Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedanji antikristi. Od kod so freimavrerji ? Vse do zdaj povedano o za.etkn freimavrerakega reda je neresnično in izmišljeno; reanično pa je, da 80 se kot družba freiraavrerji še le 1. 1717 na Angleakem ustanovili, 'da torej še niti 200 let ni minulo od njihovega pocetka. Duh freimavrerski je pač poprej že bil na svetu, in če freiniavrerji mislijo, da je ta zli dub nasprotovanja zoper zapovedi božje freimavrerstvo, tedaj imajo prav, če od začetka sveta svoj red datirajo. Zli duh je namreč od zučetka nasprotoval duhu božjemu; najočitniae vendar od potlej, kar je Jezua Kristus, Sin božji, prišel na svet ter uatanovil na zemlji kraljestvo božje. Jezus je za to nasprotovanje dobro vedel, kedar je Petru rekel: rTi si Peter, to je skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala." V teku časa se je to nasprotovanje na različne načine pokazovalo. V prvib časib so sovražniki Kristusovi ali antikriati s surovo silo preganjali Kristjane ciez 300 let, pa brez zaželjenega uspeba. Kiiatjani so trpeli in zuiagali. Ko s silo niso nič opravili, izmislili so si drug način; iztnbtali so krive nauke, in so ž njinii pod krščanskiiu imenom nasprotovali krščanski veri. A katoliaka Cerkev jih je hitro spoznala, in iz svoje siede izobčila, da jej niao mogli nič več škodovati. Za tem se je kat. Cerkev kakor suhih ali črvivih vej okleačeno drevo omladila in krepkejše korenine pognala. Toda otioci teme ao modrejši od otrok lači. Ker so se uni prepricali, da od zanaj nikako ne pridejo kat. Ceikvi do žlvega, iztuhtali ao se en način jo pogubiti. Pustivši jej njeno natavo, njene postave in naredbe, so sklenili jedio njenega bistva ostrupiti, ali stebre sv. vere, na katerib kat Cerkev sloni, podkopati, da se sčaaoma sama ob sebi zrnsi, kakor drevo, v ktero je zlezel črv izredivši se v suholadi zraven ležeči ter vsega od znotraj zjedel, pieden je kdo kaj od zunaj opazil. Začeli so to delo protestantje, dokončati pa ga želijo freimavreiji. Proteatantje so frajmavrerjem pot nadelovali ter tako uzrok postali jihovej diužbi, ki se je v sedanji podobi ustanoviia, kakor sem že omenil 1. 1717 na Angleškem. Tukaj se je v začetku 18. stoletja nabajajo se več kanmoseakih in zidarskih družeb ali cehov. Nekte:i taki zidarski cebi so bili staiodavni iu iraenitni, ker so si v teku časa pridobili veliko predpravic in svobošcin. Udje takih cebov so inieli poaebna tajna zuamnja spoznavati in pozdravljati se med seboj. V političnib zmešnjavah in popolui malomaraosti v verBkib rečeh so se skoio taki cebi zadušili. Leta 1716. so bili v Londonu še le štirje. Ti so se dogovorili na podlagi času primernib prenaiedeb se združiti, da se pogina rešijo. Politične strasti in veiska malomarnost pa je bila že vse ude tako navzela, da je iz teh 4 zidarskib cebov 1. 1717 nastala prva freimavrerska loža. Za prvostolnika je bil izvoljen Aaton Sayer, Jamea Auderson pa je dobil naročilo po staii ustavi zidarskib cebov za to družbo spiaati nov obrednik, ki je bil 1. 1721. sprejet. Ta prva velika loža freimavrerska je bila tako mailjiva, da je do 1. 1766. že okoli 500 pod družnic ustanovila. (Konec prih.) Sine-ni.ar 6. ,,No — viš — ga via," je mrmral 8ain pri sebi nek pijanec opotekaje se po široki ceati, npa bo le prav irael ta nas akolnik, ki deco uei, da se zemlja vrti; — bo že tak — o kako se vse okoli mene vrti — ae ene stopinje nii ne da ravne napraviti," in — plumpa — strbunknil je v potok tik ceste. Središčau.