
115 gld. 75 kr. 45 „
70
50
srečke dunajske parobrodne družbe . .	140 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......—
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld..........74
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	160
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2950
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . ■	—
Papirnih rubeljev 100 .......
25
50 50
25
List ,Mcrcur4.
Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60
99
Meniarnična delniška družba
M ERC (J R"
INollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
afcš* Vestni nasveti	za dosego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti of 11 M lož o ii i li glavnic,
Olgovorni vredni : Andrej Kalan.
Tisk „K»r.oiw«? I'i»K»i n.>- v I.Hihhju,