154. številka. Ljubljana, v petek 10. jnlija. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan »vefer, iziui.-a nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-o^erske dežele za vse leto 15 gld,. za pol leta 8 tcld., za četrt leta 4 #ld., za jeden mesec 1 ^'d. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr„ za jeden meaee l gld. 1Q kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po 0 kr. z:i četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje *e od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jeilenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ue izvolć frankovati. - RokopiBi se ne vračajo. Uredništvo in uprav niši v o je v Rudolfa Kirbiša hifli, ^Gledališka stolba". U p ravni št v a naj Be blagovolijo pošiijuti naročnine, reklamaciji:, ozoanila, tj. VM adiumistrativue stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V četrtek dne 9. julija 1885 občni zbor „Narodne Tiskarne" v Ljubljani ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delnic uloženih in premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se razpisuje novi OBČNI ZBOR delniškega društva „NARODNE TISKARNE" na soboto 25.julija 1885 ob 6. ari zvečer y sobo uredništva „Slovenskoga Naroda" 2 istim, za občni zbor dnč 9. julija 1885 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §.17 društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število na-vzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Od upravnega odbora. Okrožnica brez vrednosti. Za naučnega ministra gospoda barona Conrada ne gojimo Slovenci baš prevročih simpatij, marveč nezadovoljni bili smo ž njim, ko je imel še krmilo deželne vlade kranjske v rokah, nezadovoljni smo tudi sedaj, ko vodi ministerstvo za uk in bogo-častje. Nezadovoljnost naša postala je že tolika, da se je vsepovsod razširilo mnenje, da bi se takoj na bolje obrnilo na naučnem polji, ko bi baron Con-rad odstopil in da smo z velikim veseljem pozdravljali zagotovilo: Predno bode novi državni zbor pričel svoje prvo zasedanje, ministra Conrada ne bode več. Od takrat, ko se nam je takisto zagotavljalo pa do danes preteklo je že par mesecev, a Conrad še ne dela nobenih priprav, da bi ostavil minister-ski svoj sedež, marveč mej tem pridobil si je celo tal, kajti voljen je državnim poslancem in kakor vse kaže, ministroval nam bode še nekoliko časa, kakor doslej in vsa poročila raznih časopisov, da mu je stališče omajano, ostala bode le brumue želje. Iz ministerstva za uk in bogočastje nam Slovencem, vsaj dokler je Conrad na krmilu, ni Bog vedi koliko pričakovati, kajti ondu ne vlada načelo krepkega aejanja, ampak vse se klanja novodobni naši sistemi odlašanja in zavlačanja, sistemi polovičarskih sredstev, politiških surogatov. Tak surogat je tudi barona Conrada zadnja okrožnica do deželnih oblastev, naperjena proti agitaciji učiteljev pri volitvah. Obračajmo okrožnico, kakor nam drago, plodne misli ne nahajamo nikjer in čo še tako premišljamo, vskliknili hodemo vender naposled; „diftieile est satiram non scribere!" Kaj pomaga zvoniti, ko je toča že pobila, kaj pomaga svariti pred agitacijo, ko so državnozborske volitve že pri kraji, drugih volitev pa ravno sedaj ni pred durmi V Okrožnica pač nema druzegn pomena, nego „ut aliquid fecisse videatur", da nam kliče v spomin, da je baron Conrad še minister. Vse drugačno lice imela bi b'la okrožnica, da se je izdala pred volitvami. Tedaj bi ne bili doživeli čudnih prizorov, da so učitelji in profesorji na Dolenjskem ščuvali in agitovali proti vladnemu kandidatu grofu Margheriju, da so učitelji in profesorji na Štajerskem, Koroškem in v Istri bili našim, torej vladnim kandidatom nasprotni. Okrožnica, pred volitvami izdana, bila bi dokaz, da je vlada res objektivna, nad strankami stoječa, okrožnica po volitvah pa je brez pomena. Zdi se nam, čitajoč napominano okrožnico, kakor bi baron Conrad sardonično se smehljaje, hotel reči: Glejte, vse to bi vam bil lahko naklonil še pred volitvami, a zakaj bi ravno jaz tako ravnal, poglejte moje kolege, so li oni kaj boljši V In če se ozremo po Conrndovih tovariših, vidimo takoj, da mož istino govori. Nobeden ni pred volitvami izrekel svarilne besedice, sedaj ko je volitvena nevihta pri kraji, pa zvone vsi na pretege in zažigajo blagoslovljene šibe, katerih dim naj bi odvračal blisk in grom. Baron Pražak ohrabri! se je in premestil državnega pravilnika dr. pl. Stourzho, ki je pri nekem zboru prevročekrvno govoril, z Dunaja v Stever, ravnatelj državnih železnic g. pl. Czedik razposlal je okrožnico, v katerej se železniškim uradnikom zabičuje, da pri volitvah ne smejo agitovati, baron Conrad izumil je svojo gori omenjeno okrožnico in prav nič se nam ne bode treba čuditi, ako sedaj po končanem volitvenem plesu še drugi ministri spišejo in razpošljejo jednake okrožnice. Če nič ne koristijo, škodovale tudi ne bodo. To je pa tudi vso. Priznavamo, da je vsebina omenjene okrožnice, dobra, in da je v njej vlada hotela izraziti svoje nazore, nazore namreč, da se državnim uradnikom njih politiške pravice kratiti ne morejo, da pa uradniki pri izvajanji politiških svojih pravic mej dostojnosti in zmernosti prestopati ne smejo in da se je po tem ravnati zlasti učiteljem, vzgojevateljem nadobudne mladine. A kakor rečeno, okrožnica prišla je prepozno mej svet. Nazaj ne more uplivati, kakor sploh noben zakon, nobena naredba ne, zanaprej pa tudi ne bode čudežev delala. Danes, ko je ravno še sveži', vsakemu v spominu, danes ni predmeta, da bi se uporabljala, predno bodo pa nove volitve, poteklo bode po Dunavu mnogo vode in ta voda bode vzela seboj morebiti ce o ministra Conrada, Okrožnica bode se pozabila in ko bi se tudi ne pozabila, možno je da nastopi nova vlada, ter izda novo okrožnico v baš nasprotnem zmislu. Zategadelj in ker imajo take okrožnice le toliko moči, kolikor jim je prisoja krajna vlada v tej ali v druge j krono vini, se za barona Conrada najmlajši čin ne moremo ogrevati in okrožnica je in ostane — brez vrednosti. Politični razgled, Notranje VMa .nastava že od te strani zares draga in sveta, koliko bolj pa smete ponosni biti, ako ^mislite, kdo da;je Vam to jjastavo , podaril V kdo drugi kakor rjravno Va5 višji vojskovala, naš presvetli cesar! On .je Vas počastil ter \Vam zastavo podaril v znamenje bvo-jega;pri/.najaja,cesarske zadovoljnosti in hvaležnosti, da ste po vzgledu svojih pradedov vedno bili pripravljeni braniti, in ako bi bilo treba,.tudi .kri.preliti za našega preljubljenega cesarja in celo Habsburško rodo v i no. Ali ne samo dobrotljiva roka našega slavnega cesarja je Vas in celo mesto s tem darom razveselila, temveč tudi mila roka naše presvetle cesarice je podelila k zastavi prekrasen, dragocen trak, kateri mora Vas k toliko veči hvaležnosti nagibati, kolikor imenitniši in milejši je roka, katera je Vas s tem počastila. Preljubi! če je pa naša meščanska straža tako imenitno priznanje od samega presvetlega vladarja in presvetle cesarice dobila, mari nesmo tudi mi dolžni ji vse spoštovanje in čast skakati? Kaj je, na kar sme naše mesto zares ponosno biti ? Na višje c. kr. uradnije, našo gimnazijo, samostan in kolegijalen kapitel, morebiti še kaj dru-zega: ali vendar mislim, da ne bom rekel prevčč, da tudi ponosni smemo biti naše meščanske straže z godbo vred. Ali ni mari ona, katera sleherno bodisi posvetno ali cerkveno slovesnost na poseben način poveličuje? In ni ravno naša meščanska straža z godbo vred je 1. 1883 posebno pripomogla, da se je v Ljubljani tako sijajno dovršila slovesnost ob prihodu našega presvetlega cesarja ? V dolžnost si zatorej štejem Vam, blagorodni gospod stotnik in poveljnik, kakor tudi drugim gospodom in vsem vojakom z godci vred najpresrčnišo zahvalo izreči za ves Vaš trud in vse Vaše žrtovanje, posebno pa za to, kar ste kedaj dobrega storili naši kapitelski cerkvi, ter Vas ob jednem prosim, da boste tudi prihodnje pripravljeni k vedno veči slavi pomagati našemu mestu. Ko je g. prost v daljšem svojem govoru verno poslušalce še na drugo, mnogo imenitnišo zastavo, na sv. križ, opomnil, je sklenil svoj govor s temi zlatimi besedami: Zapopadek sv. vere, zapoved je: Ljubi Boga čez vse in bližnjega kakor samega sebe! Da, ljubimo Boga, kateri nas je sam prej ljubil; ljubimo pa tudi bližnjega, saj je tudi on otrok božji in naš brat. Kakor naš presvetli cesar vse razne narode svojega lepega cesarstva z jednako ljubeznijo ljubi ter želi vsem dobro storiti, — ljubimo tudi mi slehernega, naj bo Slovenec ali Nemec, Oger ali Lah, Čeh ali Poljak, Rumun ali Rusin, Hrvat ali Slovak. Proč zatoraj z vso nestrpljivostjo, pikanjem, sovraštvom, z vsem zaničevanjem in šaljivim besedova« njem. Kar Ti ne želiš, da bi Tebi drugi storili, tega tudi Ti drugim ne stori! Saj že star pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači! Podajmo si tedaj v skati čarobnoj in pikantne] gospiei Etelindi, ki je ta čas gospodu Oakhurstu v prav posebno veselje, kakor mu je cesto zatrjevala, v Sakramentu dajala predstave, ali ker jih je odmenil za darilo mikalnej gospiei Montmoreocv, s katero je hotel nocoj večerjati ; ne, čudil se je tem cveticam le zaradi samega sebe in morda tudi le zavoljo njih samih. Nadaljeval je svoj pot in tako dospel na odprti trg. Ko je našel tukaj v senci bombaževe topoli klop, spihal je s svojim žepnim robcem prah ž nje ter usedel se nanjo. Bilo je krasno jutro. Vzduh je bil tako tih in miren, da je bil vzdih murve jednak globokemu oddihljaju ravno budečega se drevesa, in daje bilo najbolj tiho šumenje v vejah slišati kakor iztego-vanje krčivih, na novo oživljajoči!) se udov. Tam v daljavi kazale so se sierre na tako daljnem nebesu, da ne bilo razločiti njih prvotne boje — v takej daljavi, da je celo solnce obupavalo, da kedaj pride do nje, in tako vso svojo moč brezozirno raztresalo na pokrajino, dokler se je ta same svetlobe lesketala in svetlikala. Udavši se jako redkemu čuvstvu, snel je gospod Oakhurst klobuk, naslonil se na pol leže na klopi nazaj in tako neprestano gledal proti nebu. Nekove ptice, ki so se na mladiki nad njim jele jako odločno držati, so se očividno jako živo raz-govarjale o tem, kaj sovražnega bi utegnil naper-jati zoper nje. Dve ali tri je ohrabrila nepremaklji-vost njegova, in poskočile so naposled na tla pred njegove noge; a škrutanje koles na peščenej poti jih je kmalu preplašilo. Oakhurst je privzdignil glavo ter ugledal počasi proti njemu prihajajočega moža, ki je vlekel čuden majhen voz. V vozu je neka ženska na pol sedela, na pol ležala. Iz lastovite podobe vozove kakor tudi iz nekakega ponosa in očitno kazane samozavesti, s katero ga je mož vlekel, uganil je gospod Oakhurst takoj, da je ta ob jednem iznajdnik in stvoritelj tega vozila. Takoj nato je našel gospod Oakhurst še nekaj druzega: obraz tega moža mu ne bil tuj. S pomočjo lastne mu zmožnosti, nikdar ne pozabi obraza, ki mu je kedaj pri njegovem obrtnijskem delovanji pokazal zobe, postavil je takoj v duhu moža v naslednjo rubriko: „San Francisco — polkin salon .. . Izgubil svoj tedenski zaslužek . . . Kakih sedemdeset dollar-jev — na rudeče. No več prišel." Mirni pogled in negibljivi obraz, ki ga je kazal tujcu, pa nič nesta razodevala teh spominov. Oni pa je zarudel po vsem obrazu, bil v zadregi, obotavljal se in potem nenadoma nehote obstal, tako da je bil voz s svojim lepim voznim gostom gospodu Oekhurstu ravno nasproti. Težko da bi ravnal po pravici z damo in mestom, katero bode zavzemala v tej resničnej povesti, ako bi jo hotel opisati ta hip — ne glede* na to, sem li tega tudi zmožen. Ljudje so imeli različne misli o njej. Ranjki polkovnik Starbottle — njegovim obilnim izkušnjam se mi je zahvaliti za mnoge dragocene namigljaje in poduke o lepem spolu — ta je, žal, da moram to omeniti, jako odločno tajil, da je lepa ali vsaj brdka. „Zlateničua spaka, pri revolverji! Bolna žen-ščina z mahagonskimi očmi! Jedno vaših prokleto zračnih bitij, ki nemajo mesa na kosteh!" Ker pa jo je z druge strani njen lastni spol strastno presojal, sinemo pač sklepati, da se je to izplačalo pri njej. Gospića Celestina Howard, druga plesalka v baletu gledališča Variete, zaznamovala jo je z veliko razsrjenostjo za „gada". Mademoi-selle Brimborion je pozneje pripovedovala, da je „gospoda Jacka" vedno svarila pred to Žensko in prerokovala mu, da ga bode še jedenkrat „otrovala*. (Dalje prih.) krščanski ljube/ni bratovske roke in po geslu našega presvetlega cesarja: „.Viribus unitis*, t. j. z druženimi močmi! delajmo tudi mi v korist našega mesta, v korist naše vrle meščanske straže in godbe, kakor tudi drugih zavodov, ker potem smemo upati, da bo naša dolenjska metropola tudi uplivala na celo dolenjsko stran ter nepopačenemu dolenjskemu narodu pomagala ne samo k veči izobraženosti, temveč tudi k boljšemu gmotnemu stanu, kar se bo pa toliko gotoviše dopolnilo, ako se bomo zanaprej zvesto držali starega gesla: »Vse za vero, dom iu cesarja"! Po zvršenem tem govoru defdovala je meščanska straža spremljevaua od obeh požarnih bramb z godbo na čelu in plapolajočim banderom pred c. kr. okrajnim glavarjem g. E. kot zastopnikom presvetlega cesarja in navzočnimi dostojanstveniki. Zabeležiti moram, da se je točno ob 9. uri, koj, ko se je začela slovesna av. maša, odposlal sledeči brzojav presvetlemu cesarju na Dunaj: Zvesta in pokorna meščanska straža v Rudolfovem obhaja Kavnokar z vojaško mašo pri mnogobrojnem številu ljudstva desetletnico v hvaležni spomin premilostljivo podarjene in od presvetle cesarice Elizabete s trakom premilostljivo okinčane zastave. Bog ohrani, Bog obvari našega premilostljivega cesarja Fran Josipa 1.1 — našo premilostljivo cesarico Elizabeto! Živila! živila! živila! Na ta brzojav dospelo je danes, 7. t. m. od presvetlega cesarja iz kabinetne kancelije potem deželnega predsedništva na poveljnika meščanske straže v Rudolfovem pismeno jako laskavo priznanje Najviše naklonjenosti in Najviša zahvala za lojalni spomin Novomeške meščanske garde. Ob 1. uri popoludne vršil se je slavnosten banket v dvorani Brunnerjeve gostilne, kjer se je zbralo okolu 50 odličnjakov in prvih dostojanstvenikov v Rudolfovem. Prvi toast govoril je stotnik g. Wagner na na presvetlega cesarja in presvetlo cesarico, katera skazujeta mestu Rudolfovemu vsak Čas v vsakem oziru svojo najvišo cesarsko milost. Ta toast bil je pozdravljen od godbe s cesarsko himno in s streljanjem možnarjev. Po dolgem odmoru oglasil se je g. grof Marg-heri k besedi ter napival (v slovenskem govoru) Novomeški meščanski straži nekako s temi besedami: Stali so nekdaj gosti gozdi, kjer zdaj razveseljuje naše oko plodovito polje, zelene livade in vinogradi z zlatim trtnim sadjem, prebivali so volkovi in medvedje, kjer imajo zdaj mirni prebivalci te dežele svoja stanovališča, ko je na poluotoku reke Krke iz tal zrastlo mesto, katero se je po svojem ustanovitelji cesarji Rudolfu imenovalo Rudolfovo. V srednjem veku so bila mesta zavetje omike in umetnosti, samostani varstvo vednosti: tako tudi tukaj — Rudolfovo je bilo več stoletij zaščita in bramba omiko, umetnosti in znanstva. Hitreje in plodovitneje bi se pa bila omika razvila in razcvetela, ko ne bi bil okrutni Osma-nec razdejal po svojih večkratnih navalih v malo dnevih, kar je jedno stoletje ustanovilo. V istih nevarnih časih zapustili so vitezi s svojo oprodo gradove ter združivši se z meščani zapodili z božjo pomočjo starega sovražnika čez meje naše domovine. Pa ne samo na krvavem bojišči združevali so Be vitezi s prebivalci mest. Znani so Vam kamenitni kipi v samostanski cerkvi v Rudolfovem in uvideli boste, koliko da so storili graščaki na Otočići za ta samostan, ki jo bil več stoletij blagodar za Rudolfovo in njegovo okolico. Kakor iz letopisov in starih dnevnikov spre-vidun, odhajali so moji predniki in pradedi, lastniki Starega Grada, v svojej mladosti — hrepeneči po vedah in znanBtvih na vseučilišča v Pizi, Bolonji, in dr., od koder so, akademiško dostojnost bogo-Blovja ali zdravništva pridobivši si, domu se vračali, ter svoja znanstva uporabljali v prid in korist mesta Rudolfovega in njegove okolice. Pa tudi v najnovejšem času pokazala se je zveza mej lastnikom graščin Otočiče in Starega Grada in meščani v Rudolfovem: ko je namreč pred 6 leti naš presvetli cesar poklical dolenjska mesta k svobodni volitvi, doletela je mene čast, da ste me izvolili svojim zastopnikom v državnem zboru. Štejem si torej v posebno čast, da je ravno meni privoščeno, na zdravje napiti Vam korenjaškim boriteljem v boji zoper notranje in zunanje sovražnike: korenjaški ste bili, korenjaški ste ostali! Me-Sčanska straža Rudolfovega naj živi! Slava! I Drugo zdravico na meščansko stražo napil je c kr. okrajni glavar g. E, kateri je sam rad pri- ! znaval, da mu je g. predgovornik iz srca govoril; I tretjo na prisotni dve „patronesi" gospe E. in R. župan g. dr. P. (Konec prih.) Domače stvari. — (Deželni šolski svet kranjski) skle-I nil je v poslednji seji, obrniti se do učnega mi-j nisterstva z utemeljenoprošnjo, da naj se na Ljubljanskem moškem iu ženskem učiteljišči vsi pred- j meti razun pedagogike in nemškega jezika pouču-; jejo v slovenskem jeziku. Dosedaj se je blizu polovica predmetov poučevala nemški in kar je naj-i bolj čudno, da še pri tem ni bilo jednakosti na I obeh zavodih; kajti prirodoznanstvo učilo se je na moškem učiteljišči slovenski, na ženskem nem-' ški. In predmet, za ljudske učitelje na deželi jako I važen, to je kmetijstvo, prednašal je nemški j znani Linhart Dalje opozarja deželni šolski svet , ministerstvo na pedagogiški nedostatak, da v a d n i c a, i na kateri se imajo vaditi učitelji za slovenske šole, I ni tako urejena, kakor večrazredne slovenske šole, i temveč neka zmes nemško-slovenskega poučevanja. Deželni šolski svet tedaj prosi ministerstvo, da naj z novim učnim letom vodnico ravno tako uredi, kakor bodo odslej slovenske večrazredne šole v Ljubljani in na deželi. Glede slednjih sklenil je namreč deželni šolski svet že v predzadnji seji, da imajo biti v prvih dveh letih čisto slovenske in da se šele v 3. letu nemščina začne poučevati. — (BaronVVurzbach), deželne vlade kranjske svetnik, uložil je po 36 letnem službovanji prošnjo za umirovljenje. — (Duhovne vaje) za gg. duhovnike Ljubljanske škofije prično se v ponedeljek 24. avgusta kmalu po 3. uri popoludne in zvršijo se v petek 28. avg. v Alojzijevišči. — (Društvo „Ljubljanske ljudske kuhinje") imelo je pred včeraj svoj osmi občni zbor. Navzočnih bilo je mnogo društvenikov. Vodja g. Hengthaler pozdravil je zborovalce, posebno zahvalo izrekel je gospem, katere se neumorno trudijo za prospeh in razvoj društva. Zahvalil se je tudi si. deželnemu zboru kranjskemu in kranjski hranilnici za veliki podpori. Vodja g Hengthaler prosi blage gospe podpornice, naj v svojem blagodejnem delu vztrajajo ter vabijo i druge plemenite gospe in gospodičine k sodelovanju. Posebno zahvalo pa izreka hišni posestnici g. Šusteršičevi, ki je poklonila ljudski kuhinji za dijake v odhod-nico sto litrov piva. Iz računskega sklepa za pre-tečeno društveno leto je razvidno, da je imelo društvo 4!) 18 gld. 62 kr. dohodkov in le 256 gld. 27 kr. manj stroškov. Za meso izdalo se je prete-čeno leto 1272 gld. 65 kr., za razno sočivje 2360 gl, 59 kr., za kruh 531 gld. 20 kr. itd. Za reveže, posebno pa za revne dijake, jako vspešno delovanje društva razvidi se iz izkaza o oddanih jedilnih deležih. Oddalo se je od 1. maja 1884 do 30. aprila 1885 po 10 kr.: 13.219 deležev, tedaj za 1321 gld. 90 kr.; deležev po 6 kr. (večinoma dobro zabeljeno sočivje) 29.072, tedaj za 1780 gld. 32ki\; po 4 kr. (dobra zakuhana juha) 14.702, tedaj za 591 gld. 2 kr., vsega vkupe 57.593 deležev za 3693 gld. 24 kr. Razen tega oddalo seje 53; 120 kosov kruha po 1 kr., tisoč kosov kruha pa je bilo darovanih po podpornikih. Največji in najblažji podpornik dijakov, ki obedujejo in večerjajo v ljudski kuhinji pa je kanonik monsignore Jaran. Njega skrbi je pripisovati, da dobiva do sto dijakov v ljudski kuhinji dobro in tečno kosilo in večerjo. Za dijake se posebno dobro skrbi. Izdal je kanonik monsignore Jaran pretečeno leto za „dijaško kuhinjo" za 984 naročilnih listov 1520 gld. £3 kr., katero vsoto je blagi gospod vso po prostovoljnih darovih nabral. Da bi blagega dobrotnika rodoljubi le znatno podpirali v njegovi blagodejni nalogi. V imenu pre-gledovalnega odseka poročal je g. Klemenčič in naznanil, da so vsi računi popolnem v redu. V društveni odbor izvolili so se prejšnji odborniki: načelnikom gosp. Hengthaler, namestnikom gosp. Drelse, blagajnikom g. A. C. Ahčin, zapisnikarjem g. dr. Josip Stare, upraviteljem pa c. kr. stotnik v pokoji g. Hiibschman. Načelnico društvenih gospa izvolil si je občni zbor gospo II ii bs c lini a n. — (V Ž m i nji) v Istri bile so 6., 7. in 8. t. m. občinske volitve. Zmagala je narodna stranka. — (P e v s k o d r u š t v o „Lira" v K a nm i k u) ima v nedeljo dne 12. t. m. izlet v Gornjigrad, in se udeleži ondotne slavnosti na čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodiju. I z. Kamnika odide društvo z zastavo zjutraj ob 3. uri. — (Slovensko hralno društvo „Edi-nost" v Središči) priredi v nedeljo dne 19. t. m. na vrtu g. Sajnkoviča v proslavo slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metodija veselico z govorom, petjem, deklaiuacijarai in godbo. Začetek ob 5. uri popoludne. Ustopnina 20 novfcičev m osobo. Pri slovesni sv. maši ob 10. uri poje društveni mešani zbor. — (Vipavska čitalnica) sklicala je občni zbor na nedeljo 12. julija popoludne ob 4. uri, k kateremu se vsi društveniki najuljudneje vabijo. Na dnevnem redu je prememba pravil in posamični predlogi. — (Tatvine.) Tatovi in tatice, ki so zadnji čas nekoliko mirovali, pričeli so zopet svoj malo-vredni posel, pri katerem neso kaj izbirčni. V prvi vrsti ljubijo dobro pečenko, dasi se ne branijo novcev in obleke. Trgovcu g. Mehletu pri Zidanem mostu ukrali so tolsto gos in purico, g. Egerju v Kolodvorskih ulicah št. 12 kar štirinajst lepih golobov in vsa jajca, — pustdi so tri golobe, — vse vkupe v vrednosti 23 gld. — Postreškinji Mariji Taškarci pa so ukrali obleke in zastavnih listov, kakor sama ceni, nad 80 gld. vrednosti Celo vojak ni pred tatovi varen, kajti topničarskemu kor-poralu ukral je nekdo v Trnovski vojašnici srebrno uro z verižico z brazilijanskim tolarjem. Povsod pa je isti „refrain": Tat neznan! Ali bi ne bilo umestno pomnožiti naše redarstvo, poleg tega odstraniti nesposobno osobje istega. Postopači se oblastno spre- | hajajo po mestu, ali kdo jih bode zasledoval, ko je I redarstva premalo. Naj bi srečni časi za lopove v ' Ljubljani vendar že nehali! — (Štrajk na Reki. Pretekli torek usta-| vile so na Reki „cigararcew, ki delajo viržinke, svojo I delo. Ker se jim je mezda znižala, ostavilo je 350 delavk tovarno. Dosedaj jih ni bilo mogoče utolažiti. — (Nezgoda.) V 6. dan t. m. počil je v papirnici na Reki (tirma Smith & Mevnier) kotel. Sopar popari 1 je tri delavce in dečka, ki je bil pri njih. Vsled hude bolečine poskakali so delavci skozi okno in kakor besni begali po ulicah. Ustavili so je in peljali v bolnico. Teško, da bi prebili grozne rane. Deček pa je le malo poškodovan. — (Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani) imela je prvo polovico 1885. leta 136 374 gld. 8 kr. prometa in sicer I dohodkov 70.325 gld. 53 kr., izdatkov 66048 gld. 55 kr. Stanje posojil dno 30. junija 1885 je: na uknjižbo 34 strankam 16.161 gld. 29 kr., proti menicam 75 strankam 41.225 gld., — toraj skupno 57 38(J gld. 29 kr. Hranilne uloge znašajo koucem meseca junija skupno od 76 strank 47.827 gld. 29 kr. Hranilne uloge se obrestujejo po 4'/a°/o« Uradni dan vsak torek zjutraj. — (Gorenjesavinjska posojilnica v Mozirji) imela je meseca junija 29.960 gld. 59 kr. prometa in sicer 14.640 gld. 92 kr. dohodkov, 15.319 gld. 67 kr. pa stroškov. Prvega pol leta pa vsega prometa 163.879 gld. 13 kr. (85 108 gld. 21 kr. dohodkov, 78770 gld. 92 kr. pa izdatkov.) —■ (Duhovske zadeve.) Razpisani sta duhovniji: Koprivnik in Trebeluo. Podeljene so du-hovnije: Polhov Gradec g. M. Zupanu, župniku na Prežgauji; Blagovica g. Ljud. Škufcu, župniku v Leskovici nad Loko; Dobovec g. Al. Jeršetu, duh. poni. v Trnovem. Prestavljena sta gg.: J os. Gol-majer v Boh. Bistrico, Kasp. Majar v Hinje. Umrla sta gg.: Fr. Urajnar v pokoji v Vavtavasi; Janez Krivec, dekan v pokoji v Gradci. — (Izvestij S. Peterburgskago Slavja ns k ago BI ago tvor i te I j nag o Obščestva) izšel je in se razpošilja zvezek za maj-junij št. 5—6 v dvojnem obsegu. Vsebina: I. Dejstvija Obščestva. II. Slavjanskoje obozrenje: Sbliženje Slavjan, A. Ki-rejeva. Pisjmo v redakciju, od istega. Izvestija iz slavjanskih zemelj. Slavjanskoje toržestvo v Varšave. Rečj prefessora I. Pervolfa. Slavjanskij koncert v Kijeve, A. Stepoviča. Ot Pragi do Veni, N. P. Cehi v Amerike. Korresdondencija .Jana Vagnera. Iz Belgrada. Korrespondencija K. L. Lavoslav Geitler. (Nekrolog.) III. Slavjanskija biblijograličeskija izvestija. Metodijevskij jubilejnij Sbornik, izdanij Varš. Universitetom rec. M. C. Zapadno-slavjanskija izdanja ko dnju tisjačeletija končini sv. Mefodija. Sta-tija nemeekago duhovnago žurnala o sv. Kirille in Melodiji, rec. P. Sirku. Ruskoje zabužje. J. P. F... iča. Paleografičeskij sbornik zapadno-russkih gramot i aktov. rec. P. Sirka. Poljskaja Hristo-matija. K. G. Trudi Krakovskej Akademiji Nauk. A. C. Obzor literaturi po istoriji Poljši XVI. v. za isteksi 1884. god. prof. Ljuboviča. ,K Kurillo-mefo-dijevskoj biblijogratiji. Bibliografičeakija zametki. Novaja Gazeta v Vostočnoj Rumeliji. Muzikalnija novosti, D. Nikoljskega. Spisok lic, jiolucaju-čih „Iz-vestija". — Naročevanje se nadaljuje. Cena «!%'» rublja s poŠto vred za Rusijo in druge države. Naslov uredništva: S. Peterburg ploščad) Aleksan-drijskago teatra, v dome Golubeva Nr. 7. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 10. julija. „Pokrok" ponavlja svoj predlog, da bi pooblaščeni zaupni možje izmej Nemcev s češkimi voditelji se pogajali, koliko nemških odbornikov naj bi se izvolilo v mestni zastop. Čehi so pripravljeni ideji spravljivosti na ljubo k največji žrtvi, le narodna dostojnost se ne sme kratiti. London 10. julija. Dolenja zbornica: Hicks Beach zavrača misel, da se slabo stanje trgovine preiskuje z namenom, da se zopet uvede varstvena carina. Zakon o budgetu v prvem branji vsprejet. Zakon v varstvo mladih deklet proti zapeljevanju k nenravnemu življenju vsprejine se v drugem branji. Bruselj 9. julija. Policija preiskovala je danes hišo, kjer so se redno shajali anarhisti in izdavali svoj dnevnik: „Ni dieu ni maitre!" Policija zaplenila je več pisem in prijela 14 osob. izmej katerih pa so nekatere izpustili. Mej zaprtimi sta jeden Rus in jeden Nemec, drugi Francozi in Belgijci. London 9. julija. Ministerstvo sklenilo je, da se sestavi komisija, ki ima preiskavati, zakaj da hira trgovina in kmetijstvo. Madrid 9. julija. Včeraj na Španjskem 1540 ljudij za kolero zbolelo, 717 umrlo. Izmej teh 414 v provinciji Valenciji. Kazne vesti. * (Kralj Milan v Budimpešti.) Vsi evropski listi pripoznal' so Milana Obrenoviča kraljem srbsk ni, nikakor pa ne ogerska narodna kazina, ki mu še dandanes od eka svoie pripoznanje. Vsi mogotci in člani vladajočih rodbin, dohajajoči v Pešto, vabijo se v narodno kazino na zajutrek. Kralj Milan pa takega povabila še ni dobil. Dojde li član kake vladajoče rodbine v Pešto čaka ga na kolodvoru razen dostojanstvenikov tudi odličen odbornik narodne kazine, da se dostojno pokloni prišlecu; ko je došel kralj Milan ni bilo na kolodvoru nobenega kazi nota, To pa vse zaradi tega, ker narodna kazina kralja Milana ne priznava za »pravega". Poudarja se, da so Milanov) predniki prašiče pasli in da potomec takih ljudij ne sme v narodno kazino, ako je tudi dobil kraljevo krono na glavo. Dokler je bil Milan v Pešti, ni bilo v razstavi videti niti jednega znanejših aristokratov — ogibali so se, da ne bi prišli s kraljem vkupe. Stoprav tedaj, ko je Milan odšel, oddahnila si je gospoda. Vse drugače pa je, kadar dojde princ Waleški v Pešto. Že sedaj delajo velike priprave za vsprejem, ker se čuje, da prav v kratkem obišče Pešto. In vender princ \Valeški zadnjič mladim gospodom magnatom ni napravil posebnega veselja! Prišel je ob 11. uri zvečer v kazino na večerjo. Princ bil je namenjen odpotovati ob 5. uri zjutraj in ker ni hotel iti spat, začeli so igrati. Ob 1. uri po polunoči dobil je princ že 40.000 gld., ob 4. uri zjutraj pa, ko se je igra končala, imel je za 150.^00 gld. chekov. Toliko je priigral. Ker je dolg pri igri časten dolg, ki se mora v 24 urah poplačati, razkropili so se mladi magnati po Pešti, in ob 5. uri zjutraj bilo je vseh 150.000 gld. v gotovem poravnanih. Princ bode sedaj gospodom dal revanšo, tako vsaj upajo. \ * -.i r: j sita -i>< ■< i j >iii i < in. Tridesetletna iekuvatva bo dokazala, da se je „Moliov S eidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prebavljcnji in zaprtji kot jedino uspešen lek Izkazal, Cena »kutijici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštuetu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—5) TllJCii 9. .julija. Pri sioun: ftuSič iz Celja. — Wistinger z Dunaja. — Globočnik iz Radovljica. Pri rmii-f: VVolscr z Dunaja, — Neumann iz Budimpešte. — Niirnberg iz Trsta. — IJernor z Dunaja. — Dr. Seitz iz Gorice. — Gerstel i/. Trsta. Pri avstrijNkein eeftarjii Suiej iz Kranja. Umrli so T lijmblj-^-ip: 7. julija: Marija Kastelic, užitiiinskeg;. paznika hči, 4 leta, Stari trg It 19, za [etiko, Marija Bpan, erevUar-nkega mojstra lici, 20 let. Dunajska cesta št. 8, za jetiko. — rranči'ška Vrhove, bitnega posestnika lici, 20 let, Poljanska cesta St, D4, za vodenico. 8. julija: Gašpar Vončina, krznar, zdaj prisiljenec, 63 let, Poljanski nasip St. 50, za Hrightovo boleznjo. — Amalija Libenski, babica, 65 let, Truberjeve ulice št. 2, za vodenico. — Barbara baronovka Rechbach, grasćakinja, 86 let, Vegove ulice št. 2, za oslabljenjem moćij. V deželnej bolnici: 6. julija: Ida Bajžel, delavčeva hči, 1 leto, za bo žjastjo. 7. julija: Jurij Mavrin, gostač, 40 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. 9 Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krin.t v mm. m —. —■ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer ~37-28irim. 785-68 ■» 736 56 mm. 17 2" C 2ti-8u C 200u C brezv. si jz. si. jz. j a«, jas. jas. 000mm. | Srednja temperatura 21-3°, za 1*5* nad normalom. Dunajska "borza. dne* 10. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta .......... Srebrna renta .......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London .... ....... Srebro........... Napol. ......... U kr cekini ... ...... Nemške marke .... .... 4°/0 državne srečke iz I 18f>4 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4°/0 avBtr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 4°/0 ...... i papirna renta 50/0..... b9!0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke n°/n . . 100 gld Zemlj obč avstr 4Vi°/0 zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne »reeke . . .. , . 100 gld Rudolfovo srečke.....10 , Akcije anglo-aestr. banke 120 „ Trammw!iy-društ vel j. 170 gld a v . . Zahvala. Vsem prijateljem in znancem za toplo sočutje o bolezni in smrti naše preljuhijeno hčerko MARIJE SPAN, p tem za mnogobrojno spremstvu n» pokopališče, DOBdbno pa le gg. pevcem za mile n (grobnice in čast. dariteljem lepih vencev izrekamo najtoplejšo zahvalo. (4id) Žalujoči stariši. 82 gld. 95 kr 83 n 70 rt 109 n — n 99 n 90 n 863 n — n 285 n 30 t 124 n 60 1 9 n i» 88 n n 89 » 61 i 15 * 127 75 jI 167 n 76 109 n — n 99 19 05 n 92 I) 65 » 104 n — n 116 n — n 124 * — n 114 n 25 106 n 25 » 175 n 75 n 18 n — n 99 v — H 195 a 25 n : j Izvrsten med (t£ati*tiiitirtm pitunoc) na debel o in drobno, kakor tudi v plehastih škat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečarji v Ljubljani. (278—9) >•••< Bittner? za hitro pripravo naravne, oknpe joče kopeli smrekovih igel. (jena steklenici 40 kr, 12 steklenic 4 gld. av. v. pri Juliji Blttner-JU leknrji v . 1C «* ■« In 'ini u -n. S|».-A\ nlr.: , zaloga v 1.1 u Olja o i pri Jul. I 'nt i. mi}-;i in v liino-" gib lekarnah cesarstva. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za —11) kopalni stol stekenice. Naznanilo. Od podpisanega cestnega odbora se naznanja, da bo dražba za popravo kamenitega sklada (škarpe) v Mostah na Ljubljanici v znesku .'J02 gold. na Hi. dan julija ob 10. uri dopoludne na mestu dela. Kdor želi to delo prevzeti, naj se omenjeni dan v Mostah pri županu oglasi. Okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske, na Viči, dne 10. julija 1885. ,414) Načelnik: And. Knez. azilo zoper pege, lltiaj, mozolj« h«-, rudečivo na obrasu i. t. d. Isto ohrani kožo vedno belo, gladko, čisto in nežno ter podeli obličji mladostno svežost. Običajno izgine, če se 15- aH 2(>krat namažeš s tem mazilom, vsaka nesnaga z obličja. Lonček velja 50 kr. in kos mila 12 kr., torej vkup 6J kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (405—1) .LEKARNA TIC\I44M zraven rotovža v Ljubljani. I Marijinceljske kapljice za želodec, liepresežuo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nopresežno zoper neslait do Jedi, ilabl ielodeo, v imrdooo sapo, naplhne-V nje, klalo podiranje, «61-\ panje, katar v želodci, I zgago, da le ne nareja pesek ln pieno in «lez, zoper zlatenioo, sjnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper kro v ie-lodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, »oper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glnvna »i(ilof»-ii: Lokar C. llrtulj, KremBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 8e rabi, stane pf 93 kr. -Wm;t) 3Px«VV« ima sairio: V Ljubljani: lokama Gabriel Piccoll, na Dunajske) cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trg.i. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Kergmann. V Postojn i: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Giroucoli. V Ajdovščini: lekarna Michael (tuglielino. V Celji: le' ar J. Kupfersehmied. V Kra n i I lekar Drag. Šavtiik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Činomlji: lekar Ivan Blažek. V Skotjej Loki: lekar Karol Fnliiani. V Reki: lekar An t. Mizzan. Svaritev! Ker so v zaihoem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah i ti pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Maiijinceljsko kapljice za /.rlodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede : Kchto Mariazeller Magentropfen — Brady & DoBtal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z naš m originalnim pećarom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske ma-ti e božje m« a biti pttleg »c podobe utisneno sod-nijskd snravrjuuo varstveno »nainenjie in zavoj mora biti sapefiaten z našim vur.stviMiiiu zuaiu«'. ujcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90-22 V petek 10. in v soboto II. julija • v tukajšnjem • deželnem gledališči • kateri bosta dala 9 S- slavna čitatelja mislij | =r= lili HOMES in gospa FEY. j J Kasa s*' odpre ob url. Zarrlrk ob S. uri zvrrrr. j • Navadne gledališke cene. (400-4) i TJstopnioe se prodajajo v gledališkem poslopji. *' Izdatelj in odgovorni uredniki Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".